informator Številka 1 Leto XIX Titovo Velenje, 9. januarja 1985 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika Novoletni pogovor Poslovodni delavci, predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij Gorenja Gospodinjski aparati so se pred novim letom sestali na pogovoru, kjer so ocenili poslovno leto 1984 in si zaželeli tudi uspešno novo leto 1985. V imenu prejšnjega poslovodnega odbora Gorenje Gospodinjski aparati je spregovoril Jože Kuder, sedanji predsednik poslovodnega odbora Peter Petrovič pa je izrazil prepričanje, da bo uspešno delo mogoče nadaljevati le z dobrim medsebojnim razumevanjem in sodelovanjem. V letu 1984 so bili doseženi pomembni proizvodni uspehi, saj je bilo izdelanih kar 2,765.737 velikih in malih gospodinjskih aparatov, znatno se je povečSla produktivnost, večja je tudi proizvodnja za izvoz. (O proizvodnih dosežkih obširneje poročamo na 2. strani!) Na pogovoru se je Jože Kuder še posebej zahvalil dosedanjima članoma poslovodnega odbora Igorju Simončiču, ki prevzema nove dolžnosti v' Gorenju Servis, in Milanu Jeršiču, ki bo v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati skrbel za pospešeno uresničitev projekta tovarne hladilnih aparatov Gorenja v Bi-haču. Peter Petrovič, predsednik PO Gorenje Gospodinjski aparati. Predsednik novo imenovanega poslovodnega odbora Gorenje Gospodinjski aparati Peter Petrovič je ob prevzemu nove dolžnosti ocenil, da je dosedanje delo, zlasti pri izpolnjevanju sanacijskih usmeritev in nalog, že pokazalo določene uspehe. Seveda pa bo treba delati tako tudi v'bodoče, predvsem poglobiti medsebojno sodelovanje, razumevanje, pomoč, pripravljenost za us- Jože Kuder je spregovoril o pomembnih dosežkih v letu 1984 tvarjalne dialoge. Pred poslovodnimi delavci delovne organizacije in temeljnih organizacij so odgovorne naloge. Dosedanjim članom poslovodnega odbora se je za plodno delo v imenu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij zahvalil Jurij Vaupot, novemu vodstvu pa je zaželel uspešno delo v letu 1985 in celotnem štiriletnem mandatu. Osebni dohodki za december Enajstega oziroma dvanajstega januarja 1985 bomo prejeli osebne dohodke za mesec december 1984, ki bodo tako kot prejšnja dva meseca obračunani po novem sistemu delitve sredstev za osebne dohodke. Spomnimo se, da so bili osebni dohodki za mesec oktober sprva obračunani še po starem sistemu in je bil zato pri obračunu za november opravljen tudi poračun za oktober. Tako je precej delavcev v decembru poleg osebnega dohodka za november prejelo še razliko za mesec oktober. Za mesec december pa bo obračun normalen in brez poračuna oziroma razlik. Za mesec december je predlagana tudi nova višina vrednosti enote enostavnega dela (VEED) in nova višina vrednosti enote minulega dela (VEMD). Tako VEED in VEMD bosta na osnovi rezultatov v decembru višji za 4 %. Bruto vrednost enote enostavnega dela bo znašala: VEED = 102,10 dinarjev, bruto vrednost enote minulega dela pa VEMD = 5,64 dinarjev. Določena je tudi nova višina najnižjega osebnega dohodka za polni redni delovni čas. Ta znaša po novem 17,500 dinarjev in bo uveljavljena že pri obračunu osebnega dohodka za mesec december. Gorenje Gospodinjski aparati Lani rekordna proizvodnja Lani so delavci delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati dosegli rekorno letno proizvodnjo. Letni delovni načrt, usklajen s sanacijskimi nalogami, so dosegli v višini 99 %, torej skoraj