PUr* PosMtemt’ števil ka stau© 12 ws •Mssr&^akm lists*: — C*sö lete ■ . *K 10'—- #*# HM , . . . 5‘~ ■Os^n Jet* , f , 210 #k?*e«rKs. ., „ l‘~ 'S»«« I Ä v»trlfe s —« 4*0«-feto , , , 15*— •f'X* Stevitka — tii vlfiairisv. — Maribor* dm# 28, decembra 1917« *tv- i*S® r>, p:?, i||v\| 'Msi Ä7A /1 Mi /1 äeserall sü mmm&jm &* ra&tnaj* p® ff «1% *4 6 radne jMlHvr*!*M <0 ?«£krataftt aznanHlb popust izhaja v $*-#*«-defjek Sn petek pdpoätoA Rokopisi se ne vraćajn. I Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. 12 " more ‘,ov*,rtB vsak dar. ©d 11,--12. ure d«p©!d««. Merniki đuk pravice: Vsakemu svoje! Nemci so izdali tekom vojske neizmerno veliko knjig, katere so pa večinoma le sodbbnega pomena. Tudi nek dr. Konrad Küster iz Berolina je izdal knjižico: „Blicke in Gegenwart und Zukunft“, od katere nas pa zanimata samo zadnja in predzadnja stran. Na teh dveh straneh piše omenjeni nemški pisatelj : „V tej svetovni vojski se bije silen boj za obstanek dveh svetovnih naziranj. Na jedni strani se bojuje že izza časa FeniČanov zlo delujoči „kramarski duh“, ki brez ozira na bližnjega brutalno išče le svoj dobiček, kateri se poslužuje laži in obrekovanja, da doseže svoj namen; na drugi strani pa je duh resnice, plemenitosti in pravice z geslom: Vsakemu svoje! Anglija zastopa v tem boju prvo naziranje, Nemčija drugo. Ako bi utegnila Anglija zmagati, bi na svetu gospodaril brutalni kramarski duh, Ako bo omagala Nemčija, se bodo naše svetovne razmere popolnoma izpremenile. Vsak narod bo imel. pristojno mesto pod solncem in na morju. Med narodi bi nastalo tekmovanje in sicer tekmovanje, ki bi slonelo na poštenosti, resnici in pravičnosti.“ Tako piše zgoraj omenjeni Küster. Istina, je, da imajo Angleži povsod svoje sebične namene.Sicer pa izmed drugih držav tudi vsaka zastopa svoje koristi razven Avstrije, Ta namreč že več desetletij ne zastopa svojih koristi, marveč le koristi nemštva in madžarstva. In ravno zato smo prišli v to zagato,, v kateri smo zdaj. Pisatelj pravi, da Nemce vodi duh resnice, plemenitosti in pravice z geslom: Vsakemu svoje! Prav dvomljivo je, da bi Nemce vodil ta duh in še bolj dvomljivo, da bi jih vodil pozneje, ker vsa nemška zgodovina proti drugim narodom izpričuje ravno nasprotno. Nemci v svoji državi Poljakom niti dovolili niso, da bi smeli pri političnih zborovanjih govoriti v poljskem jeziku, niti poljski otroci v šolah se niso smeli učiti krščanskega nauka v svojem maternem jeziku. Slaboznana nemška komisija za naseljevanje LISTEK. Sas' Nemcev na Poznanjskem je smela Poljakom s silo prodajati njihova posestva in jih izročiti Nemcem. Ne vemo, kakšen duh je vodil Nemce pri tem nečloveškem zatiranju Poljakov, a to vemo za gotovo, da ni bil duh resnice, plemenitosti in pravice z geslom: Vsakemu svoje! Pa kaj bi gledali v prusko Nemčijo, rajše poglejmo razmere doma! Nemci so ustanovili zoper južne Slovane, zlasti zoper nas Slovence, svojo „Südmarko.“ Z njenim denarjem, če ne s silo pa vsaj z zvijačo kupujejo posestva slovenskih kmetov in jih prodajajo protestantovskim Nemcem. In o šulferajns-kih šolah bi molčali, če bi jih Nemci ustanavljali le res za nemške otroke. Toda to ni resnica. Ustanavljajo jih za to, da va-nje lovijo slovenske otroke ter jih vzgajajo za renegate in vobče za ljudi slabše vrste; saj je znano, da je ravno v krajih, kjer so šul-ierajnske Šole, mladina najbolj podivjana. Vprašamo, je-li morda to duh resnice, plemenitosti in pravice z geslom: Vsakemu svoje? Maja učitelji!« t Janez Možina. — f Ivan Strelec. Bilo je leta 1885. Obhajala se je tisočletnica sv. Cirila in sv. Metoda. Hodil sem takrat v 2. razred }>< tiske šole. Naš učitelj Ivan Strelec nam je krasno predaval zgodovino slovanskih blagovestnikov! Bil je vitek mladenič, on naš prvi učitelj, mi pa igjogovi prvi učenci. Poldrugo leto prej je prišel iz učiteljišča, učil nas v 1. razredu in šel z nami v 2. razredi. S svojim živim predavanjem nas je tako na-vd.Jšii, da sem si pri birmi istega leta izbral sv. Cirila za birmanskega, patrona, moj najljubši prijatelj iu sošolec, R.-jev Franc, pa sv. Metoda. S tem sva. sn>je prijateljstvo povzdignila v bratstvo. Pa nisva bda edina. Takšnih bratskih dvojic je bilo več v našem razredu. Imeli smo zaraditega težke boje s starši. Pri nas je šega, da si birmanec pri birmi vzame lino svojega botra. Naši starši so hoteli, da se držimo te šege. Toda vztrajali smo pri izbranih patro-nih sv. Cirilu in Metodu. Tolika je bila moč navdušenih učiteljevih besed. V prihodnjem šolskem letu je učitelj Strelec odšel na ptujsko okoliško šoio. Od tam je prišel k Sv. Juriju na Ščavnici. Da je tudi tam užival ljubezen in spoštovanje svojih učencev, potrdil mi je njegov tamošnji učenec Andrej Kranjc, ki je bil izredno na- Nuše gospodarske potrebe in demobll?2aei|a. V Članku „Pogled v naše gospodarstvo po vojni“ v „Straži“ od dne 17. t. m. smo na kratko očrtali težak položaj, v katerem se bo naše narodno gospodarstvo nahajalo po vojni in naravno je, da bo ta položaj tem. slabši, cim dalje bo trajala vojna. Naloge, ki čakajo naše gospodarstvo po vojni, so naravnost ogromne in osobito bo treba velike previdnosti uri demobilizaciji, ako se hočemo izogniti strašni gospodarski katastrofi z vsemi njenimi pogubnimi posledicami. Zato pa se bodo morali po vojni, t. j. takoj po sklenjenem miru, umakniti vsi oziri gospodarskim potrebam in zahtevam, kakor so se morali tekom vojne podrejati vsi drugi oziri zahtevam vojaške uprave. Zato je predvsem potrebno, da se že sedaj napravi natančen demobilizacijski načrt, ki se bo oziral edino in izključno le na gospodarske potrebe. Jasno pa je, da je to naloga, ki je vojaška uprava ne bo nikdar mogla rešiti na zadovoljiv način. Nasprotno, je več kot gotovo, da bi demobilizacija, ki bi se izvršila le po potrebah vojne uprave, morala povzročiti nedogledne in katastrofalne gospodarske posledice. Predvsem nastane vprašanje: Kaj naj začnejo vsi oni milijoni, ki so danes zaposleni v tovar-nan za municijo in vojne potrebščine? Ali naj se jih j vrže kar na cesto in pusti, da poginejo lakote? Te-I ga gotovo ne bo nihče zahteval in še manj odobraval. aarjen mladenič. Žalibog te mrtev že dolga leta, U-bda ga je na visoki šoli jetika, ki je dedna bolezen ubogih slovenskih dijakov. Učitelj Strelec pa je dobil tudi priznanje šolske oblasti. Komai 28 let star, postal je nadučitelj pri Sv. Andražu v Slov. gor. in je vzorno vodil svojo šolo do prerane smrti, ki ga je naglo in nepričakovano doletela o Veliki noči leta 1014. Pri svojih učencih je zapustil neizbrisen, hvaležen spomin, V 3. razredu dobili smo blagega nadučitelja Janeza Možino. Bil je takrat na vrhuncu svojih telesnih in duševnih moči, dober in strog, kakor je treba pri otrocih, resnično pobožen mož in vrl Slovenec. V šoli in izven šole je vedno govoril lepo in čisto slovenščino. Njemu se imam zahvaliti za to, kar srni postal. Nekega dne je prišel nadzornik v šolo. Z mojimi odgovori je bil zadovoljen in je omenil g. n adučitelju, da bi jaz šel študirat. Ko me je nadučitelj po Šoli vprašal, če hočem iti v latinsko šolo, rekel sem, da bo težko kaj iz tega, ker me starši doma rabijo za delo in ker ne bi mogli za menoj plačevati. Nadučitelj Možina pa me je potolažil, prepričal mojega očeta, da bo že šlo, in dosegel očetovo privoljenje. Toda naša šola je bila slovenska, najbližja gimnazija v Ptuju pa čisto nemška, kakor še dandanes. Kako bi jaz napravil sprejemno skušnjo? Tudi tu je nadučitelj pomagal. Vsak dan po šoli in v prostih četrtkih me je posebej učil in pripravljal za sprejemno skušnjo. Pa ne dovolj tega! Ko sva se z očetom peljala v Ptuj k zapisovanju, peljal se je nadučitelj z nama na našem priprostem kmetskem vozu, šel z menoj k profesorju, pri katerem sem moral delati sprejemno skušnjo in me njemu toplo priporočil. Živo se še spominjam, da me je profesor vprašal, kaj se pravi po nemško: oče, mati, pero; kopa sem povedal, me je potrkal po rami ter mi delal korajžo z besedami: „Vidiš, saj znaš nemško!“ Takrat ie bila na. ptujski gimnaziji še polovica profesorjev Slovencev. Bil sem sprejet, pač edino vsled dobre priprave od nadučitelja in zaradi njegovega priporočila pri profesorju. Navedel sem to kot dokaz njegove blage dobrotljivosti. Kakor meni, tako je vsakemu rad pomagal. 30 let je bil nadučitelj pri Sv. Marku, vzgojil je cel zarod te dobe. Ko je leta 1902 stopil v pokoj, podelila mu je občina Sv. Marko Častno obcanstvo, tu mošnje Bralno društvo ga je izvolilo za častnega Čla na. Živel je potem tiho in skromno v Krčevini pri Ptuju, kjer je v noči med 4. in 5, junijem leta 1914 izdahnil svojo blago dušo. Se v zadnjih trenutkih je kazal svojo obzirnost. Ko je njegova hči hotela zbuditi hišnega gospodarja in poslati po zdravnika, je rekel: „Naj ljudje spijo! Nihče mi ne more pomagati, če mi je odločeno. “Pogreb se je vršil ob hudem dežju in vendar so se ga udeležili markovski učenci in učenke. Nekateri so prehodili dve uri dolgo pot do Ptuja, da so izkazali zadnjo čast blagemu pokojniku. Učiteljstvo se je čudilo nad mnogoštevilno udeležbo otrok pri tako slabem vremenu. Otroci pa so izpovedali: „Oče in mati so rekli, da moramo iti na pogreb njihovega nadučitelja, naj bo vreme kakorš-nokoli.