Glasilo »Slovenskega čebelarskega društva" za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani. 1fy Urejuje Frančišek Rojina. Izhaja 5. dan vsakega mesca in se pošilja udom brezplačno. Štev. 6. Letnik IX. Vsebina: Vabilo na čebelarski shodov Ilirski Bistrici. — Iz spodnjestajerskega čebelarskega društva. — 1. N. Babnik: Cebelarjevo leto. Junij. — Zontar - Škofjaloka: Cebelni pogovor. — Fran Lakmayer: lnserati naših čebelarskih trgovcev. (Konec.) — Star čebelar: Ali so res vsi medarji nezmotljivi? — Anton Janša, slavni kranjski čebelar. — Dopisi. — Raznoterosti — Listnica uredništva. — Listnica upravništva. Vabil o na čebelarski shod v Ilirski Bistrici. 29. junija, na Sv. Petra in Pavla dan, se bo vršil ta shod, ki bo trajal ves dan, od 9. ure zjutraj naprej. Predavalo se bo: 1. o kranjskem čebelarstvu splošno; 2. o čebelarstvu na roje in čebelarstvu na med; 3. o čebelarstvu v domačem panju in o čebelarstvu v panju s premakljivim delom; 4. o raznih panjih in čebelarskem orodju; 5. o kupčiji z medom in voskom; 6. o trgovini s čebelami. Predavali bodo gospodje: Anton Žnideršič, Hinko Likar, Fran Črnagoj, in Fran Rojina. Shod obeta biti nad vse zanimiv. Prijavilo se nam je že mnogo čebelarjev, ki pridejo na shod. Kdor si hoče ogledati velikansko čebelarstvo gospoda Žnideršiča, naj se to pot podviza, kesa! se ne bo! — Še enkrat opozarjamo člane borovniške, vrhniške, logaške in žirovske podružnice, da porabijo to ugodno priliko. Tajništvo. -X- G Iz spodnještajerskega čebelarskega društva. A. Shodi: Dne 4. junija pri Sv. Benediktu v SI. goricah ob 3. uri popoldne. Dne 10. junija v Celju, ob 2. uri popoldne pri čebelnjaku gospoda A. Z d o 1 š k a. Dne 17. junija v Središču, ob 3. uri popoldne pri čebelnjaku gospoda F. Horvata. Dne 24. junija v Rogoznici pri Ptuju, ob 3. uri popoldne pri čebelnjaku gospoda A. A r n u g a. Šaleška podružnica priredi čebelarski shod dne 15. julija od 9. do 12. ure dopoldne pri šolskem čebelnjaku. Predaval bode g. Jurančič. Čebelarji, pokažimo, da nam je ležeče na razvoju našega društva ter se udeležimo shoda v polnem številu. Ob 1. uri popoldne izlet k čebelnjaku g. Žaka v Lokovico. B. Razstava. Dnevni red: Dne 12. avgusta ob 9. uri zjutraj otvoritev razstave; ob 7. uri zvečer pozdrav došlih gostov v hotelu ,.Pri pošti". Dne 13. avgusta od 8.—12. ure predpoldnem predavanja; popoldne pregledovanje pivovarne „Goss". Dne 14. avgusta od 8.—12. ure predpoldnem predavanja; ob 3. uri popoldne razdelitev daril. Dne 15. in 16. avgusta razni izleti. Manj važne točke nas ne zanimajo, zato se tukaj izpuste. Skupno potovanje na razstavo z vlakom dne 12. avgusta ob 6. uri 50 min. zjutraj z Zidanega mosta; ob 7. uri 24 min. zjutraj iz Celja; ob 9. uri 40 min. zjutraj iz Maribora. Vlak pride okoli 3. ure popoldne v Ljubno. — Železniška oblastva so dovolila za neprodane razstavljene predmete nazaj prosto vožnjo. C. Vspored čebelarskega učnega tečaja pri Sv. Andražu v Slov. goricah. 29. junij; predpoldnem od 1/2 9.—12. ure: otvoritev in pozdrav po prireditelju; glavni nauki iz teorije in čebelnega življenja. Popoldne od 2.