v celoti. Kot smo že poročali v lanski zadnji številki Informatorja, so bili v letu 1984 doseženi izredno pomembni in spodbudni delovni rezultati. Ob 1 % manj zaposlenih so v Gorenju Gospodinjski aparati izdelali 2,765.735 velikih in malih gospodinjskih aparatov in povečali fizični obseg proizvodnje za 16,6 %. Produktivnost je v primerjavi z letom dni poprej višja za 16 %. Pomembna so tudi prizadevanja vseh delavcev v neposredni proizvodnji s 17 dodatnimi delovniki in strokovnih in administrativnih delavcev, ki so v proizvodnji opravili 12 delovnikov. Poslovni uspeh bi naj bil takšen, da bi omogočil začetek prepotrebnega posodabljanja Rekli so . .. France Popit, predsednik predsedstva SR Slovenije, ob podelitvi Kraigherjevih nagrad 4. januarja 1985 v Ljubljani: Že nekaj let so v žarišču naše pozornosti in skupne aktivnosti sanacija Gorenja, IMV in Ine Nafte Lendava. Lani so se pojavile velike izgube tudi v Iskri in Železarni Jesenice. Gre za velike vsote in kolektive, ki so že doslej, morajo pa biti tudi v prihodnje, eni izmed nosilcev našega razvoja. Spodbudne rezultate smo dosegli zlasti v Gorenju, ki nima tekočih izgub, bremenijo pa ga velike obveznosti v zvezi s in prestrukturiranja proizvodnje. S tem bi lahko Gorenje obdržalo doseženo visoko udeležbo konvertibilnega izvoza v skupni proizvodnji gospodinjskih aparatov. Deleži proizvodnje za izvoz so naslednji: 75 % proizvodnje štedilnikov, 62 % proizvodnje zamrzovalnih omar. 67 % hladilnikov, 37 % pralnih strojev, 47 % malih gospodinjskih aparatov, 25 % zamrzovalnih skrinj itd. Od celotne proizvodnje za izvoz je kar 90 % izdelkov namenjenih na najzahtevnejša svetovna tržišča. V posebnem grafičnem prikazu je razvidno povečanje proizvodnje velikih in malih gospodinjskih aparatov v primerjavi z doseženo proizvodnjo leta 1983 in planom 1985. O proizvodnih dosežkih delovnih organizacij Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja ter poslovanju Gorenja Servis in Gorenja Commerce bomo obširno poročali v naslednjem Informatorju. Koertingom. Izkušnje Gorenja so dragocene. Pokazale se je, da je mogoče vzroke izgub odpraviti le na osnovi programov, ki so izvozno perspektivni, z maksimalno izrabo vseh notranjih sil in rezerv, z dohodkovnim povezovanju v re-procelote, z ustrezno pomočjo bank in enodušno podporo celotnega kolektiva. Pomembno je, da vodilne ekipe vedo, kaj hočejo in da so to sposobne tudi izpeljati. Ob tem bi rad poudaril, da saniranje t. i. velikih izgubašev ne sme zmanjševati naše pozornosti do številnih organizacij združenega dela, ki poslujejo z relativno manjšo izgubo, in tistih, ki poslujejo na meji rentabilnosti. Štedilniki in vgradni aparati (v kosih) Doseženo — 1983 Doseženo — 1984 Plan - 1985 467.090 550.000 Pralni stroji Doseženo — 1983 Doseženo — 1984 Plan - 1985 344.814 410.550 Hladilniki Doseženo — 1983 Doseženo — 1984 Plan - 1985 324.785 ------* 377.049 Zamrzovalniki Doseženo — 1983 Doseženo — 1984 Plan - 1985 374.497 482.951 Mali gospodinjski aparati Doseženo — 1983 940.165 Doseženo — 1984 Plan — 1985 lil 1,102.000 Gospodinjski aparati skupaj Doseženo — 1983 2,451.351 Doseženo — 1984 Plan - 1985 2,922.550 INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA: Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Šervis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SQZD, DS Organizacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor L- Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFI KA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1 /72 z dne, 23. 