“ Tako je ljudstvo počastilo svojega učitelja in vzgojitelja. Hvaležen učenec. Ali na® se jim da. državna podpora za prehodni čas P S ten? hi nastalo za itak že dovolj obremenjene državne finance novo breme, brez ozira na to, da bi bila vsaka taka podpora — brez protidajatvij — že samaposebi proti vsaki zdravi nafodno-gospodarskS i politiki. Kaj torej? Trebia gledati, da se bodo: vse te j tovarne, ki danes izdelujejo morilno orodje in sredstva za uničevanje vrednot, preosnovale v tovarne za izdelovanje sredstev, ki bodo ustvarjale nove vrednote, torej namesto municije, pušk in topov kmetijsko in rokodelsko orodje in stroje. Strokovnjakom se ima poveriti naloga, da to preosnovo izvedejo cim preje. Naše kmetijstvo je zanemarjeno in zapuščeno, naša polja slabo obdelana. Zato bo treba demobilizirati najprvo kmetovalce in kmetijske delavce, da bodo obdelali polja in s tem poskrbeli, da glede živeža ne bomo odvisni od inozemstva, da bomo temveč čimpreje pridelali doma, kolikor bomo sami potrebovali. S tem si bomo že- prihranili stotine milijonov, ki bi jih morali sicer plačati inozemstvu za potrebni živež. Vzporedno s kmeti treba odpustiti rokodelce, ki izdelujejo kmetijsko orodje, kakor kovače, kolarje, sodarje' itd. Deloma je kmetijsko orodje obrabljeno, deloma ga je pobrala rekvizicija, kakor vozove itd. Vse to bo treba Čimpreje nadomestiti. Za obnovo uničenih krajev bo treba silne množine lesa. Torej treba odpustiti gozdne in lesne delavce, tesarje itd., ki bodo posekali potreben les in ga obdelali. Brez zidarjev pa tudi ne bo mogoče vzpostaviti razrušenih domov V prvem začetku bomo morali uvažati mnogo živeža iz prekomorskih krajev, a potrebovali bomo i surovin, da bodo mogle naše tovarne zopet začeti z delom. Zato bo treba odpustiti mornarje, da bodo mogle naše trgovske ladje zopet v široki svet, na veliki morje. Važna panoga je rudarstvo. Vsaj v prvem času po vojni, dokler naše tovarne še ne bodo v polnem teku. bi mogli izvažati mnogo premoga in v zameno dobiti živila in druge potrebščine. Zato treba odpustiti predvsem premogärje, a potem tudi druge rudarje, da dobe tovarne potrebne surovine. Zadnje bo treba odpustiti delavce, onih industrijskih panog, ki vsled pomanjkanja surovin itak ne t. do mogle začeti takoj z delom. Pomislimo samo, kaka strašna beda bi nastala, ko bi bilo naenkiat odpuščenih na štotisoče delavcev, ki v svojih pokolih ne bi našli posla. Z njih odpustom iz vojaške službe bi njih svojci izgubili vzdrževalne prispevke in oni bi bili z rodbinami vred na cesti. Zato bo treba odpustiti najprej one kategorije, M bodo takoj na- $v*to*oSn« sanj#* Leden, težek zimski zrak je ležal nad mestom vojaških lop, prepojen s hladno nočjo. Skozi vse š-pranje je silil v notranjščino, skozi streho in stene je lezel, da bi se zagrel v zatukli lopi, kakor so se tudi vojaki le v tem smrdljivem in nečistem zraku o-grevali. _ V prvo lopo je zavila s ceste procesija lahko-ranjenih, ki so pa s težaivo prišli s kolodvora. Noge so imeli kakor zmrznjene in celo telo je bilo lakote in mraza oslabljeno. Želodec je klical vsaj po kapljici toplega okrepčila. K sreči je bilo še nekaj mlačne kave; malo več so je skuhali danes, ker je bil ravno sveti večer. Vse do zadnje kapljice so po-srebali in posodice pobožali in zahvalili Boga. Nato so se polagoma zleknili po zmandrani kadeči se slami. Skrbno so čuvali pri tem na svoje ranjene ude, ua se niso kam zadeli. Vsi so molčali, kajti v sosednji lopi je nekdo igral in so ga drugi mrmraje s-premljali svetonočno melodijo: ..Sveta noč . . .“ Tako otroško pobožno so jo poslušali. Nekako sredi pesmi je nekdo vstopil v lopo in jih zmotil. — Hrupno se je naslonil na podboje pri vratih, palica mu je padla na tla. Njegov glas je’ bil boječ, kakor glas otroka, ki išče mater: „Marko, si tu?“ „O, Janez! Vendar si prišel! Mislil sem, dasi šel v kako drugo lopo. Tu sem, kakih 10 korakov še pojdi po desni strani, pa prideš do mene. Pazi, da se kje ne spodtakneš, se slabo vidi, če je tem,a.“ Janez se ni nasmehnil Markovi šali, le blagroval ga! je, da je tudi v trpljenju vesel. Pustil je palico na tleh, se prijel za desno nogo, ki je bila vsa povezana, jo vzdigoval z roko in šel tako po lopi. Ko se mu je zdlelo. da ie že pri Marku, ga je zaklical. Tovariš se mu je oglasil. S tipanjem po stroh-njeni slami sta si napravila skupno ležišče. Janez ja previdno legel, zatlačil brž špranjo v steni nad glavo, da mu ni pihal skozi svež, a tako ostro mrzel zrak. Bolno nogo si je pokril s slamo in s plaščem. Kalo .se je odkašljal: šle delo in zaslužek, a te po njih važnosti in potrebi. Da. pa gre tu pred vsemi drugimi prednost kmetijstvu, ni treba šele dokazovati. Tu je velevažna naloga, ki čaka naše ljudske zastopnike, naloga, ki se je nikakor ne sme prepustili z vojaško upravo združeni birokraciji, ako ir«'e-mo. da bo vsa stvar zopet popolnoma zavožena. Ne da. bi hoteli svoje mnenje komu vsiliti, si dovoljujemo vendar staviti neke predloga;, ki jih priporočamo našim poslancem v razmišljanje. Imamo sicer že dosti raznih komisij in central, a vendar mislimo, da bi bilo nujno potrebno osnovati .novo centralo, ozir. komisijo, za demobilizacijo Ta komisija naj bi bila sestavljena iz zastopnikov parlamenta, vlade in njene uprave, prizadetih kmetijskih in industrijskih krogov ter strokovnjakov. Ta komisija bi imela nalogo, sestaviti natančen demobilizacijski načrt. V ta namen bi se obrnila na posamezne občine, da napravim’z kaze onih svojih vpoklicancev, ki bodo v prvi vrsti potrebni doma in ki bodo imeli doma delo in jelo. To so seveda predvsem kmetje in delavci. Enako bi morala vsa večja podjetja predložiti izkaze, koliko delavčev bi mogla takoj zaposliti in 'katere kategorije, dočim naj bi se pri posameznih vojaških oddelkih vodili seznami onih, katerih takojšnji odpust je iz javnih ozirov potreben in potem onih, ki bi mogli stopiti takoj v delo, oziroma službo. Zadnji naj bi se odpustili oni, ki nimajo zagotovljenega dela in zaslužka. Mislimo, da bi se dale te naše predloge izvesti brez posebne težave in brez posebnih zaprek. Sl#v#nska in laška kraj#vma imena, Ko so avstrijski vojaki, med njimi baš v prvi vrsti slovenski polki, osvobodili južno Tirolsko in tudi prodrli v ozemlje takozvanih „sedmerih občin“, so se nemški znanstveniki in naši uradni pisci hitro spomnili, da so v onih krajih pred nekako 100 leti še prebivali Nemci, Poiskali so iz starih zapiskov nekdanja nemška imena in so jih kar sprejeli v svoje uradne zemljevide. Pred vojsko, tedaj ko so Nemci bili v ozkem stiku z laško iredentovsko liberalno stranko, ki so ji n. pr. v Gorici pripomogli do navidezne zmage nad Slovenci (v skrajno iredentovski občinski svet v Gorici jp; bil v zahvale zato sprejet tudi nemški član, vodja on dot no Šnfferajnlsk.e štole), tedaj kaj takega Nemcem ni prišlo na kraj uma, ker so predobro vedeli, da v omenjenih tirolskih občinah ni bilo ne enega Nemca domačina Zdaj pa pišejo v bojnih zemljevidih,, ki jih izdaja vojno ministrstvo , dosledno: Rofereit (Rovereto), Lafraun (Lavarone), Ruudschein (Roncegno), Galnetscb ((Mdonazzo), Stiegen (Strigno), Vielgereut (Folgaria) itd. Nam bi „Veš, Marko, tako nie peče v roke in noge, kakor da je sam ogenj v meni. A v želodcu je tak hud mraz. Ti, ali imaš kaj, morda drobtinico!“ „Mi smo dobili kavo, a malo. Cisto smo jo po-srebali. A kruha nimam. Dolgo je že . . .“ „Vem“, ga je prekinil Janez, „saj sem kar tako omenil. Veš, Marko, tako-le se mi je godilo, da sem zaostal. Komaj sem šel za vami, pa sem sredi mosta hotel malo počiti. Leden veter mi je sproti odnašal toplo sapo, da sem mu nevoljen nastavil hrbet. Pri lem pa mi je padla palica na tla. Počasi se sem sklonil, da bi jo pobral. Že se mi je zdelo, da jo držim, kakor da bi vedel, kam je padla. A vendar je ni bilo tam. Stegnil sem. roko, da bi potipal, tedaj pa. mi je spodrsnilo in sem padel v sneg. Kairo me je zabolelo v nogi! Palico sem takoj otipal, a zelo sem se mučil, da sem vstal. Težko sem šel za vami, kakor da bi mi pri vsakem koraku porinil nož .oo dolgem skozi nogo. Zdaj bi bilo dobro, le kapljico česa gorkega.“ „Iz sosednje lope je zopet zadonela svetonočna pesem, nežno in tihotno, Kakor da je prišla iz daljnih nebes in so jo prinesli angeli na svojih toplih ustnicah : „Ti, sveta noč!