Prof. dr, Ant. Medved: Zlatomašnik |. p. Kilist Hiric Mariborska krasna, bazilika se pripravlja na lepo svečanost. Ni še videla take v svojem 221etnem obstanku. Mlada je še, a polna mladostne moči in lepote. To svojo mladostno, cvetočo lepoto bode sedaj združila z otroško, ganljivo hvaležnostjo in v vsem svojem sijaju bode dbbajala dne 22. oktobra 1922 zlali jubilej svojega pTeblagega očeta, ki ji je dal življenje, jo vzbudil iz tal tesr jo povzdignil na tako visoko stopnjo stavbarske popolnosti in umetniike dovršenosti. G. p. Kalst Hcric bode obhajal svojo zlato svelo m a š o, petdesetletnico svojega duhovskega delovanja. Kako sc torej bazilika Matere milosli in njeni župljani ne bi vneto in z neomejenim veseljem pripravljali oa tako slovesnost? Ves Maribor naj bi porabil to priliko, da na svečan način proslavi enega srojih aajbolj zaslužnih so^ meščanov, kateri je mesto okrasil s podjetjem, ki je in bo še mnogo stoletij odlična okrasba podravske pre- stolnice. Vsa lavantinska škofija naj se v duhn zbere na tej slovesnosti, ko obhaja neumorno vnet delavec v vinogradu Gospodovem svoj prelepi, od Boga mu uaklonjeni dan, katerega doživi tako malo, malo dušnihpastirjev. Ozrimo se nekoliko v življenje g. zlatomašnika! Rojen je bil p. Kalist Heric dne 8. marca f850 v Vučji vesi, v župniji Sv. Križa pri Ljutomeru, v župniji, ki je dala loliko vrlih duhovnikov in odličnih slovenskih domoljubov premili domovini! Ljudsko šolo je obiskoval nekaj časa pri Sv. Križu, dve leti pa v Radgoni. Leta 1862 je prišel v Maribor, ravno ko so odhajali lii- sočeri udeleženci od Slomšekovega pogreba, čcsar sc jubilant še živo spaminja. V Mariboru je vstopil v glmnazijo, katere odličen učenec je bil potem vseb 8 let. Imel je tiste tri darove, ki so najlepši kras dobrega dijaka: nadarjenosl, marljivost in nravstveno popolnost. O prvih dveh lastnostnih spričujejo njegova spričevala, tudi zrelosten izpit z odliko, o tretji pripovedujejo njegovi zaanci iz gunnazije, najpopolnejše pa brezdvomno knjiga življenja. Po gimnazijskib študijah je vstopil leta 1870 v frančiškanski red. Obiskoral je takratne učne zavode frančiškanske v tirolsko-štajerski provinciji v Solnegradu, v Hallu, Kaltemu in Bolcanu na Tirolskem. V mašnika posvečen je bil dne 20. oktobra 1872 v Tridcatu. Po dovršenih naukih je prišel teta 1873 v Maribor za subsidiarija v frančiškanskem samostanu. Ker je bil zelo slabotncga zdravja, so ga j)iodstojniki za nekaj časa poslali v Gleichenberg, da popolnoma okreva. 19. marca 1874 je bil premeščen za kaplana k Sv. Trojici, kjer je ostal do 1. 1875. Potem je prišel za kaplana in pridigarja v Maribor. L. 1882 je postal župnik na predmestai župniji Sv. Marije v Mariboru. Imenovan je bil 16. avgusta 1882 in na teni mestu je osta^ celih 40 let. do 1. septembra 1922. Kdor to župnijo, ki šteje nad 14 lisoč duš, ppzna, ve, koiiko breme mora aositi župni upravitelj aa tako obljudeni in obenem tudi obsežni župniji. Povrh še neprestano menjevaaje prebivalstva, in, kar je bilo pred preobratom izvanredno kočljivo in težavno, zamolane narodne razmere, vsc je zahtevalo aa takem mestu moža, jki je moral združevati modrost z odločnostjo in skrajho previdnost z neutrudljivo vztrajnostjo. In tak mož je bil p. Kalisl! Mož nepreslanega deLi aeupogljive volje, olroškoangeljske