1. 1974. V okviru sozda Gorenje sta leti 1984 in 1985 razglašeni za Leto kakovosti Gorenja, kar nas še posebej obvezuje, da v novo konstituirani delovni organizaciji Procesna oprema, Ki jo sestavljajo tozdi Poslovna oprema Ptuj, Proizvodnja računalniških in procesnih naprav ter Tehnološka oprema Titovo Velenje, zagotovimo učinkovit sistem zagotavljanja in spremljanja kakovosti proizvodnega in poslovodnega procesa delovne organizacije. Za vzpostavitev in zagotavljanje kakovosti proizvodnega procesa in kakovosti izdelkov delovne organizacije smo v drugi polovici leta 1984 na področju kakovosti opravili več pomembnih nalog: • Analizo obstoječega stanja po reorganizaciji Gorenja TGO in zagotovitev osnovnih materialnih pogojev za delo kontrole kakovosti v neposredni proizvodnji ter obstoječega nivoja kakovosti izdelkov in storitev v delovni organizaciji. • Izdelavo osnovnega koncepta organiziranja in izvajanja dejavnosti Sektorja kakovosti delovne organizacije Procesna oprema, v katerem smo opredelili osnovno vlogo, cilje in principe organiziranja ter delovanja Sektorja kakovosti. • Izdelavo aneksa k sanacijskemu programu na področju kakovosti, ki upoštevajoč stanje na področju kakovosti in zahtevano kakovost za uspešen nastop na tržišču opredeljuje tudi dolgoročne cilje in naš osnovni cilj, na proizvodih novih programov tehnološke, poslovne in procesno—računalniške opreme doseči raven kakovosti, ki jo za te proizvode zahtevajo na mednarodnem trgu. • Pripravili in sprejeli smo program oziroma plan dela Sektorja kakovosti za drugo polovico leta 1984 (ki je glede na materialne možnosti že realiziran), v razpravi pa je plan za leto 1985, v katerem so z vsebino konkretno opredeljena dela in naloge ter vse aktivnosti in akcije na področju kakovosti delovne organizacije Procesna oprema. • • V integralnem projektu Obnova Gorenja so bile opravljene ali pa v podprojektu Integralno upravljanje kakovosti še potekajo vse naloge in akcije (obravnava in sprejetje samoupravnih splošnih aktov ter drugih aktov s področja kakovosti, aktiviranje strokovnih kolegijev in timov za kakovost, program Leto kakovosti, reševanje akutnih problemov kakovosti), ki so planirane, koordinirane in vodene iz Centra kakovosti SOZD in so skupne za vse delov- ne organizacije sozda Gorenje. Iz navedenih nalog je razvidno, da smo v minulem letu veliko truda in energije vložili predvsem v definiranje osnovnih temeljev in sistemskih podlag za učinkovito organiziranje in delovanje Sektorja kakovosti v poslovnem procesu delovne organizacije. S pomočjo in prizadevnostjo delavcev neposredne proizvodnje in Kontrole kakovosti tozdov pa smo kljub temu in glede na dane materialne možnosti kontinuirano spremljali in nadzorovali kakovost proizvodnih procesov. Rezultati dela Kontrole kakovosti tozdov (npr. v Poslovni opremi Ptuj, ki ima najbolj dograjen informacijski sistem kakovosti) kažejo, na osnovi pokazateljev sistematičnega spremljanja kakovosti proizvodnega procesa, da se kakovost naših proizvodov sicer dviga, vendar ne dosega planiranega nivoja kakovosti in v povprečju zaostaja za nivojem kakovosti (CTV) v razvitem zahodnem svetu. Ob analizi razlogov in vzrokov, ki kažejo ugotovljeno kakovost, lahko vse faktorje razdelimo v dve skupini, v razloge objektivnega in subjektivnega značaja. Med objektivne razloge štejemo