“ Marko mu je le prikimal v odjgovor, česar pa Janez ni videl; in mu je bilo prav, da tudi Marko njega ni. Kajti njegove oči je omočila solza. Naslo- nil je glavo čisto nazaj in poslušal in molil, saj je • ta pesem svetonočna molitev. !Slišal jo je še tedaj, j ko že ni več donela iz sosednje lope, poslušal jo je I celo noč, kajti njegovo onemoglo telo je počivalo, a [ duša pa je živela v svetonočnih. sanjah. Ob robu strelskega jarka je ležal. Granata ga j je vrgla in ga obsula s prstjo in kamenjem in njeni I kosci so se zasekali v njegovo desno nogo. Topovi I so grmeli kakor še nikdar, granate so tulile in puškine kroglje so komaj slišno sikale skozi zrak. Visoko pod nebom pa so se pretepali zrakoplovi in metali smrdeče in kadeče se bombe. Tedaj pa se je naenkrat odprlo nebo in plamen je švignil iz njega. Cez celo nebo se je razlil in lep ie bil, kakor da je na celem nebu zažarela jutranja zarja. Iz tega ognja je kmalu razločil lepe obraze z bilo to vseeno, ko bi tudi napraan slovenski» -imenom postopali vsaj za 1% tako pravično. To se pa doslej še ni zgodilo. Najhujši boji, kar jih je videla ta strašna vojna, so se bili v popolnoma sloven.skin krajih, kjer so prebivali do izbruha vojne (ne morda samo pred 100 leti), gami Slovenci; ali pa ste kedaj čitali v vojaških poročilih ali celo na oficijelnih zemljevidih pristna in prava, do današnjega dine v domačem kraju vedno rabljena slovenska imena? Ali se je kedaj omenila naša nesrečna S v. Gora ali S v. G a b r i j e 1 , Bilje, Opatje Selo itd,? Mari nismo vedno le slišali Monte iSlmto, Monte San Gabriele, Biglia, Oppachiasella, Salcano itd. ? In vendar so ti in podobni kraji debelih tisoč let bili in so še čisto slovenski? Oblasti se rade na to sklicujejo, da so laška imena teh krajev sprejeta v vojaške zemljevide. Prvič je žalostno, da so -se taka napačna imena s-prejemala v zemljevide, ki bi že po svojem namenu morali biti točno posneti po ljudski govorici; drugič ua stare napake ne morejo biti pooblastilo za noVe grehe; in naposled: tudi na tirolskih zemljevidih se nahajajo vse do časa naše ofenzive le laška imena, in vendar to ni bila nikaka ovira, da so Sto mogla namah uvesti zgoraj omenjena, čisito pozabljena — nemška imena. Pa seveda, Slovenci že od nekdaj i-šeemo zastonj pravice. . - ’■ ■- - — ■— ■ nrtitf Delovanj# usmiljenih bratov v Žalen* Ko se je leta 1911 sprožila misel, da bi usmiljeni bratje zidali na Slovenskem Štajerskem bolnišnico, se je poskusilo na več krajih Savinjske doline dobiti za ta namen najpripravnejši prostor. Spomladi leta 1912 se je konečno določilo, da se zida bolnišnica blizu trga Žalec. Vodstvo usmiljenih bratov je takoj razposlalo nabiralne pole po celem Slovenskem Štajerskem, da razvidi, na kakšno pomoč sme računati pri tem človekoljubnem zavodu od strani slov,-štajerskega prebivalstva. Ko so bile nabiralne pole koncem leta 1918 zbrane, je znašala obljubljena svota okroglo 100.000 K. Nameravana stavba bi bila stala 400.000 K. Vodstvo usmiljenih bratov v Gradcu je bilo v naj večji zadregi, kaj naj stori. Opustiti ta blagi namen ni kazalo, saj so vendar povsod z veseljem pozdravljali misel o novi bolnišnici. Povrh je izbruhnila vojna. V svetovnem viharju so mnogi pozabili na bolnišnico, a pozabilo ni na njo vodstvo u-smiljenih bratov, katero je Še seijaj bolj nego prej hotelo uresničiti lepo misel, zakaj dolgotrajna vojna ,e pokazala krvavo potrebo nove samaritanske hiše, katera bi naj za prvi čas bila namenjena v vojni poll ubijenim vojakom-invaliđom. Da je pa bilo mogoče resno misliti na uspeh, pripomogla sta blaga zakonska Franc in Terezija Nidorfer, veleposestnika v Vrbju pri Žalcu. Ta dva dolgoletna in velika dobrotnika usmiljenih bratov st prepustila svoje posestvo vodstvu usmiljenih bratov z namenom, da se postavi tam zavod za invali-! dne vojake. dolgimi valujočimi kodri, in perutnice so bile tu pri njih. V njihovih licih je vriskalo smehljajoče veselje in njihove svetle perutnice so igrale z zrakom nebeško milo: „Mir ljudem na zemlji! “ Zrakoplovov ni bilo več, le angeli so plavali v zarji in pripenjali po nebu lampijončke in izpuščali raznobarvne rakete. Smrtni glas topov je utihnil in namesto njega je Zadonelo zvonenje, saj so bili ne-«.CČ ti topovi — blagoslovljeni zvonovi, zvonilo je, kakor da potrkava k polnočnici. Tulenje granat in sikanje krogelj je prenehalo, godba je zaigrala tu v zraku, kakor nekdaj orgije v mali domači vaški cerkvici : „Sveta noč . . . mir se oznanja!“ In on je ostal. Zdrav In svež kakor doma. — Imel je krivce za klobukom in žameten oprsnik, na katerem je visela debela verižica s tremi težkimi tolarji. Smeh je bil na njegovih ustnicah, radost y njegovih očeh in ljubezen v njegovem srcu. Zagledat je svoj dom, svoj dragi dom in sosedova. Anica mn je hitela naproti ter mu radostno prožila roko v pozdrav. Tudi on je že stegnil roko, da bi jo prisrčno pozdravil. Tedaj pa ga je Marko vzbudil : „Kaj je, Janez?“ „Anica!“ „Kaj ?“ Janez se je zavedel. Bolečina odgrnjene bolne noge ga je spomnila, kje dla je. „Ti si, Marko?“ Janez mu je povedal svoje sanje, ki so tako o-svežile njegovo bolno dušo in žaloshno tako potolažile. „Glej“, mu je še rekel, „nihče ni pozabljen na to sveto noč. Tudi jaz nisem bil. Te lepe sanje im je šepetal v srce angel, ki je bedel poleg mene. Oh; da bi jih šepetal vsem. vsem, da bi se kmalu uresničile!“ Oba sta se zamislila. Okrog lope se je aaleta-val veter, tudi v špranjo se je zaril, katero je Janez zatlačil. A na pol strohhjena slama je dobro držala, veter je ni mogel izriniti. Fr. Hr. Priprave za novo človekoljubno podjetje : so -se začele n > dan žalostne Matere božje dne ISO. marca 1917. Zavod je že odobrila cerkvena in svetna oblast in Njih ekscelenca premij, knezoškof lavantinski so obljubili veliko svoto v ta namen ter obenem dovoli li, da se že od dne 23. majnika t. 1. služi sv. maša za vse dobrotnike nameravanega zavoda v kapelici, ki se je napravila v Nidorferjevi hiši. Vič. g. Josip Jurčič, bivši dekan v Vuzenici, je prevzel začasno to službo. Vodstvo usmiljenih bratov se obrača tem potom do vseh svojih dobrotnikov z upapolno prošnjo in s prepričanjem, da bodlo vsi tisti, ki so obljubiti lepe svote za stavbo poprej nameravane bolnišnice, sedaj ludi darovali za stavbo zavoda za invalidne vojake. Zgradba se bo imenovala „Peuzijonat“, katerega hočejo usmiljeni bratje postaviti tako, da se spremeni pozneje v bolnišnico, kakoršna je bila nameravana od začetka. Ako pa kateri dobrotnik, ki je že daroval obljubljeni znesek za bolnišnico — ki se pa se- 1 daj ne bo odprla — kakor je bilo prvotno namenjeno, ker je hiša Za invalide sedaj veliko nujnejjše potrebna. s tem namenom ni zadovoljen, lahko zahteva poslani znesek od vodstva ulsmiljejnili bratov nazaj in sicer tekom treh mesecev. Co se v tem času ne o-glasi, je to znamenje, da daruje že dano svoto za invalidno hišo „Penzijonat.“ Vodstvo usmiljenih bratov uljudno prosi vse svoje dosedanje in nove dobrotnike, naj blagovolijo poslati prispevke za nameravano bolnišnico na I . Stavbeno vodstvo usmiljenih bratov v Žalcu.“ Za j vsak poslani, dar so bo vodstvo pismeno zahvalilo , kar služi lahko tudi kot potrdilo. ■Tože! Majcen. • ' Položaj slovenskih begvmeetr. Bruck ob Litvi, 23. cj.ee. 1917. Tukajšnji, goriški begunci vzdihujemo v pregnanstvu že nad 26 mesecev. Neradi, prisiljeni smo morali v nesrečne judovske barake, prenapolnjene z različno golaznijo, med nam nasprotno, tuje in večinoma trdosrčno nemško prebivalstvo, med tem ko so bili neslovenski begunci, med njimi Judje, nastanjeni med prijaznim, gostoljubnim slovenskim ljudstvom v slovenskih, deželah. 'Gorje človeku-beguncu, ki se fo viel v to baraško zanjko: ni mogel, ni smel več zlepa ven: ograja in vojaški bajonet sta mu branila. Premožni posestniki, ki so hoteli na svoje stroške ven, in taki, kojih člani družine so bili ločeni, otroci od matere, mož od žene, niso dobili zlahka dovoljenja. da bi svojce obiskali, kaj Še le, da* bi se k njim stalno preselili. Sam ljubi Bog zna, koliko prošenj je bilo to-ozirno vloženih s slikami vred; zgubile so se in se po več mesecev prašile v nerešenih aktih ali 3 do 6 mesece rajžale na ministrstvo, ker na ministrstvo polnoma edinstveno določile osnovne točke ujiho ev odgovora, Ruski temeljni mirovni pogoji. Iz Brest-Litovskega se dne 25. dec. uradno poroča: V seji dne 22. t. m. je izjavila rusika. delegacija, da se drži jasno izražene volje narodov Rusije, da se kolikor mogoče hitro doseže splošen, pravičen in za vse enako sprejemljiv mir. Sklicevaje se na. sklepe vseruskega kongresa delavskih iu vojaških odposlancev in vseruskega kmetskega kongresa opozarja ruska delegacija, da smatra nadaljevanje vojne samo v svrho, da se dosežejo aneksije, za zločin h) da vsled tega slovesno razglaša svoj sklep, takoj •podpisati pogoje miru, ki bo končal to vojsko na ; od-higi naznanja, ili, brezizjemno za vse narode na e-nak način veljavnih pogojev. Na podlagi teh načel jo predlagala ruska, delegacija, da. se naj mirovnim pogajanjem, predloži kot temelj naslednjih 6 točk: 1. Zasedeno ozemlje se ne sme nasilno odvzeti: tamošnje posadke se morajo odpoklicati. 2. Narodom, kateri so izgubili v tej vojn. svojo samostojnost, se mora vrniti politična samostojnost. 3. Narodnim skupinam, bi pred vojsko niso bile samostojne, se zasfgnra možnost, da odločijo vprašanje «» pristojnosti k tej ali oni državi ali o svoji državni samostojnosti potom ljudskega glasovanja. 