—6.: praktična opravila, najpotrebneje orodje, odjemanje medu, kuhanje voska, izdelovanje umetnega satovja, prilepljanje itd. 30. junij; predpoldnem od 8—12. ure: anatomija, rojenje, umetno deljenje, preseljevanje ljudstev iz navadnih panjev v premakljive. Popoldne od 2.-6. ure: Čebelni pridelki, njih hrana, škodljivci, bolezni, ropanje, bivališča (panji), čebelnjak, oskrbovanje čebel v teku leta. —h>3 83 1. julij: predpoldnem od 1/29.— l/212. tire: čebelarsko pravo, čebelna paša, popotovanje, prireditev predmetov za razstavo. Popoldne takoj po obedu izlet k čebelnjaku gosp. Jožefa Čolnarja pri Sv. Urbanu, t. j. eno uro lioda v smeri proti Ptuju; tukaj končna beseda v marsičem iz čebelarstva. Ker je g. Čolnar ob enem gostilničar, se tukaj z zabavo med veselim petjem tečaj zaključi. „Ivo so čebele po dne dobro brale, zvečer veselo zašumijo". Tečaj bo tako urejen, da bo prvi dan zlasti za začetnike, drugi in tretji dan pa sploh za vse čebelarje. Začetek, oziroma predavanja bodo v tukajšnji šoli, praktična razkazovanja pa na treh bližnjih čebelnih stališčih, namreč pri prireditelju, pri g. Matjašiču in g. Jožefu Jurančičtt. Udeležba se naj blagovoli naznaniti do 18. junija. Na c. kr. deželni šolski svet se je vložila prošnja, da bode 30. dan junija in 2. dan julija prost za vse učitelje, kateri se tega tečaja udeležijo. Najbližja železnična postaja je Ptuj, odkoder je k Sv. Andražu v Slov. goricah tri ure peš hoda, poštni voz vozi iz Ptuja ob 12. uri opoldne. Na svidenje! Ivan Jurančič. -x---- v Cebeiarjevo leto. Junij. I. N. Babnik. Poln poezije je čas rojenja in del čudežnega slvarjenja. Narava blišči v svojem najlepšem krasu. S svežim zelenjem grmov in travnikov tekmuje z belim cvetjem dreves, ki so krasila maj. Solnčni žarki poljubljajo zemljo vroče, da dovede žito do zorenja. Narava deluje neprestano, za njo ni prestanka, ni oslabljenja in prenehanja tvorne moči. Večne postave, po katerih se vlada svet, ne poznajo prekinjenja v razvoju; vse se vrti vedno po določenih zakonih Najvišjega. Mi čebelarji se potrudimo, od narave sprejemati nauke bolj ko doslej; smatrati jo moramo kot našo najboljšo šolo, kot našo učiteljico in z vnetostjo prisluškovati njenemu vladanju in delovanju. Minil je maj. Do polovice je bil še precej ugoden, pozneje je pa do 20. vedno deževalo, tako, da so čebele skoro trpele glad. Od 20. do dne, ko to pišem — 28. maja — je bilo krasno vreme. Čebele so pridno rojile in nanosile z inkarnatke veliko medu. Z majem smemo vsaj deloma zadovoljni biti. Junij je nastopil svoje gospodarstvo. Kaj nam bode ta prisodil, je zapisano v knjigi prihodnosti, v kateri mi zemljani ne moremo brati. Zatorej izkori-ščajmo vsak lep dan, da vse potrebno ukrenemo in vsako škodo pri čebelah po moči odvrnemo. Ta mesec lahko imenujemo čas rojenja. Če je ljudstvo godno za rojenje spoznamo, ako čebele vališče obsedajo in mirno sedijo ; vse celice so polne zalege, obnožine in medu. ~H>m 84 Ako je (lelj časa deževno vreme, čebele večkrat razderejo matično zalego in ne mislijo, saj nekaj časa ne, na rojitev. Če jim pa pridno klademo, to lahko zaprečimo. Prvi roj se imenuje prvec. Z njim zapusti