naslednje faktorje: • zelo variabilni pogoji gospodarjenja in kot posledica neurejena oskrba (tržišče) ter slaba kakovost vhodnih surovin in materialov proizvodnega procesa (nestabilnost proizvodnje) iztrošena proizvajalna sredstva, ki onemogočajo doseganje višjega nivoja kakovosti • pomanjkanje ustrezne merilne opreme in strokovnih kadrov za kontrolo kakovosti vhodnih materialov in proizvodnega procesa • premajhna vloga in pomen kakovosti kot tehnično—ekonomske kategorije v nacionalnem ekonomskem prostoru V drugo skupino vzrokov, ki kot posledico izražajo slabo kakovost, pa lahko razvrstimo: • negativne posledice težkega ekonomskega stanja poslovnega sistema oziroma organizacij združenega dela Gorenja in s tem v zvezi potenciranje kvantitete na račun kvalitete nekontinuirane spremembe v organizaciji in strukturi proizvodnih procesov • premajhno vlaganje sredstev v izobraževanje kadrov in znanje ter apliciranje že deklariranega znanja s področja kakovosti neposredne prakse • nedefinirana in nesankcionirana odgovornost za kakovost, ki se manifestira kot posledica izmikanja odgovornosti za kakovost delavcev poslovnega procesa (razen delavcev s področja kakovosti), da preko svojega konkretnega dela ustvarjajo kakovost in morajo no- siti tudi odgovornost za kakovost svojega dela oziroma končnega proizvoda) premajhno stimulativno nagrajevanje za kakovost ne samo neposrednih, temveč predvsem vodilnih in vodstvenih delavcev, ki upravljajo in vodijo proizvodni in poslovni proces OZD. Iz navedenih razlogov in ugotovljenih slabosti, katerih posledica je negativni vpliv na kakovost naših proizvodov, je nujno, da za bolj ustrezne in ambiciozne cilje pokažemo več volje, znanja in energije, predvsem pa skupne odgovornosti za kakovost, kot pogoj za nadaljnji razvoj in boljšo prihodnost. Zaradi vse večjih zahtev in nuje po višji kakovosti naših izdelkov in storitev na domačem in tujem trgu pa kljub reševanju primarnih problemov proizvodnega procesa pri formiranju samostojnega eko-nomskegasubjekta namenjamo področju kakovosti poseben pomen. Zato bo naš delovni napor pri uveljavljanju in dvigovanju nivoja kakovosti tudi v prihodnje usmerjen predvsem na: • Uveljavljanje sprejetih principov in načel določenih s samoupravnimi splošnimi akti in z drugimi pravilniki s področja kakovosti v neposredni praksi. • Konkretiziranje in izvajanje dejavnosti na področju: 1. zanesljivosti, kot najpomembnejše komponente kakovosti pri visoko kapitalnih proizvodnih že v fazi snovanja novih proizvodov preko planiranja, programiranja in projektiranja zanesljivosti skozi definiranje zahtev do realizacije željene zanesljivosti proizvoda kot končnega izdelka proizvodnega procesa. 2. projektiranje in optimiranje tehnologije proizvodnega in kontrolnega procesa, ki bo omogočala reprodukcijo željene oziroma planirane kakovosti. 3. realizacija in vzdrževanje sistema metrologije in kontrole sredstev za delo, ki je opredeljena z zakonom in je podlaga za zagotavljanje kakovosti meril, merilne opreme in drugih sredstev za delo. 4. razvoja informacijskega sistema kakovosti kot osnove za učinkovito upravljanje in vodenje politike kakovosti ter dvigovanje kakovosti dela na vseh nivojih proizvodnega in poslovnega procesa delovne organizacije. Realiziranje in koordiniranje vseh nosilnih nalog v Integralnem sistemu zagotavljanja kakovosti proizvodov in storitev, od definiranja prevzemnih pogojev kakovosti vhodnih surovin in