4. Z ozirom na ozemlja mešanih narod-* nosti se- zavaruje pravica manjšin s posebnim zakonom. S. Nobena vojskujočih se dežel ni dolžna, pl a- j ftali drugi deželi takozvane vojne stroške; že j vplačane kontribuoije sp morajo vrniti. j 6. Kolonijalna vprašanja se bodo odločila j ■£ ozirom na načela, ki so označena že pod 1 in 4. Dopolnjujoč te točke, je ruska delegacija tudi nastopila proti vsakemu gospodarskemu bojkotu. Odgovor na ruske predloge. V plenarni seji dne 25. t. m., kateri je predsedoval grof Czernin, je le-ta v imenu delegatov Cetverozveze podal naslednjo izjavo; Delegacije cetverozveze se strinjajo s takojšnjim splošnim mirom brez nasilnih pridobitev ozemlja in brez vojnih odškodnin. Zavezniške vlade slovesno izjavljajo, da takoj podpišejo mir. kateri bi to vojsko končal na podlagi predstoječih, brezizjemno za vse vojskujoče se sile na enak način pravičnih pogojev. Pri tem pa se mora izrecno povdariti, da se morajo vse v sedanji vojski udeležene sile v določenem roku brezizjemno in brez pridržka zavezati, da j bodo natančno izpolnile vse narode enako vezajjoče I pogoje; drugače se predpogoji ruskih predlogov ne j morejo ovrtiti. Kajti ne bilo bi umestno, da bi sile j fcetverozveze, ki se sedaj pogajajo z Rusijo, eno- j Stransko sprejele te pogoje, ne da bi Imele poprej j Jamstvo, da bodo zavezniki Rusije te pogoje pošteno } in brez pridržka tudi n apr am četverozvezi priznali J in izvršili. Na tem temelju se z ozirom na ruske j predloge pripominja naslednje: f 1. Zavezniške vlade nimajo namena si s silo f i rilastiti ozemlja, zasedena tekom vojske. S 2. Zavezniki nimajo namena, da bi narode, ki j so v tej vojski izgubili svojo samostojnost, oropali te j samostojnosti. 3. Vprašanje državne .pristojnosti narodnih s- fcupin. ki še nimajo državne samostojnosti, se s stališča četverozveznih držav ne more mednarodno rešiti. -Tako samostojnost naj v danem slučaju vsaka 1 država s svojimi narodi reši samostojno ustavnim j potom. j 4. Zavezniške vlade so načelu: „Varstvo pra- f vic manjšinam“ priznale veljavo povsod, kjer se je to dalo praktično izvesti. 5. Vlade zavezniških sil so že večkrat nagla-ž ate možnost, da se naj skupno odpove ne samo povračilu vojnih stroškov, temveč tudi vojnih škod. 6. Od štirih zavezniških sil poseduje samo le Nemčija kolonije. Povrnitev med vojsko s silo odvzetih kolonijalnih ozemelj je bistvena1 točka nemških zarite v, katere se pod nobenimi pogoji ne morejo o-p ustiti. Delegacije zavezniških držav brez pridržka pri- j trjujejo od ruske delegacije predlaganim načelom o j gospodarskem prometu. Mi smo pripravljeni za mir. Grol Czernin je še pristavil: Na podlagi teh načel smo pripravljeni, da stopimo z našimi nasprotniki v pogajanja. Vodja ruske delegacije je odgovoril: Ruska delegacija kljub raznolikemu mnenju sodi, da odkrita izjava cetverozveze o tem, da nima a.-gresivnih namenov, daje možnost, pričeti takoj s pogajanji za splošen mir med vojskujočimi se državami. Z ozirom na to predlaga ruska delegacija, naj se pogajanja prekinejo in sicer od 25. decembra zvečer do dne 4. januarja 1918 zvečer, da se narodi, katerih vlade se še niso pridružile tukaj se vršečim pogajanjem za splošni mir, seznanijo z načrti takega miru. Po preteku tega roka se morajo pogajanja zopet. nadaljevati. Predsednik grol Czernin je predlagal, da se na,, takoj prične s pogajanji posameznih točk, katere st na vsak način morajo urediti med rusko vlado in vladami zavezniških sil. Voditelj ruske delegacije je izjavil svojo pripravnost. da takoj stopi v pretres onih posameznosti, katere tudi v slučaju splošnih mirovnih pogajanj tvorijo predmet posebnih razprav med Rusijo in četve-rozvezo. Na predlog državnega tajnika Kühlmanna se je enoglasno sklenilo, da se bo s temi pogajanji že jutri predpoldne začelo, da se ne izgubi Čas, in z ozirom na to, ker so te zadeve prav velike važnosti. lazmere na. Ruskem. Pogajanja z Ukrajinci. „Times“ poročajo iz Petrograda: Boljševiška vlada je poslala petrograjskega poveljnika Anotova v Kijev, da se pogaja z ukrajinsko Rado, kako poravnati nastali spor. Ukrajina kuje lasten denar. Ukrajinska narodna banka naznanja, da bode začela izdajati lastne bankovce in kovinski denar. Kaledinova zarota. V Kaledinovo zaroto proti lmljševikom je zaple- tenih več državljanov Zedinjenih držav. Amerikan-ski častniki Isea, Anderson in Perkins ter sokriva niska častnika. Kolpašnikov in Terblunski so skupno pod zaščito vlaka Rdečega križa, ki je vozil na jugozapadno fronto,' spravili kakih 2.0 avtomobilov in veliko število drugih predmetov Kalnima na razpolago k Donu'. Polkovnik Kolpašnikov in njegovi pomagači so bili aretirani in zaplenjene so bile zelo važne listine, med drugimi brzojavka načelniku misije ameriškega Rdečega križa za Rumunsko, polkovniku Andersonu, v kateri se nalaga, d’a naj ame-rikanski veleposlanik izplača polkovniku Koipašniko-verau 100.000 rubljev za ekspedicijo vlaka v Rostov, potem pismo polkovnika Kolpašnikovega, v katerem javlja Andersonu, da je 35 popolnoma naloženih železniških voz odpravljenih za odhod, da pa jih zadržuje polkovnik Rabinsov. — Zastopnik Associated Presse poroča, da ■ boljševiku smatrajo prizadevanje oolkovnika Andersona, načelnika misije amerikan-skega Rdečega križa na Rumunskem, da bi 72 ame-rikanskih avtomobilov preko Rostovega spravil v Mezopotamijo, za poizkus, da bi podpiral Kaledina, in so dovedli do srditega napada Trockega na Amerikanca Andersona in amerikanskeiga veleposlanika v njegovem petkovem govoru. Podlaga zat- napad Trockega je bila Andersonova brzoja-vka polkovniku Kol-pašnikčvemu v Petrogradu, ki je naročala temu, da naj kolikor mogoče hitro pošlje vse avtomobile v Rostov v švrho prevoza v Mezopotamijo. Položaj naših vjetnlkov v Rusiji olajšan. Iz Stokiiohiia se poroča, da je T rocky podpisu] odlok, ki oprošča avstrijske in nemške v,jetnike v Rusiji prisilnega 'dela. Švedska proti Finski? ni k, J van Rojec, Matija Rutar. — Opomba uredništva: Deželna poslanca dr. Anton Gregorič in J. Fon sta hkratu državna poslanca in kot taka člana 'Jugoslovanskega kluba; deželni poslanec dr. Gustav Gregorin, ki ' je bil tudi državni poslanec, je zdaj odsoten., J Okrajni zastop Gora j igrati za deklaracijo. O- krajni zastop Gornjigradl je v Svoji glavni skupščini ane 17. t. m. sklenil soglasne sledečo resolucijo: Pridružujemo se v popolnem obsegu deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne- 30. maja. Izražamo svoje popolno zaupanje jugoslovanskemu klubu in posebej njegovemu načelniku dr. Korošcu in našemu ožjemu zastopniku dr. Verstovšeku. Obsojamo pa vsak nastop, ki hoče sejati razdor v vrste Jugoslovanskega kluba in naroda na veselje naših nasprotnikov času, ko cela Jugoslavija želi zedinjenja, pod habsburškim žezlom. Obenem se iz celega srca pridružujemo delovanju Njih Svetosti papeža Benedikta XV. in Njih c. kr. apostolskega veličanstva cesarja Karla I. za dosego trajnega miru. Okrajni odborGornG-grad, dne 17. decembra 1917. Načelnik: Josip De- korti. "" Bučečo vel za Jugoslavijo. Občina- Bučečovci se soglasno pridružuje deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. mata, z odločno zahtevo za samostalno državo, v kateri bi bil združen ves jugoslovanski narod pod vlado Habsburžanov. — Alojzij Kosi, župan; Franc Domajnko in Peter Štrakl, občinska svetovalca. i ^ Sv. Križ nad Mariborom za Jugoslavijo. Občinski odbor Sv. Križ nad. Mariborom je v svoji seji dne 23. dec. jednoglasno izjavil, da se popolnoma strinja z mislijo jugoslovanske deklaracije z dne 30. maja, ker vidi v pravičnosti do vseh narodov pravi temelj za trajni obstoj Avstrije. Oh enem odobrava _ mirovna stremljenja sv. Očeta in našega presvitlega Kakor poroča petrograjska brzojavna agencija, razširja rusko meiščansko časopisje vest, da Švedska baje namerava svoje čete poslati proti Finski. 2 diviziji, ki ste bili prej nameščeni na Švedskem, da ste v zadnjem Času odšli proti severu. Opazovala so se tudi zbiranja Čet proti Vasi in Allan donskemu o-točju. Kakor doznava švedski brzojavni urad iz zanesljivega- vira. so te čudne vesti popolnoma iz trte izvite. Italijansko bojišče. Na ozemlju Sedem občin ter med Piavo in Brento napadajo Italijani dan na dan naše pridobljene gorske postojanke. Pri obrambi gore Col del Rosso so se zopet proslavili naši domači junaki: lovci 20. bataljona in 27. pešpolk. Ob Piavi položaj nespremenjen. Francoska poročila pravijo, da je naša artilerija n apr am italijanski v veliki premoči, V italijanski zbornici je prišlo te dni do burnih prizorov. Socialistični poslanci so napadali vlado, vojno vodstvo in stranke ki so za nadal jevanje vojske. Naši junaki so se zopet proslavili. V bojih za goro Col del Rosso (vzhodno od A-siagaj, ki so jo naši zavzeli dne 23. t. m., so se zopet posebno proslavili naši štajerski junaki in sicer tokrat lovski bataljon št. 20 in polk št. 27. Od dne 23. do dne 27. decembra so vjeli v ozemlju te laške gore nad 9000 Italijanov in med njimi Čez 270 čast- Italijanska zbornica. V seji italijanske zbornice dne 23. t. m. je prišlo od časa do časa do hrupnih prizorov in sicer zalo. ker so posamezne stranke branile svoje nr.