MCaf vsg pišGfo o učlželjstvu, šoll, prosvett tn JUU —1 Velika nesreča v štrigovski šoli. Učenec 3. razreda višje nar. šolc v Štrigovi Francc Lukovnjak sc je med poukom po nesreči ustrelil v trebuh z orožjem, ki ga je sam izdclal. (Razni listi, 11. II.) —1 Kam plovemo? Pod tem naslovom prinaša celjska »Nova doba« od 11. II. dopis iz Slovenj Gradca, ki vsebuje med drugim tudi sledcčc vrstc: Pretckli teden so ti 10 ^o 13-letni otroci pozdravili na cesti svojo učiteljico, ki si je »drznila« nositi sokolski znak, s petjem orlovske himne in s klici »Bog živi!« in »Mi smo Orli!« Vedli so sc tako izzivalno, da je bila gdč. učiteljica prisiljena iz strahu pred dejanskim napadom iskati z,atočišče v bližnji gostilni. — Drugi primer se je zgodil celo v šolskih prostorih. Pismonoša je prinescl g. učitelju »Domovino« in ko so šolski otroci videli ta list, so vpričo učitelja zagnali krik, da čita brezverske listc. —1 Članek o našem šolstvu in brezposelni inteligenci prinaša list »1551«. V tem članku piše o analtabetizmu v naši državi in slika predvsem slabe razmere na srednjih šolah v Sloveniji. Omcnja pomanjkanje profesorjev na srednjih šolah, ko je istočasno naraslo število brezposelnih protesorskih kandidatov na 160. Članek se zaključujc sledeče: Toda stanje našega šolstva nam je živ in prepričevalen dokaz, kako napačno je dvigati kulturo zaostalih pokrajin na račun kulturno višje stojcčega naroda. ---1 Proti monopolu tiska po državni tiskarni prinaša »Trgovski list« od 11. II. zanimiv članek z nasiovom: Zadosti državnega kapitalizma. Z državnimi podjetji in monopoli se ne sme škodovati zasebnemu podjetništvu. Končuje se ta članck s sledečo ugotovitvijo. Država bodi upravitelj skupnih koristi vseh državljanov in zaščitnik zakonov, ne pa podjetnik in brezobziren konkurent že obstoječim podjetjem in 'uničevalec svojih najboljših davkoplačevalcev. —1 O semestralnib počitnicah piše »Gorenjec« od 12. II. in pravi med drugim: Konec prvega polletja naj bi se uredil tako, da bi bil kak prost dan v zvezi s Svečnico. Da ne bi bilo izgube, naj bi sc sv. Sava in Strossmaver proslavila skupno. Vse šole naj imajo enak odmor. Če je kak zavod večji, mu ni treba večjih odmorov, ker ima tudi več ljudi za delo. — Sploh pa naj se take stvari cnkrat uredijo za stalno, kakor smo bili od nekdaj vajeni. —1 Izdatki za šolstvo v banovinskem proračunu. Proračun prosvetncga oddelka ne izkazuje znatnih izprememb. Največji del proračuna iprosvetnega oddelka odpade na vzdrževanje ljudskih šol, in sicer 8,424.000 din za stanarino učiteljev, kurivo učiteljem na kmetih, katehetske nagrade, plače in dnine za šolsko služabništvo, nadalje 8,070.000 din za stroškc vzdrževanja ljudskih šol: najemnine Ła šolska poslopja, razsvetljava in kurja- va, za izpopolnjevanje knjižnic, pisarniške potrebščine itd. Poleg tega se nahaja v banovinskem proračunu še postavka podpor ljudskim šolam v skupnem znesku enega milijona 290.000 din, od tega za zidanje in prezidavanje šolskih poslopij 900.000 din. To so velika bremena, ki so bila prej večinoma na ramenih šolskih občin. (»Slovenec«, 11. II.) —1 Oprostilno razsodbo predsednika sekcije, Metoda Kumlja, rcgistrira tudi »Naš glas« od 15. februarja. —1 Denar za šolo ali za Prosvetni dom? Zgodba o lcpi zapuščini v Stranicah. Pod tem naslovom priobčuje »Jutro« od 16. februarja članck, v katerem piše o zapuščini, 75.000 din, namenjeni za šolo, ki jo hočejo porabiti za zidanje Prosvetnega doma. O isti zadevi piše tudi ccljska »Nova doba« od 11. februarja. —1 Legitimacije za polovično voznino po železnici še danes ni prejelo učiteljstvo nekega okraja v naši banovini, čeprav so bile slike in takse oddanc že pred pol leta okrajnemu prosvetnemu oddelku. Uradnik, ki je slike in denar sprejemal, jih še danes ni poslal na dirckcijo žcleznic. Izgovor, da še ni vse učiteljstvo poslalo slik in da čaka na zamudnike, ne drži, zakaj jih je pa nckaj lahko poslal! Smo že sredi februarja brez legitimacij tudi tisti, ki smo pravočasno vložili vse potrebno. Kaj pa, čc je v ozadju kaj drugega? smo mnenja, da uradnik, ki je bil kdaj zaradi ponevcrbe prestavljen iz šole na kako višje mesto, ne smc več sprejemati denarja v varstvo. Zahtevamo takoj legitimacije, za krivca pa kazen! — Prizadcti. (»Slovenec«, 10. II.) —1 Smisel za učiteljske zahteve. Novi list »Edinost«, ki je začel izhajati v Mariboru, 12. II. priobčuje daljši članek z naslovom »Dajte učiteljstvu, kar upravičeno terja«. V članku se zavzema pisec za učiteljsko stalnost in namestitev fcrezposelnih ter pravi med drugim: Po položaju, kakršen vlada v slovenskem osnovnem šolstvu, jc treba reči, da so zahteve, ki jih terja učiteljski stan, zahteve nas vseh ... Učiteljstvo ni osamljen in za plotovi izoliran stan, temveč je bolj kakor kdor koli tesno povezan z narodom in njegovo usodo. Zato pač ne moremo biti veseli in navdušeni nad gladnim, prezebajočim in gospodarsko propadajočim učiteljem in brezposelnim učiteljskim naraščajem . A. Če učiteljske stanovske organizacije terjajo na svojih sestankih stalnost učitcljske službe, je treba to zahtevo razumeti in jo podpreti... Napačno pa bi bilo, če bi v svoji malodušnosti prekrižali roke in pustili učitelja osamljenega ter ga ne podprli. —1 Proti plačevanju dijaških knjižic odnosno izkazov o šolskem napredku po učcncih piše Mariborski »Večernik« od 10. II. in pravi med drugim: »Po zakonu o nar. šolah, •člen 2., je pouk v narodnih šolah obvezen, po čl. 4. pa brezplačen in po čl. 63. se naprcdek oceni dvakrat v letu. Torej tudi zakon predpisuje brezplačno izdajo ocene učencev narodne šole, za kritje ocenjevalnih listin pa bi morali oskrbeti kritje šolski proračuni, v katerih pa bajc za to ni kritja.