materialov, preko aktiviranja konkretnih akcij pri reševanju kritičnih problemov kakovosti v proizvodnem procesu do reševanja reklamacij v garancijski dobi ter ugotavljanja kakovosti in zanesljivosti naših proizvodov v eksploataciji. Za dosego zastavljenih ciljev in planiranih nalog ter opredeljenega nivoja kakovosti proizvodov in storitev bo v bodoče treba zagotoviti več resnosti in odgovornosti (manj besed in obljub ter več konkretnih dejanj) pri vzpostavljanju osnovnih materialnih pogojev (merilne opreme, vrednotenje dela, ustrezno strukturo — kvaliteto in kvantiteto kadra na področju kakovosti), ki so potrebni pri izvajanju dejavnosti Sektorja kakovosti. Glede na specifičnost proizvodnih procesov oziroma programov profesionalne elektronike — mikro elektronike, poslovne, procesne in tehnološke opreme, katerih izdelki so visoko kapitalno intenzivni, bodo le produkti z visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti zagotavljali in omogočali obstoj in nadaljnji razvoj ter konkurenčnost na domačem in svetovnem trgu. V sanacijskem programu s področja kakovosti je v letošnjem letu predvideno približno 20 % zvišanje kakovosti proizvodov in storitev Gorenja. To pa od delavcev in vodstva delovne organizacije še posebej delavcev s področja kakovosti, kreativnih delavcev v razvoju in drugih strokovnih službah zahteva, da z dodatnim naporom za dvig kakovosti svojega dela in učinkovitim sodelovanjem na področju kakovosti v poslovnem procesu, zagotovimo in ustvarimo zastavljene cilje. Seveda pa vse planirane, opredeljene in konkretizirane naloge in cilji na področju kakovosti, ne smejo in ne morejo ostati želje in hotenja le delavcev s področja kakovosti, temveč zavestna skrb za kakovost in aktivna dejavnost slehernega delavca delovne organizacije za dvig kakovosti in afirmacijo dela, boljših proizvodnih odnosov in rezultatov dela, ki preko učinkovite organizacije dejavnosti na področju kakovosti mora imeti svoj izraz v povečanju dohodka in osebnih dohodkov vseh delavcev delovne organizacije. Srečko Prislan Izpolnjevanje proizvodnega načrta 1984 % 97 96 94 '93 93 98 96 99 98 94 97 98 100 95 90 85 80 11 &&&¥: ill 77 •x*xv.v Xv!v.v. j.;.;.;.;.;.;.; iVX || »!•!♦!•!•!•!♦!•! 11 •V. >x j.V.V.V. .v.\\\v. /.v.v.v. *. !vl X* •X* eX % •••• •V lil! •I ••••• v. *•*•* 'v •v H 11:1 •v. eX" t.V/.VV,!, lil !v!v!vX 111 lil \ \ •I !%* •X* *X \v v. x*x v!v *v X; *Xv vX n lili x< •v. .v. v!v!v!v JANUAR FEBRU. MAREC APRIL MAJ JU NI J JULIJ AVGUST SEPT. OKT. NOV. DEC. Novice iz tozdov in dsss ■ Nov Imenovanja Zadnji teden prejšnjega leta je v Gorenjevih organizacijah potekala razgibana samoupravna aktivnost. Delavski svet Gorenje sozd in delavski sveti delovnih organizacij Gorenja v Titovem Velenju so razrešili dosedanje vršilce dolžnosti in za štiriletno obdobje imenovali poslovodne organe Gorenje SOZD in delovnih organizacij v Titovem Velenju. Delavski svet Gorenje sozd je za predsednika Poslovodnega odbora Gorenje sozd imenoval Hermana Rigelnika, magistra ekonomskih znanosti, za podpredsednika PO za področje plana in ekonomike Andreja Kržiča, diplomiranega strojnega inženirja, za podpredsednika PO za področje organizacije in informatike Jožeta Zagožena, doktorja ekonomskih znanosti. Za vodjo DSSS Gorenje sozd je bil imenovan Janez Miklavčič, za vodjo DS Splošni posli Gorenje sozd pa Andrej Greben-šek. V Gorenju Gospodinjski aparati je bil kot smo že poročali, za predsednika PO za