čelno stališče glede na vojno in mir. Prišlo je do spopadov in celo dejanskih. Socijalist Ferri je zahteval eksemplarično kaznovanje Cadorne in vseh vojaških oseb ter ministrov, ki so zakrivili, da. je bila sovražna invazija mogoča. Radikalec Gasparotti je zahteval parlamentarno preiskovalno komisijo za pojasnitev dogodkov na bojišču. Končno je ministrski predsednik Orlando svaril pred dobro organiziranim prizadevanjem sovražnika, ki ima za namen notranji razpad Italije. Glede namigavanja grofa Czernina v okspozeju glede Italije, je dejal Orlando, da se Itar lija rajši bori, kot pa da bi sprejela status quo, in se celo umakne do Sicilije. On da pozna za Italijo samo eno not: od;-or in vzdržan je. Končno se je še sprejel dnevni red, ki odobrava vladno izjavo z vsemi proti 50, večinoma socijalističnim glasovom. cesarja. g liras lovce za deklaracijo. V e Ig važen dan za jugoslovanske narode je 30. majnik 1917, ko so poslanci, združeni v Jugoslovanskem klubu, podali deklaracijo za samoosvojitev in združenje Jugoslovanov pod žezlom preslavne habsburške dinastije. Tej slovesni izjavi pridružuje se vsled enoglasnega sejnega sklepa z dne 19. t. m. občinski zastop v Braslovčah. Edini in združeni stojimo za poslanci Jugoslovanskega kluba in se hočemo boriti za uresničenje našega- velikega narodnega vzora. Pozdravljamo prizadevanje sv. Očeta in našega presvitleiga vladarja Karla I. za skorajšnji mir in edinost med narodi. O-gorčeno pa obsojamo razdiralno delo nekaterih slovenskih poslancev. — Florijan Rak in 24 občinskih odbornikov. j Občina Topolšica za Jugoslavijo. Občinski od-bor občine Topolšica pri Šoštanju naznanja neodjen-'jivo zahtevo tukajšnjega ljudstva za združenje Jugoslovanov v samostojno državo pod habsburško krono. Zato se navdušeno pridružujemo jugoslovanski deklaraciji od dne 30. maja 1917, se zahvaljujemo svojim voditeljem za pogumno zastopstvo in jih prosimo: Neustrašeno naprej, da pridemo do svojih narodnih in gospodarskih pravic! Vsem bratom naokoli I a kličemo: Bodimo složni in edini v tem prevažnem zgodovinskem trenotku! — M. Skruba, župan, Jožei firastnik, M. Koren, J. Verdev, J. Ločan, J. Pristo-všek, A. Kugonič, Valentin Koželjnik, Frane Žlebnik, Matjaš Poznič, Franc Jelen, občinski odborniki. Občimi okolica Mozirje za Jugoslavijo. Odbor občine okolica Mozirje se je v svoji seji dne 9. dec. soglasno in z vso navdušenostjo izjavil za samostojno enotno jugoslovansko državo pod habsburškim žezlom in je izrekel, da stoji cela občina kol en mož za našimi vrlimi poslanci. vJ Dramlje za deklaracijo. Občina Dramlje je dne 9. decembra t. 1. podpisala znano jugoslovansko deklaracijo. Velike preiskave se vrše, kakor poročajo hrvatski listi, na Dunaju, kje so Celii in Jugoslovani dobili original ruske depeše, ki je ponudila Avstriji in Nemčiji premirje. / Slovaški duhovniki za češko deklaracijo. Minuli teden je priredila slovaška duhovščina shod v frančiškanskem samostanu v Ogrskem Gradišču. Se-šlo se je Čez 40 duhovnikov. Govorilo se je o važnih sočasnih pojavih. Na dnevnem redu so bile sledeče točke: 1. Opetovano izjavljamo svoje odkrito sogla- šanje z deklaracijo Čeških poslancev z dne 30. maja in si štejemo v dolžno^; podpirati zastopnike češkega naroda v preosnovo habsburške monarhije na temelju samoodločbe narodov in poživljamo zato pred vsem katoliške Časnike, da bi to stališče brezizjemno in stalno povdarjali. 2. Ker katoliško ljudstvo z bolestjo prenaša izgubo zvonov, prosimo merodajne Či nitelje, da bi se dali zvonovi, ki se niso razbili, le v največji sili v vojne namene in da bi se oni zvonovi, kateri ostane,,o po vojski, proti izplačilu cerkvam vrnili. Obenem prosimo, da bi se majhnim, si-lomašlnim faram nabavili nekateri jeUÜJejni zvonovi. Sklenili smo, začeti zopet društveno delovanje in v začetku prihodnjega leta prirediti v vseh društvih velike shode in izvršiti volitve novih odborov. F J Goriški slovenski deželni poslane! za deklaracijo. Slovenski deželni poslanci goriški izrekajo j državnozborskemu Jugoslovanskemu klubu svoje po- | polno zaupanje in odobrujejo njegovo deklaracijo z j rine 30. maja t. 1. Fran Dominko, dr. Alojz Franko, I Fran Furlani, Fran Gorjup, Fran Grgič, Ignac Ko- j vaČ, Fran Miklavič, Anton Mikuž, dr. Karol Pođgor- ! društvih naj se vršijo poleg verskih in gospodarskih predavanj največkrat rodoljubna predavanja. Za-vaj življenje nam izpričuje tudi danes, "da samo gospodarsko krepak narod doseže samostojnost, izjavljamo torej znova, da smo popolnoma pripravljeni in odločeni kakor dosedaj sodelovati z ostalimi strankami v povzdigo gospodarskega stanja našega naroda. tl Izrekamo prisrčno zalivalo vlč. g. proštu Stojanu «a gorečo, neumorno in požrtvovalno delavnost za ureditev duhovske plače ter ga prosimo, da bi .tuni nadalje deloval za primerno ureditev kongrue. Prihodnji shod duhovščine bo posvečen mladinskemu v-oražaaja. Zmedenost pojmov vsled smrtnega sovraštva ao Slovencev kaže 62letna graška tetka »Tagespost«, ko v štev. 344 z dne 15. dec. t. 1. stran 2 naziva vsestransko opravičen in nujno potreben silobran nedolžno preganjanih Slovencev od strani delegata e. g. dr. Korošca »strastne napada zoper vojno upravo« (heftige Angriffe gegen die Heeresverwaltung). Koliko Slovencev je z naročevanjem toliko let gmotno podpiralo svojo sicer potuhnjeno pa strupeno nasprotnico! Ali se bodo sedaj spametovali? — Opomba stavca1 Ogorčena dopisnica naj isto številko »Ta gespošte« na isti strani v prvi koloni še enkrat pogleda. Tam stoji v uvodniku obsodba: »Das militärische System bewährt sich an der Front, für das Hinterland ist es nicht nur unmöglich, sondern auch schädlich. — Torei! — Zavlačevale 1 in podaljševalci vojne. Prejeli smo: Na tozadevno notico v Vašem cenj. listu z dne 34. t. m. imamo samo toliko pripomniti: Naj razni Ambrožiči, Egerji, Dobernigi in drugi nemški in neraškhitarski matadorji, ki do sedaj še niso poizkusili gorja vojne, sploh vsa visoka gospoda, ki vedno kriči za vojno, enkrat obleče vojaško suknjo, naj enkrat poizkusijo živeti v nezakurjenih barakah pri pi-fcli hrani, kakor mora bolno in zdravo moštvo v raznih krajih, potem bo že vsem. minilo veselje, hujskati za vojno. Dokler pa sedijo v zakurjenih sobah pri polnih mizah in šampanjcu, nimajo razni Volks-i'atovi hujskači pravice narod tirati naprej v nesrečo. — Obenem bi radi vedeli, zakaj je med Nemčijo in Avstro-Ogrskb taka razlika? Nemci potujejo vedno v osebnih, pri nas pa dostikrat v živinskih volovih. V Nemčiji se sploh ne pripeti slučaj, da bi se kak Častnik našel, ki bi se zadiral v moštvo, ker je eden ali drugi podčastnik si dovolil, vsled prenapoi-ujenja vstopiti v častniški voz (II. razred). V Nemčiji je vsak vojak enakopraven, naj si bo častnik ali priprost vojak. Tam je častnik enak kakor moštvo, mu na kolodvoru ni treba izlaziti pri drugih vratih itd. Ib to je prav. Ce smo v postojankah enakopravni, zahtevamo, da se nas smatra tudi po drugod enakopravne. Jugoslovanski klub pa nujno prosimo z h odpomoč ! Madžari in kvotu. V madžarski kvotni deputaciji Je poročevalec Hegedüs omenjal v svojem poročilu, da Madžari pod nobenim pogojem ne morejo dovoliti višje kvote, ampak zahtevajo celo nižjo. Madžari tudi ne marajo vojne škode nositi v enaki meri z Avstrijci. To so naši sodržavljani! Načelniki strank nemškega državnega zbora pri grofu Hertlingu. Načelniki strank nemškega državnega zbora so bili dne 20. t. m. povabljeni h grofu Herflingu, kjer se je vršilo zaupno posvetova-vanje, ki je v zvezi z mirovnimi pogajanji z Rusijo-Značilno je, da vsenemško in konservativno Časopisje v Nemčiji odločno nasprotuje namenu, da bi se Poljska združila z Avstrijo. To časopisje zahteva, naj se Poljska raje združi z Rusijo, ker se je bati, da bi se Avstrija, Če se ji pridruži še Poljska, otresla upliva Nemčije in bi vsled trializma v Avstriji v doglednem času prišlo do zmanjšanja nemškega, v-pliva, da, celo utegnilo bi priti do preloma zveze med Nemčijo in Avstrijo. Vsenemci in konservativci, ki so odločni pristaši nadaljevanja vojske, že lerej *>-caj agitirajo proti Avstriji. Politična tatvina. Na bazeljskem kolodvoru je bila ukradena nemškemu kurirju vreča z zapečati mi brzojavkami, ki so bile namenjene nemškemu poslaništvu v Bernu. Pasivno volilno pravico za mesta in občine dobe po novi ustavi ženske na Holandskem. Uvedli so tudi volilni proporc. Nove volitve se vršijo spomladi leta 1918. liiiwlre. Marija Marfeta Alacog • sočnosti papeža Benedikta seja kongregacije za cerkve , - se čudeži, ki so se navedli r . , se blažena Marija Marjeta Alacoque proglasi za svetnico, uradno priznali za pravomočne. Ne lob torej več dolgo časa, ko bo ta goreča oznanjevalka čemenja Jezusovega Srca javno proglašena za svetnico Vojni kurat Miroslav Ratej je dobil za hrabro m požrtvovalno zadržanje pred sovražnikom najvišje pohvalno priznanje z mečema, Visoko odlikovanje. Cesar' je odlikoval podpredsednika poslanske zbornice polkovnika Josipa viteza Pogačnika z redom železne krone 2 razreda z vojnim okraskom. Chsebne vesti. Glasom c. in kr. armadnega c sebnega naredbenega lista št. 164 od dne 29. avguste t- i je bil g. c. in kr. podpolkovnik v pokoju Miha : Randl, ta čas v Celju, odlikovan od cesarja s pode-! 1'tvijo naslova in značaja polkovnika. G. 