stara, že sprašena matica, panj. Za prvi čas vzamejo čebele nekaj medu s seboj; imenovati smemo to ,.doto". Ko so se čebele dobro napile medu, zapuste z veselim šumenjem panj, da si poiščejo novo naselbino. V kakih 5 dneh po prvem roju zapusti mlada matica svojo zibelko. V drugih celicah se nahaja še več matic; na te je prva matica ljubosumna in jih hoče pomoriti. Čebele pa, če hočejo še rojiti, ščitijo ostale matice in prvo prepodijo. Matica je vedno nemirneja, V tej nemirnosti poje „ti, ti" in zapusti z enim delom čebel pri ugodni priliki panj ; ta roj imenujemo drugec. Med tem je zopet ena matica izlezla iz celice in prejšnji prizor se ponavlja. Zgodi se, da dobimo iz enega panja do 3 roje; vsak je manji ko prednik. Majhni roji, posebno pozni, niso v stanu izdelati novega stanovanja in nanositi za zimo dovolj medene zaloge. Zatorej združimo drugce in trekovce v večje roje, da nam bodo v veselje in korist. Nekaj malih rojev pa vendar posamezno nastavimo, da imamo za vse slučaje matice na razpolago. Tudi izrojenec, ki je rojil 2 ali 3krat, je zaradi rojenja oslabel in se včasih vse poletje ne more popolnoma okrepiti. Čebele rojijo le pri lepem, brezvetrnem vremenu. Ako postane za časa rojenja slabo vreme, je to tudi pri dobrih panjih zaprečeno. Med tem so mlade matice godne ; zgodi se. da čebele umorijo staro matico in rojijo s pevko. Meni se je to letos s tremi ljudstvi zgodilo. Včasih se pripeti, da vse mlade matice zapuste z rojem panj in ljudstvo je brez-matično. Paziti moramo na to, da črez nekaj dni pregledamo, če je v panju vse v redu. Tak drugi roj ima do 6 matic in se usede v treh ali več gručah; zato ga je težko ogrebsti. Ako denemo vse te rojičke v en panj, si čebele izvolijo le eno matico kot kraljico, ostale pa pomorijo. Pripravljene moramo imeti panji za roje. Kdor išče panji šele po raznih shrambah, ko že visi roj na veji, zakrivi v naglici marsikatero neprevidnost, kar gotovo ni dobro za ljudstvo. Panje s premakljivim satovjem preskrbimo s satuiki lihega števila (5, 7, 9, 11). Satnike opremimo z začetki tako, da ima srednji satnik največji začetek v podolgasto-okrogli obliki. Rojem je dobro pokladati med, da se hitreje in bolje razvijajo in satnike popolnoma izdelajo. Prvih 8 dni se pustijo roji čisto v miru, ker bi se pri vedni reviziji zadrževali v delu in po nepotrebnem razburili. V panji s premakljivim delom velike mere ne smemo usajati man jih rojev kakor 2 kg težke. Manjši bi se slabo razvijali in ne imeli bi od njih koristi. Vzornemu in racijonelnemu čebelarju so močna ljudstva ljubša, kakor še enkrat večje število slabičev. Prvi roji so kakih 20 dni v kritičnem položaju. Stare čebele so med tem časom pomrle, mlade pa morajo negovati zalego; tako primanjkuje delavk, da bi donašale potrebnega živeža, Drugci imajo večinoma mlade čebele in so stem na boljem kakor prvci; v posesti jim je pa neoprašena matica, pri kateri mora čebelar paziti, da se opraši. Drugce in izrojence moramo v 10 dneh pregledati, če imajo obhojene matice. Nevarno je, če se več rojev s starimi in mladimi maticami usede skupaj, ker se začne dostikrat mesarsko klanje. Zatorej