naslednje štiriletno obdobje imenovan Peter Petrovič, diplomirani strojni inženir, za člana PO za področje ekonomike Erika Veršec, diplomirana ekonomistka, za člana PO za področje proizvodnje in komerciale Jože Kuder, diplomirani inženir organizacije in za člana PO za področje razvoja Marijan Urbančič, diplo mirani inženir strojništva. V Gorenju Notranja oprema so za direktorja delovne organizacije imenovali Martina Marlota, inženirja strojništva, za vodjo tozd Gradbeni elementi Petra Letonjo, strojnega tehnika in za vodjo DSSS Judito Žovlje, diplomirano ekonomistko. Za predsednika poslovodnega odbora Gorenje Procesna oprema je bil imenovan Božo Lednik, diplomirani inženir fizike, za člana PO za področje ekonomike in financ Milan Jagrič, diplomirani ekonomist. Za direktorja delovne organizacije Gorenje Elektronika Široka potrošnja je bil imenovan Mirko Ternik, diplomirani inženir elektrotehnike. V Gorenje Commerce so za direktorja delovne organizacije imenovali Joška Vučemi-la, ekonomista, za direktorja področja ekonomike in financ Eriko Špeglič, diplomirano ekonomistko, za direktorja področja oskrbe Staneta Flandra, magistra metalurgije, za direktorja prodaje doma in v tujini Staneta Debevca, pravnika. V Gorenju Servis so za direktorja delovne organizacije imenovali Todorja Dmitrovi-ča, diplomiranega strojnega inženirja, za namestnika direktorja delovne organizacije pa Igorja Simončiča, inženirja strojništva. NOVA POGODBA ZA IZVOZ ORODIJ V delovni organizaciji Gorenje Procesna oprema so pred nedavnim podpisali drugo pogodbo za izvoz orodij v Nemško demokratično republiko. Orodja za predelavo pločevine in plastike so namenjena za tovarno štedilnikov Elsterbergu v NDR, kupec pa je z naročili Gorenja izredno zadovoljen. Lani so namreč naročili 46 orodij v skupni vrednosti 978.000 klirinških dolarjev, nova pogodba pa je podpisana za 8 orodji v vrednosti 270.000 klirinških dolarjev. V MGA NAZARJE NAJVEČ MIKSERJEV Lani so v tozdu Mali gospodinjski aparati Nazarje izdelali kar 990.220 različnih malih gospodinjskih aparatov in s tem za 5 % povečali proizvodnjo v primerjavi z letom 1983. Največ so izdelali mešalnikov in sicer kar 353.694. Kavnih mlinov so izdelali 305.790, tehtnic 132.623, strojčkov za varjenje folij 122.574, rezalnih strojev 35.681, ur, budilk 24.817 in podstavkov za mešalnik 14.861. GORENJE V DJAKOVICI Delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Gorenje je na seji 25. decembra 1984 soglašal s predlogom delovne organizacije Elektromo-tori Djakovica za vključitev v poslovni sistem Gorenje. Samoupravni organi v tozdih in enovitih delovnih organizacijah Gorenja bodo o tem razpravljali in sklepali v mesecu januarju 1985. Delavski svet je na zadnji lanski seji razpisal tudi volitve v ta samoupravni organ sozda Gorenje in odbor samoupravne delavske kontrole. Volitve bi naj bile predvidoma februarja 1985. SOBOTA, 5. JANUARJA SOLIDARNOST, KI JO PREDPISUJE ZAKON Po sklepu kolegija poslovodnih organov delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju je bila delovna sobota, 5. januarja 1985, solidarnostna, po zakonu. Naslednja solidarnostna sobota, ki je predvidena v terminskem koledarju za leto 1985, bo 2. marca 1985, pa bi naj bila za Gorenje. VKLJUČI SE V BRALNO AKCIJO Tik pred koncem leta 1984 se je v Gorenju začela 7. bralna akcija, tradicionalna prireditev s področja bralne in knjižne kulture v delovnih okoljih velenjskega dela Gorenja.