'polkovnik j Randl je naš rojak iz St. Pavla pri Preboldu v Sa< i vinjski diolini. Pater Abel odlikovan. Cesar je podelil duhov-I r iku družbe Jezusove na Dunaju in znanemu slovi-j temu pridigarju patru Henriku Abel častniški križ j Franc Jožefovega reda. Pohvalno priznanje je izrekio vrhovno armadno povelje rač. poročniku J. Vengušt (poštni uradnik v Radgoni) za izvrstno službovanje pred sovraž nikom. Cesarica Žita je darovala 100 000 K za vojaške domove. General Boroevič upa na zmago. Generalni polkovnik Svetozar Boroevič pl. Bojna je izjavil, da je bil sedanji pohod naših čet v Italijo največja zmaga svetovne vojske. Slavni vojskovodja, ki stoji s svojo armado v bližini Benetk, z največjim zaupanjem zre v bodočnost. Slovenci ob Livenci. Reka Livenca je precej daleč naprej od reke Tilment. Kakor »Edinost«; poroča, živi ob prvoimenovani reki ljudstvo, ki je pravi tip Slovencev. Tudi kraji nosijo popačena slovanska imena in priimki se glase slovanski — razume se, da so popačeni. Novi nabori. Kakor se iz Dunaja uradno poroča, je nameravano, da se bodo vršili nabori mladeničev, rojenih v letu 1900, v času od 14. do 28. januarja 1918. Nabornim zavezancem se bo bržčas treba zglasiti v času od 2. do 9, januarja 1918. Taki nabori so že tudi razpisani na Ogrskem. Važno za od vojaške službe oproščene. Na po- I sredovanje poslancev bo podaljšan rok nastopa I črnovojniške službe sledečim črnovojniškim zave-I zancem: 1. Tistim, ki so oproščeni od vojaške službe s »čakalnim rokom«, je podaljšan rok nastopa vojaške službe do 31. marca 1918; 2. provizorično oproščenim do 28. februarja 1918; 8. s »končnim rokom brez dostavka« oproščenim do 15. februaria 1918 in 4. »začasno« oproščenim do 31. marca 1918. Nabavni prispevki za učiteljstvo. Deželni odbor štajerski je v svoji seji dne 10. t. m. sklenil, da sprejme s sklepom državnega zbora dne 18. novembra dovoljene državne podpore kot nabavne prispevke za učiteljstvo na ljudskih in meščanskih šolah, ter jih v omenjene svrhe razdeli na ta način: Aktivan učiteljsko osobje: 1. plačilni razred: Samsko, v-dovljeno brez otrok z do 5 službenih let 800 K, od 5 -15 službenih let 350 K, čez 15 let 370 K. 2. plačilni razred: Oženjeno učiteljsko osobje brez otrok, v-dovljeno z 1 otrokom do 5 službenih let 380 K, od 5 \ I do 15 službenih let 470 K, čez 15 službenih let 570K. j 3. plačilni razred: Oženjeno učiteljsko osobje z 1—2 j otrokoma, vdovlj eno od 2—3 otrok do 5 službenih let j 470 K, čez 5 do 15 službenih let'560 K, čez 15 pa. j 680 K. 4. plačilni razred: Oženjeno s 3 ali 4 otroci, j vdovljeno s 4 ali 5 otroci do '5 službenih let 560 K. \ rez 5 do 15 službenih let 650 K, čez 15 pa 790 K. 5. i plačilni razred: Oženjeni z več kakor 4 otroci, v- j dovljeni z več kakor 5 otroci do 5 službenih let 650 \ K, od 5—15 službenih let 740 K, Čez 15 službenih let * 900 K. Učiteljice ročnih del, pomožno učiteljstvo ter j vrtnarice 300 K, Vpokojeno učiteljsko osobje: 1. pla- ! Žilni razred: samsko, vdovljeno brez otrok 300 K. \ 2. plačilni razred: Oženjeno brez otrok, vdovljeno z j 1 otrokom 380 K. 3. razred: 'Oženjeno z 1 do 2 otro- i koma, vdovljeno z 2 do 3 otroci 470 K. 4. razred: O- j ženjeni z 3—4 otroci, vdovi jeni z 4—5 otroci 560 K. | 5 razred: Oženjeni z več kakor 4 otroci, vdovljeni j z v# kako» 5 otroci 650 K. Učiteljske vdove: I. raz- \ red: brez otrok 300 K. % razred: z 1 otrokom 380 j K. 3. razred: z 2—3 otroci 470 K. 4. razred: z 4—5 j otroci 560 K. 5. razred: z več kakor 5 otroci 650 K. J Učiteljske sirote: 1. razred: za 1 otroka 200 K. 2. * razred: za 2 otroka 252 K. 3. razred: za 3 otroke ] 813 K 32 v. 4, razred: za 4 ali več otrok 373 K 32 ; vinarjev. Češka „Usredni Matice Školska** je praznova- j la dne 5. decembra t. 1. 371etnico svojega obstoja, i Se-:tet?ld «Tunajskik Slovencev se vrše vsako!. loži" restavracije I Tiskovni doni. Za zgr.Mbo i'LA y'" riboni se je nabrala svotica 71 K med slovensKu-.n.-g hrvatskim! in češkimi pomorščaki. Ob enem se v i- | menu vseh 'darovalcev izraža vroča želja, da bi ime- 1 Jo delovanje Jugoslovanskega kluba obilo uspehov. , .. Posnemajte! , _ I Goriški župani, potegnite se za slovensko čast! Svetovna vojna je bila ob Boči izključno na. j slovenski zemlji. NažJ. ljubeznjivi narodni nasprotni- | ki pa so n«s ’Slovence na GsriŠkem med svetovno j vojno zatajili. Iz časopisja je dobil zunanji svet v-tis, 'da se bije boj ob Soči na italijanski zemlji, da tu ’stanuje le italijanski rod, 'da imajo torej Italijani pravico do te zemlje. Naša slovenska krajevna imena so se tekom vojne imenovala vedno italijansko ali 1 nemško popačena. Dolžnost naših županov je, svetu pokazati, da je ta zemlja slovenska last. V ta namen naj poskrbi „Goriška županska zveza“, da dobe vse», vasi, vsi kraji na Goriškem, ki so postali vsled vojne svetovno znameniti in ki jih bodo tujci gotovo ob-; -skovali, vse poti, vsi dohodi k prej omenjenim krajem, velike kažipote z označbo kraja v pravilni slovenščini. In sicer le samo v slovenščini. Vsak kraj naj se označi v imenovalniku radi tujcev; pod imenom pa bodi kazalo, pšica, kazoča smer. N. pr. Sv. ("lom spodaj pšica. Mogoče bi sprejelo to narodno delo Slovensko Planinsko Društvo. Enako naj dobe vse ulice po vaseh v okolici Gorice slovenska, imena v imenovalniku in v pravilni slovenščini. Katoliško podporno društvo v Celju. Letos doteka 40. leto tihega pa plemenitega, plodonosnoga delovanja tega društva v blagor ženske mladine Spodnje Savinjske doline. Društvo podpira, zasebno dekliško osemrazrednieo čč. šolskih sester v Celju. Tisoč in tisoč deklic je že uživalo v tej dobi vzorno versko in ljudsko vzgojo, božji Prijatelj otrok naj poplača bogato vse dobrotnike podpornega društva, in s tem našega dekliškega zavoda! Pod pokroviteljstvom Njih Prevzvišenosti in modrim načelstvom mil. g. opata je društvo marljivo iskalo, zbiralo, delilo, prirejalo božičnice, in tako izvrševalo plemenito delo ^krščanske ljubezni do bližnjega. Oh dnevih jaslic, božičnih drevesc in veselega đetinstva uljudno prosimo drage rojake, rodoljube, mladinoljube, prijatelje in dobrotnike imenovanega zavoda, dene pozabijo na naše društvo. P. n. slavni okrajni zastopi, občine, denarni zavodi, premožni zasebniki, mal položi dar, deei na oltar! Povodom letošnje božičnice sta prispevali Posojilnica in Hranilnica v Celju vsaka po 400 K, Ljudska 100 K, 'drugi blagi dobrotniki 450 kron. Vsem bodi tem potom izrečena hvala tisočera! — ■Vabimo mile Slovence celjskega okrožja, da pristopajo k društvu kot člani (4 K letno) ali kot ustano-viriki (80 K enkrat). Katoliška Slovenija umira v vojni, umira v lakoti, umira v težkem delu; katoliška Slovenija naj tudi živi v zdravju in čednostih, v veri, medsebojnem razumevanju, v vzajemni pomoči, v delih krščanske ljubezni do bližnjega, v srečni bodočnosti naše zlate mladine. Božje Dete blagoslovi o-troke. ki prejemajo, pa tudi dobrotnike, ki delijo! Hrvatska narodna umetnost. Kakor znano, so hrvatske žene prave umetnice v vezenju, tkanju, izdelovanju preprog in čipk, moški pa v lesbrezbi in slikanju buč. Le žal, da se ta umetnost pod vplivom časa. čimdalje bolj gubu Za ohranitev in prospeh te hrvatske dbmače industrije se je doslej še malo storilo: Ustanovljeni sta v to svrhu dve zadrugi, ena v Petrinji, druga v Zagrebu. Prirejata, in udeležujeta se razstav, večjega delokroga si pa 'še nista zasnovati. Največ je menda storila v tem oziru tvrdka S. Berger v Zagrebu. Za bodočnost pa ima zagrebška „Udruga za uščuvanje in promicanje hrv. pučke u-mjetnosti“ velike načrte. 'S pomočjo ljudskošolskih u-čiteljic in učiteljev hoče izšolati in organizirati najmanj 30.000 narodnih vezilj, tkalk, preprogario in e,okarin ter lesorezcev in slikarjev na bučke. Ti domači umetniki bodo pozimi zaslužili do 10 milijonov kron. Ta načrt se bo seveda dal uresničiti le z izdatno vladno podporo. A ni najmanjšega dvoma, 'da so izdelki hrvatske narodne umetnosti tako lepi in lastnega čara, da.si bodo ob spretni izpeljavi zlasti tudi trgovske akcije na mah priborili svetovni trg. „Südslavisehe Rundschau.“ Pod tem naslovom je začetkom decembra začel v Zagrebu izhajati list, ki se bo boril za interese Hrvatov, Srbov in Slovencev. List je izven sedanjih strank, ker je uverjen, da bo ‘ jin vojski strankarsko življenje dobilo čisto drugo lice. Njegov program je: Jugoslavija. Njegov cilj: blagor in dobrobit naroda Hrvatov, Srbov in Slovencev v okvirju od demokracije ustvarjene in o-mejene državne oblike, ki si jo bo izbral narod sam na podlagi pravice do samoodločbe. Izšla sta že 2 zvezka. Prvi zvezek prinaša med drugim študijo o jugoslovanskih in madžarskih stremljenjih po odvisnosti (pis. Mirko Tausk-Tvrtkovi Č) in spis ‘dr. Ma-ver-MariSa o sedanjosti in prihodnjosti našega narodnega gospodarstva. Drugi zvezek je cenzor jako poludi!: 4 in pol belih strani je dfokaz, kako na Hr- vatskem gospodari madžarska cenzura. V tem zvezku je podučen spis o razvoju političnega življenja v Dalmaciji. List toplo priporočamo. Stane na leto 30 K, posamezne številke se prodlajajo za 70 vinarjev. List, ki izhaja, vsak četrtek, se naroča; pod naslovom: „Südslavisehe Rundschau“, Zagreb, Gjorgiičeva u-lica 11. Dobival se bo tudi po nekaterih trafikah, tr-'?rovinnh s papirjem in bukvarnah. ¥ zdravilišču £i had uabaja čez 60 slo- tf". 13FJ.-O*:.';: I: ...- '.v \ Gratwein. ' " ~ Vsi slovenski oslepeli vojaki pošiljamo iz graškega zavoda za slepe vsem vsem našim blagim dobrotnikom najlepše božične pozdrave in jim želimo srečno Novo leto! Za slovenske vojake po danajskih bolnicah so darovali: Ekscelenca minister dr. vitez Žoliger 50 K, gardni podpolkovnik Jernej pl. Andrejka. 