pobožnosti in čadovito trdnega zaupanja na božjo pomoč. Kdor je rkic^ in opazoval njegovo naporno delovanje, ki ni nikdar poznalo počitka, je videl uprav uzorno prizadeyan;e apostolskogorečega dušaega pastirja. jPisarna, priani ia, spovednica so bile polje, na katerem je izčrpal du kosti in kože svoje telesne moči, a tudi polje, na katrrem je žel prelepe, bogate uspehe, na katerera je užiraj svoje edino dušne veselje ter srkal oduševljenje ii» srčnosl za nadaljnje delovanje. Zaradi njegovih izvanrednih izkušenj in spretnosli so ga samostanske oblasti večkrat izbrale aa eastB« in zaupne službe. Mnogo lel je bil gvardijan v Mari boru, celo 12 let zaporedoma, kar ]e bilo posebrto pri znanje in izjema v dostojaastvu. Najsijajaejše delo Kalistovo pa je mariborska Mr rijina bazilika. To je njegov dubovit izum; njeh pr« težaven začetek in srečna dovršitev je sad njegovep občudovanja vredne^a truda. Na incstn, kjcr zdaj stoi frančiškanska bazilika, je stala skromaa Ln boma Ma rijina cerkvica poleg še bolj ubogega samoslana. Km? lu po svojem imenovanju za župnika je naredil p. Kj^list načrt za stavbo nove cerkve prav po Kraljevih knj gah (III. 5, 5) »Cogito aedificare tcmplum Domini, D mei — nameravam pozidati svetjjšče Gospoda, Bopv mojega.« A kod vzeti denar in druga neštevilna sredstv^. ki so neobhodno potrcbna za večjo stavbo? Takratr. okrajni glavar v Mariboru, aeblagosloljenega spomiri \ baron Hein, se je zaničljivo posmehniJ h Kalistover:: načrtu, ko mu ga je razodel in pojasail. Od drufte str^ ni ni bilo nobene podjelnosti, nobene požrtvovalnosu k večjeMU še zlovoljna opazka. A p. Kalist je bil p» gumen, mož jeklcnega značaja! Ustanovil je društvo za zidanje cerkve, pobiral po vinarjih in — šlo je, čisto doslovno po Koseskijemu «Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača«, da sijajna Gospodova palača! Leta 1895 se je začelo z zidanjem in dne 11. avgusta 1. 1900 je bila Marijina cerkev že posvečena! Cerkev, 57in pol metra dolga, 24 m visoka in 13 in pol m široka je že oznanjevala čast in veličanstvo božje. KalistoT namen je bil dosežen; njegovi napori so bili sijajno kronani. Prispevali so bogati in revni, posebno veliko revni, iz vse slovenske domovine, deloma tudi izven njenik mej. Kalist je priredil bogato žetev v Marijino češčenje. Doživel je še drugo veselje. Kajti sv. Oče Pij X. je diie 7. novembra 1906 povzdignil Marijino cerkev k časti bazilike, agregirani Liberijanski baziliki Maria Maggiore v Rimu. V jjriznanje nevenljivih zaslug pri zidanju cerkve in z ozirom na njegovo mnogostransko plodonosno delovanje je bil p. Kalist imenovan dnell. avgusla 1900 konzistorijalnim svetnikom. Veliko č«st si je sam priboril v tisočerih srcih, ki ga ljubijo, častijo in neomajeno spošlujejo. Najvišja čast ga pa čaka pri Onem, ki bo svojim vrlini delavcem ˇ vinogradu nekdaj rekel: «Blagor ti, d»ber in zvest hlapec, ker si bil v malem zvest, le bom čez veliko postaTil!« Velečastoi g. f>. Kalist! Izrršili ste delo, o katerein lahko z nemnrjočim pesnikom Horacijeni rečete: «Exeg\ monumentum acre perennius — dovršil sem spomenik, ki bo trpežnejši kakor jeklo!« Ta zavest naj Vai napolnuje ob Vaši zlati maši! Veliki francoski škof Bossuet je nekoč Tprašal sroje prijatelje: «Ali je iiilo moje življenje vredno žiTljenja?