50 K, drž. poslanci: Hladnik 30, dr. Korošec 20, vitez Pogač- nik 20, Demšar 20, dr. Pogačnik 20, dr. Verstovšek 10 dr. Eyhar 10. Gostinčar 10, dvorni svetnik Gabrijelčič 20. dekan dr. Knavs 20. stotnik pl. Andrej- ka 20, pl. Cppaiticli 2Ö, baron Vraiijzzany 20, mini-sterijalai podtajnik pl. Andre,jka 20, odvetnik dr. J. Brejc 20, odvetnik dr. Janko Babnik 20, med. dr. Dernovšek 20, svetniški tajnik Posega 10, dr. »Greg. Žerjav 10, tajnik vojnožitnega urada dr. Brezigar 10, revident severne železnice Korošak 10, okrajni sodnik dr. vitez Graselli 5, dr. Roman Ravnihar 5, N. Barecich 4 K in še mnogo drugih. Vsem blagim darovalcem izreka odbor najiskrenejšo zahvalo in pri-poroßbo. Za slovenske slepce. Kdor hoče slovenskim voj- sl e očem kaj nakloniti, naj pošlje č. sestri Klari * «rhum-. Bdilienblindeninstitut, 'Gradec. Matica Hrvatska. Poverjeniku za Celje in o-kolico dr. Juriju Hrašovcu ,v Celju so še trije izvodi ravno razposlanih knjig Matice Hrvatske na razpolago. Kdor bi se rad naročil, naj se takoj pri njem oglasi! Nove vojne dopisnice. Od dne 1. januarja 1918 nadalje se smejo za dopisovanje vojakom na fronti, kakor tudi vojakom v raznih vojaških bolnišnicah, rabiti samo uradne dopisnice, ki so zelenkaste barve. Vojnih dopisnic rdečkaste' barve poštna uprava ne bo več odpošiljala. Nemorala v Celovca. »Mir« piše: V oddelku za spolne bolezni v deželni bolnišnici v Celovcu je bilo dne 8, decembra 120 žensk, neomoženih in množenih iz mesta in okolice, med njimi tri deklice v starosti 15, 16 in 17 let. Preiskava je dognala, da so bile okužene (tudi ali predvsem?) po vojakih. Že samo to dejstvo pove, kaka nemoralnost da vlada v Celovcu. Kaj pa stori o-blsst proti temu? V mestnem gledišča se je te dni vršila taka predstava, da so se zgražali celo taki ljudje, ki v tem oziru niso preveč občutljivi. Poštenim slovenskim predstavam v Celovcu so svoj čas delali vsemogoče zapreke, tu pa so gluhi in slepi. V gledišče pa prihaja tudi neodrasla mladina. Kdo se bo čudil, da je morala v Celovcu taka, da se tujci čudijo! Vabilo na naročbo. Nedavno smo priložili položnice vsem cenjenim naročnikom, da nam morejo poslati naročnino za prihodnje leto. Storili smo to zato tako zgodaj, ker imamo v upravništvu koncem decembra velikansko dela. Prosimo toraj cenjene naročnike, naj £6 zdaj začnejo pošiljati naročnino m leto 1918 raditega, da se nam ravno ob novem letu ne bo delo v upravništvu preveč kupičilo. Ako ima kdo naročnino že naprej plačano za 1. 1918, naj danes; priloženo položnico shrani za pozneje. Položnice se naj natančno izpolnijo. Kdor je list dobival že dozdaj, naj napiše na vrhu nad besedo „Položnica“ besede: StS? Ulil, in naj zraven pristavi številko, ki jo najde na ovitku, pod katerim se mu list pošilja, kdor pa lista ni dobival, pa naj na ravno istem mestu napiše besede: No? naročnik Ako se bodo cenjeni naročniki tega strogo držali, potem pri dopošiljanju lista ne bo pomot. Draginja vedno bolj raste. Podražil > f1 e namreč papir za 6 00%, barv;, /.a, 400%, surovo olje za 3.0-0%, masaža valjarje celo za 1000%, kurjava za 50 0% i. t.d. Prisiljeni smo zato za prihodnje leto zvišati naročnino Straže. Za 1. 1918 1)0 toraj staia Straža celoletno K 12*—; polletno K 8 — ; četrtletno K 3 — in mesečno £ 120. Cenjene naročnike vljudno prosimo, da nam ostanejo zvesti ter nam pridobivajo še novih naročnikov, da se naše vrste podvojijo, Mi pa obljubimo, da bomo Ostali zvesti svojim načelom in bomo z vso odločnostjo branili pravice slovenskega ljudstva zoper vse njegove sovražnike, dokler ne dosežemo srečne in pro ste jugoslovanske države, v kateri bo prost Slovenec sam svoj gospodar I ITSl «as .<«S IM- «s» Štajerska dobi 50 va,gonov sladkorja in 100 vagonov žita. Iz Dunaja se poroča, da dobi Štajer- ska prihodki je tedne 50 Vagonov jSladlcorja In 100 vagonov žita iz Ogrske. Itavnalne cene za vino, orehe in drva v svežnjih na Koroškem. Za vina avstrijskega, štajerskega, kranjskega ali ogrskega, pridelka: a) za, go- stilničarja pri oddaji v gostilniškem, prostoru domilr k fakturni ceni za liter 35%, b) pri oddaji izven gostilniških prostorov, domik k fakturni ceni za liter 30%. Za neizlušcene orehe za kilogram 2 K,-za iz-, luščene orehe za kilogram 6 K. Ta cena velja za kraj, kjer se oddaja. Za drva v svežnjih: 16 do 18-svežnjev za meter v prostoru, 1 sveženj 1 K 30 v do 1 K 40 v. Eatisf Begunče va smrt. V Gorico je še) gledat svojo hišo v pokojem orožniški stražmojster A. Rubež, ki je bival kot begunec v Trstu. Pri svoji hiši je poliral ročno granato, ki je eksplodirala in ga ubila. - Iz Gorice poročajo, da bo treba na Goriškem, koder je divjala strašna, vojska, stroge previdnosti, ker leži na prostem in zakopanih vse polno neeksplodiranih razstrelilnih predmetov. Najstarejša žena, v Ljubljani f. V Ljubljani ie umrla gospa Magdalena Jesenko, mati vpokojene-«•a majorja g. Avgusta Jesenko. Umrla žena je bila uajstareiša ženska v Ljubljani. 'Stara ie bila ravno 100 let. Kralj Nikita na smrtni postelji? Preko Švice poročajo, da se nahaja kralj Nikola na smrtni postelji. Star. je 16 4et. BojtisL Maribor. Pomanjkanje kruha, moke in mleka postaja v našem mestu vedno huje. Nekateri člani mestnega prehranjevalnega urada so se vozili , na Ö-grsko, a veliki prijatelji naših Nemcev, Madžari, niso nemškim gospodom iz Maribora prav nič obljubili. .Jarenitia. Na Novega leta dan, popoldne obl» 3. uri, bo imelo tukajšnje Kmetsko bralno društvo svoj redni občni zbor s petjem. Po občnem zboru bo imel dr. Korošec volilni shod. Zato, domačini in sosedje. , posebno tildi moški, pridite v prav obilnem številu! St. Ilj v Slov. gor. Prireditev našega Bralnega društva na Stefanovo se je izborno obnesla. Naša narodna mladina nam je s svojim voditeljem priredila zopet nekaj prijetnih uric. Gornja Radgona. Posojilnica v Gornji Radgoni naznanja, (ta, zaradi sklepanja računov od dne 2.2. i. m. naprej v .tem letu ne bo več uradovala. Prvi uradni dah bo šele v torek po Sv. Treh kraljih, to ie dne 8. januarja 1918. Med tem časom stranke ne morejo pri Posojilnici ničesar opraviti. Naši zadružniki in vlagatelji naj nam to oprostijo. Ptuj. Bojno društvo v Ptuju, ki je ob izbruhu vojne svoje 'delovanje deloma ustavilo, prične na željo mnogih članov s 1. januarjem 1918 zopet z red- j nim delovanjem. Ker je glavni namen društva ta, da ! svoje člane v slučaju bolezni podpira, bi naj tudi že- j ne pri vojakih se nahajajočih članov začele že sedaj za svoje može plačevati udnino. Društvo sprejema tudi nove člane v starosti od 17. do 50. leta. Udnina se plačuje pri načelnikovem namestniku g. Francu Mahorič, gostilničarju v Ptuju, ki daje tudi vsa druga pojasnila glede bojnega 'društva. Cirkovce. Na Novega leta praznik, popoldne po večernicah, vprizori naše Bralno društvo božično i-gro „Nežka z Bleda.“ Stoprce pri Rogatcu. V Crmožišah je v sredo, dne 19. t. m., po 'daljši bolezni umrla 641etna bivša posestnica Marija Rampre. Rajna je bila mati Ö. g. Franca Rampre, kaplana v Sevnici ob Savi. Vse svoje otroke je rajna vzgojila v katoliškem duhu. Dva sina: Janez in Matevž, sta darovala svoje življenje za domovino. Najmlajši, 'Alojz, ki je gospodar pri hiši, se tudi nahaja na fronti. Pogreb se je vršil dne 21. t. m. Svetila vrli materi večna luč! C. Rampretovi rodbini na .naše gnžnpo! Celje. Predsedništvo misijonarjev sv. Jožefa n. j Celjem naznanja, ‘dla je romarska hiša sedaj prazna I in da se bodo zopet obhajale duhovne vaje ob času j večne molitve dne 22., 23. in 24'. januarja 1918. Go- I vori ob 7., ob 2. in ob 6. uri. Obenem se opozarja, 1 da bo mogla romarska hiša nuditi samo streho in ! ne hrane, ne kurjave, ne ležišča. „j Laški trg, Dne ilrMec. je umrl v starosti 71 t lot ravnatelj' tukajšnjega kopališča Teodor Gunkel, j Umrli ie bil imen teli srebrne hrabrostim kolame T. | razreda, m m bp vSled svojega, ulmdPega in Rubež- I njivega. vedenja ter vsled svoje pravičnosti tudi na,- j aram Slovencem v celem okraju obče priljubljena in j spoštovana, oseba» , j Trbovlje. Telovadni odsek 'Orel in tamburaši j v Trbovljah vabijo na svojo prireditev, ki se vrši j prihodnio nedebo, dne 30. t, m., ob pol štirih ponol- j dne v gledališki dvorani Društvenega doma s sledečim sporedom: 1. Buček v strahu, burka v i dejanju. 2. Tamburaški koncert: igra veliki zbor in oktet 3. Prosta zabava. Vstopnina po navadi. Režek na Koroškem. Umrl je dne 26. dec. \ Jožef Arnejc, bivši posestnik p. d. Otovfrč v Go-■ ričab. oče profesorja dr. Ivana Arnejc in nadofi cijala Matevža Arnejca na Dunaju, Pogreb bo v soboto, dne 29. grudna ob 3. popoldne. Svetili-’ vrlemu možu večna luč! Lidija poročila došla o petel imZ8. decembra. HftjaoveJAe «vetrijsk« «udii Dunaj, 27. 