« So mu odgovorili: «Je bilo vredno, da je žiTelo.« G. Kalist! Ako kdo Vas o Vaietn eivljenju tako vpraš«, odgovorite z mirno vestjo: *Je bilo Trredno, da je živelo!« Pri svojih Tsakdanjih premišljevanjih ne pozabite včasih tistega pretresljiTega Terza t SkriTnem razodetju 2, 19: «Poznam tvoja dela, in Tero in ljubezen tvojc, in službo in potrpežljivost tvojo.« Te Gospodove besede naj Vam bodo v sladko tolažbo in zadoščenji za vsa Vaša dobra dela. Nepregledna vrsta Vaših častilceT Vam iz Tsega srca čestita k Vaši zlati maši, želeč rse dobro do skraj nih mej čloTeškega žiTljenja! Naj sledi zlati še biserna st. maša! KAKO SE GODI NAŠIM FANTOM V NOYEM  PAZARJU? (Po poročilu naših fantor-Tojakof.) Naš 25. pešpolk je eden najboljših v naši jugosloTanski vojski. Naš polk jc pohyalil radi izvanredno dobrega Težbanja g. Tojni minister in sam kralj AlcksaDv der, ko jc ob priliki sroje poroke prcgledoTal čete, ki so se udeležile poroč.nih slovesnosti. Ko se je mudil naš polk dne 8. 6. 1928 t Beogradu pri kraljevi poroki, je kralj Aleksander sam podaril ta polk rumunskemu kralju in je radi te poklonitTe dobil polk ime: «Ferdinanda I., kralja rumunskog.« Dnc 9. 7. 1922 je odšel drugi bataljon našega»polka t Staro Srbijo. Vozili sino se 9 dni, peš korakali 8 din, obloženi s težo 40 kg in nositi smo morali s seboj še Tsak po 150 patronoT. Ko smo dospeli na odločeno nam mesto t bližino Notega Pazarja v Sandžaku, so nas razdelili po vaseh. V T.saki vasi nas prebiva po 15 do 20 mož, vas od Tasi pa jc oddaljena po 4 do 5 ur. PrebiralstTo po vaseh je po vtiini turško, le ta ki tam je vmes med Turki najti kakega Srb«. Oko&« rasi je nepregledno gozdnata, so gozdoTi, katcrih n« prehodiš v štirih do šestih urah ne. Ja-ma varnost je po teh krajih pod niikm, kar kei mrgoli razbojnikov, tatov ui tolovajeT. katere pregan* jamo in lovimo mi slorenski fantje. Zato, da varujemo in čuvamo civilno prcbitafstv pred razbojniki, nas mora to hraniti in TzdržeTati. Ak< rarno mi vojaki ciTiliste branimo z dneTno ¦eyarnostjo izgube našega mladega življenja, nas ražiani nepo pisno sovražijo in to vse radi tega, ker sami ubogi, mo* uajo tudi nam dajati hrano. Sploh jc narod po krajil y Sandžaku nekako čisto podiTJan. žcnske-THrčinki uaraTnost bežijo pred nami in skrbno prikrirajo svji oforaze pred moškimi po predpisu mohamedanake veM Dne 2. 9. 1922 so razbojniki napadli in »aTtlili p noči na naŠo rojaško postojanko in nas eačeli obsipa ˇ«ti s celo točo krogel. Bili smo cele ure had bog in 1« ker so se naši fantje držali točno poTelj stojOi pred stojnikov, se nam je posrečilo, da smo prepodiH toj> mje. Razbojniško tolpo smo ccnili na 35 do -iO mož, I n«s je bilo le 13, a tudi mi smo imeli izgube. T teh nesrečnih krajih ni skoro noči, da bi razboj aiki ne napadli kake Tasi, kjer so nastanjeni Tojaki. Pred par dnevi so razbojniki napadli t Umni n» či drugo četo našega polka, ki je nastanjena od nas ' ure, in ubili t spanju stražarja in 27 mož. Ker smo zmiraj v smrtni neTarnosti i» »e r&oa* ali nas morda že danes a!i jutri zadene rtiibojnišH krogla in do pošte imamo celih 9 ur, radi tega ne n-» remo pisati našim domačira t Slovenijo, paC pa f& pošiljamo pozdrave potom »Gospodarja« Tsi ilovensl fantje, ki služimo pri 25. pešpolku v žalostni tkolici * rezbojniki posejanega NoTega Pazarja.