'decembra. Italijansko bojišče. Med A s i a g o m in Brento kakor tudi na gori Monte Tprnba so bili slabejši sovražnikovi napadi odbiti. Na ostalih delih bojišča obojestranski motilni ogenj < 4, Iz nemškega poročila./ Berolin, 27. decembra,. Italijansko bojišče. Artilerijsko delovanje med A si agom in. Brente (e včeraj postalo manj srdito. Živahen motilni ogenj , se je čez dan nadaljeval na posameznih delih bojišča, kakor tudi med Brento in Piavo. Italijanski sunek proti gori Monta Tomba je bil odbit* Meščanska vojska na Buškem. Dočim se boljševiki trudijo, da bi zunanje vojsko končali z mirom, pa v notranjosti Rusije divja boj med strankami. Poboji med rusk© rdečo socialistično gardo in med belo .meščansko gardo so na dnevnem redu. Vojno stanje je proglašeno ne samo čez Petrograd, marveč tudi čez Moskvo. Čez glavo pa je boljševikom že zrasla Ukrajina. Ukrajinska vlada je b*. ljševiški vladi, stavila ultimat, v katerem zahteva, da se moraj© člani ukrajinskega štaba takoj spustiti in osvoboditi, sicer bo Ukrajina formelno začela 3 sovražnostmi. Priznati je treba, da se ukrajinska vlada dobro pripravlja v vsakem oziru. Njena vojaška. moč raste od dne do dne. Ukrajinci so sp jq$ ruski fronti polastili glavnega stana 4, 8. in 11, armade ter so razorožili boljševiške čete, zlasti 4. mfante-rijski gardni polk. General Čerbačev se je v imenu ukrajinske republike proglasil za vrhovnega poveljnika ruske južnozahodne in romunske fronte. Tako narašča moč Ukrajincev, narašča pa tudi upanje četverosporazuma; zakaj četverosporazmm smatra Ukrajino za glavno rusko državo in za središče j za preosnovo cele ruske države. Vsled tega se trudi zlasti za to, da prepreči udeležitev Ukrajine piri posebnem miru z Nemčijo in Avstrijo. Križev pot za vojni čas je nedavno izšel v Tiskarni sv. Cirila v Maribora. Vsebina je mita, res v srce segajoča, nanašajoča se na razne razmere, ki so nastale vsled vojske ter silno tolažijiva m trpeče domače vojskujočih se vojakov. Pridejane s© molitve za mir, kakor tudi prošnje za živ® m pobožnost za duše rajnih naših vojakov. Knjižica stane s poštnino vred 30 vinarjev in s® naroča v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Jo jafas priporočamo! sxsxsixsxxx za zavarovanje VII. vojnega posojila c, kr. avstr, voj.- vdovskega in sirotin-skega sklada se sprejemajo v uradnem poslopju okrajnega glavarstva v Mariboru, 2. nadstropje, vrata št. 26. — Vodja pisarne: Janez Ev. Wesenjak. 1031 mm mm Vabilo. Ker je gospodarski sestanek za 16. grudna t. 1. bil premalo razglašen in je bila udeležba pre* neznatna, se bo vršil dne 30. grudna t. 1. ob 2. uri popoldne v dvorani okrajnega zastopa v Koz jem m, vse občine kozjanskega okraja. Noj n o vabimo, da se iz vsake občine ude leži tega prevažnega sestanka vsaj nekaj zaupnikov, da se v teh težkih časih pomenimo in potožimo o bridkostih in neprijetnostih vojnega časa. II Pridite zanesljivo! Pokažite, da se zanimate za prevažna dneva vprašanja in da uvažujete napore Vaših zastopnikov v državnem zboru. Pokažimo sijajno slogo in jedinost v vseh narodnih vprašanjih, skrb za našo bodočnost in železfi® voljo vztrajati v borbi za naše narodne ■svetinje. ■ ■ • Prosi se razglasa raz lečo v cerkvi. Kozje, dne 16. grudna 1917. Sklicatelja: Dekan Marko Tomažič, 1. r. Dr. Franc Jankovič, 1. r. 11 mI lir«! n pristnost in izvor se ? polnem (tem ■k VINA rdela In ima (dalmatinska) od 56 1 naprej po povzetju prodaja in razpošilja tvrdka r. Gmrmm vdova ¥ gsariboru, Šolska ulica št. 5. ___________________________—r g SUHE GOBE (JURČKE) $ kupuje v vsaki množini in po najvišjih cenah $ M. RANT, KRANJ, naj večja eksportna tvrdka šahih gob. Edina šiaferskm steklarska narodna trgovin Mm debelo! Na «5 FKÄMC STRUPI Graška cesta e # ® • • • CELJE priporni® p® KafMtflit cenah svojo bogst© zalogo steMea® eelanaste pes©d®s svetilk, ogledal, vsakovrstnih Sip is 'oodotMb — Prevzetje vseh steklarskih del pri esrhvah ta Mafsolidnefša Iti točit s posireSba. UsfatiotHJend š. 1893. Ustanovljeno h 1893. Vzajemno podporno društvo ¥ veliki isMri in p@ niških mmmh* Za vsak© ure se jamči! C Preeisyske sre. Sehafhaasea, Zsslth, Osiga, Etoms Okla s Za kra&ovidn® nova, . sbeljš&Da stekla. v Ljubljani Dekla se Bprejtte t župnišče v zdravem, gsrskem ksaja. Poleg priprasteg» kuha a ja mera znati samostojno vodit: majhno gospodarstvo in se razumeti na živino- ia esinjerejo. Plača po dogovoru. Nastop lahko takoj. Kje — pove iz jpri jasnosti npramištfo odgovor. .Straše“. Znamka : 13* f P“®!? Bureš H*^si orar, zletomer te ©iaiar, lifiiitus etri! 31. Pni irtr id gfiLMiri. 00000:00000 rasistm^mnm mđmm s smsisnlns lasifvem. DavolMa Ummmm m «s •! Ills prsti mmvmštsm* sastavi ^vksnlskHt s?#f§g* ü®f«ftüVt vradn^stfifts mmMmsmU sfisnamM m prslsmks. Vraiajo s® pezoji'i». vr 7'/*, 16 &H £2 v» l*«Sh v «d-aefeih sli g» t poljmknih dogovorjenih obrokih. Kdev želi pese jilt, aaj »• (»kras n& pisarno v IgjttMj&žši, Kongresni try Ü. 1», ki daje voa potrebni pojasnila. Zadruga s#rejena& tudi hr&nilaa vlog-e is Jih obr notni* po 4 */*%• Društveno lasteo prmožeHje ziaša konceia leta IS 15 519.843.40 kres. Selslalktv je bilo keaeese leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezeztaje jamstveno glavnice za 6,089.850^toon. Uboga bolehna mati želi dtti svoja dva otroka dve deklici, ena je stara S leta, drug» pa 1 saesoo, takim ljudem, kateri bi jih vseli za svoje. Vpraša se Maribor, Landvehrgafse 6, 186 Stare cape in cnnje kupnje po najvišjih cenah Tsaks množino Janko Artman St, Jut ob juž. žel. XXXXXXXXXX GOBE lepo posušene kupim tudi letos v vsaki maöMni. V prvi vrrti iSi» Bsem« globst-njr «all fesrnr» Se, psJvtis. IceftčlMO Prosim Bušiti ic ponuditi sama take vrste grravilk gob, ki jih p osaste kot užitnem — BaSsi? SterevaiRik, ekspert geh r Koeji* •ab Stalersko. S fisara, »tia&ofatete račune, spomine, 3s*ai<». scsiös, & gasi« fMudsvaiee, isteks te kpafcs s črnim in dragoterražiH ttstee. I# psM?jasje*, »«mg* te šraftra: potila, sapteniks, fJteefsžss a a?ss-jaessis*. trat poročil* raJsaak* «Ujiftt, drelftvsa* raaln. *«M4s M Trgovina tiskarne sv» Cirila 1 MMIBOI, v lastet Mii SC^r^iika ««ste fttev. s | rt(««k «te» «sliko «lega rastnega psptej* gereenttos*. para#. škssijš* g » yininik», svtnfaskoT, radirk, latartSi#?. tablic, črnil, savttse* y*»?- j' V9K& la W«, r «eeh velSkoRRk}, ttgevskik tajig, netSew, jitet&sasa $ i saepsk la gfattijah, rasgtebd«, H4 ~ Stet« pödabe (aak »a- | HS» te «tans«*'); Nmbt »**b *4ÜkswL sssKmaiki, nwiekä, evačSstgfc* | Bagelbit — fttoJulij« » aradi* fas it,- *4 ^»m-.vsu.* »šna ts eo»4*% l Izdajatelj in založnik: Konsoreij „Straža.“ Odgovorni urednik: Vekoslav Stup an, ?Tisk bakarne sv, Cirila v Marlboro, Dva viničarja» le^semeetojne in spretna strekov-sie oseke, sprejmem p«d ogedaixt>i I ogoji, kot £000 osir. 1600 kros letno 3—3 *»šaje Srr, kes njive, stamovtaje, is Tino?»da deputat, Za prehrano je dobro preskrbljeno. Le «trokorao iso-oražeae osebe se naj oglasijo pismeno sli sitmeeo pri aprstci-štu „Straže“. Posestvo s približio 10—40 orali, od tega 3 orali vinograd», 20 or» lov travnikov I. vrste, njiv in primeren gozd, z Sivino as kapi. Zahteva se dobro stanje poslopij, bliža železnice. Solidne n ne gre tirane cene se naj polijejo na aprsvništvc tega lista pod „A. J. št, 1084* na upravništvo „Slov. Qmg.‘ D79 pridni osebi, ki bi pomagale v gospodarstiu sc sprejmeta v lepo stanovanje pel ure o! mc3ta. Vpraša ze pri g Kopiivifk v Mariboru, Bis-markova ni. 1. Zabeil s» v« jse-poiine poiäjaive se dobijo na veliko in drobne pri Obrtni mi »trski zadrugi v Maribora, Grajski trg it. 8, 106S Na prodaj v Mariboru. Hlia Cesarska ulica it. 4 dvonadstropna, z postranskimi poslopji, dvoriščem in vrtom pripravna sa trgovin» z Usom ali vinom. Cena llO.fOO K. — Hiša vogel Ed, Sehjnid-Viktringhofgasse, pripravio® za vsako trgorino. tena K 56 000. Pojasnila daje gospa M. Koprivnik. Maribor, Badges«* Vila št. 16. ' 1080 UsiHgama» umetnim In «nusi&sdišs* Goričar & Leskovšek ■ Celje ..............—- trgovina g papirjem, pisalmmi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalce® velikansko iabero dopisni« %X P° faznih cenah. Zm gostilnttarie: Papirnate servijete vsled novih predpisov namestiftje v Gradcu po zelo nizkih cenah. Alofzlja Weiber v Kamilici pri Mariboru priporoča svoja izvrstna nova in stara vina, sadjevec, mrzla in topla jedifa v vsakem času v veliki iz beri. Cene zmerne, postrežba točna! Čevlji s lesenim! podplati. aajbope k&IwvsstL okovani, kožuhovino. Št. ?-6—28 , 29—-84 „ 35 —38 „ 39—41 „ 42—48 možmi obloženi K 14'-K 17'-K 20'-K 23 -K 26* PaSiljaage po posti. Povzetje. Zamenjava dev®I|«r«i Poštnina in strelki pošiljala do 5 kg 1 K- 40 v M. Se kram» Maribor ob D. « GOSPOSKA ULICA. Vsako množino dl KOflM finske drože ter tropine v vsaki množicI... Cenponudbe naj se pošiljajo žganjarni ROBERT DIEHL Celje. \ kupuje tvrdka Anton Kolenc, Celje, ter preskrbi i tudi izvozno dovoljenje. Plača se po maksimalni ceni. m IZDELOVANJE raznovrstne cerkvene oprave, kot oltar- iav Irinnv uninih ennmmckih nk«45 Irfl- O (glasilo Ul. reda) izhaja v Kamniku m »•W Kranjskem in stane sa celo leto 8 K, \ 00000:00000 1 Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrsti svoi lisi v Novem mestu (Dolenjska fi@vki ;• vsi dolenjski rojaki, ki Sivite na zelenem -Štajerske!!!. Naprej plačana letna naročnina 8 krone.. pri Vogrincu v Ka^mct pri Mtriberu priporoča svoja pr stna, izborna stara in nova vina iz okolice, sadjevec in pristno žganje. Izborna kuhinja in točna postrežba! Mlada posest- tea se želi naočiti dobro koluti ter v to svrho p.-iti v večjo zrnbeo kuhinje. Nastjpila bi takoj ;oo aoreiH leta. 'a svojega posestva bi »nogla družini pomagati s polj ekimi pridelki. Posudo® in pogoji izvolijo aaj se poslsii Frauu Štupiea, e. kr. notar j n v St. Le nartu na Štajerskem. 167 Sprejme se pridna dekla takoj v službe na deželo. Kam? se vpraša Garteagasse št. 8, vrata 2 oritličj» M!ttriboT IfiO llojakam na, bojišdu primanjkuje berila Matere, sestre naročite svojim možem» sinovom in bratom „Stražo*4 in »»Slovenski Gospo« dar4b 5? Straža ti stane za 3 mesce 8 K. dosp^dar41 slane za 3 mesce 1 K