zaprečimo to stem, da ulovimo roje; ako se je pa nesreča že zgodila, moramo roje kolikor mogoče razdeliti. Junij je najbolji mesec, stare, slabe matice odstraniti. Umorimo jili in dajmo ljudstvu godno zalego iz naših najboljših plemenjakov. Ker taki panji delj časa nimajo skrbi za zalego, naneso obilo medu, kar gotovo ni v škodo. Še bolje je seveda, ako imamo že sprašene matice na razpolago. H koncu naj še omenim, da sem na povratku z ženitovanjskega potovanja 12. maja obiskal čebelarskega prijatelja, velečastitega gospoda župnika v Ratečah na Gorenjskem, da si ogledam tamošnje čebelarstvo. V kranjski Sibiriji je ležal sneg še do vznožja planin. 12. maja so cveteli: podlesek, vrba in na prisojnih krajih regrat. Črešnja je vzcvetela 15. maja. To sem omenil le, da vidimo razloček vegetacije in čebelarjenja pri nas in tam gori pod Julijskimi alpami. -X----- V Cebelni pogovor. Žontar — Skofjaloka. 19. velikega travna dopoludne sta se pogovarjali dve čebelici čebelarjev Napuhneža in Dobrohotneža, katerih panja sta dan popred rojila. Čebela Dobrohotneša ni mogla dosti dopovedati svoji tovarišici, kako je njena gospodinja vsa srečna v novi hišici, oziroma panju, katerega je njih čebelni oče vže znotraj in zunaj lepo z nožem ostrgal, umil z gorko vodo. na solncu posušil in potem s tremi dišečimi satniki preskrbel. Čebela iz uljnjaka fmernega in nevoščljivega čebelarja Napuhneža blagruje na to svojo pripovedovalko s tresočim glasom in se čudi, da imajo tudi ljudje čebelno satje, saj so vendar edino gospodične čebelice zmožne to izdelovati. Čebela Dobrohotneža se dobrovoljno nasmehne in pravi, da ima gospa Ambrožič v Mojstrani izvrstno umetno satje, le bolj razširiti se mora. Pripoveduje tudi dalje iz dogodkov svojih dni, da je vzel njeni čebelar nekoč panj iz uljnjaka, postavil ga narobe, mu odprl dno, odrezal sat za satom iz njega, otresel njo in vse njene setrice v prazno sobico, dejal sate v neko posodo in slednjič vso družbo drugim ljudstvom dodal. To pa ni šlo tako lahko, ker smo bile vse razburjene vsled vloma v naše stanovanje, in nekatere srčnejše sestrice se celo vržejo na našega, nam do tedaj tako milega gospodarja, ker smo mislile, da bomo pomorjene. Ali naša mamica, ki je ravno najmlajšo čebelico pestovala, nas pomiri in pravi, da ne bo nič hudega; le poslovile smo se od nje in šle v nova stanovanja, kjer smo bile milostno sprejete. Naša dosedanja gospodinja pa je drdrala po železnici v malem spremstvu v daljno deželo, da širi tam naše pleme. Mož je spravil potem vse prazno satje v skrinjo, ga požvepljal in vse zgage, veše in črve, ki so nas skoz celo leto nadlegovali, pokončal, in jaz, sedeča na žrelni deski svojega novega stanovanja, se nisem mogla vzdržati glasnega smeha, ko so se te mrcine črvove zvijale in slednjič poginile. No, sedaj veš teta nevednica, odkod je to lepo mlado dišeče satje, ki smo ga letos dobile v novem panju. To izrekši hoče dalje strd nabirati, da bi ne bila od gospodinje doma potem vsled lenobe pokarana, ali čebela Napuhneža jo milo poprosi za prijazni posluh pripovedbe o revi in zapuščenosti svojega novega stanovanja. Tudi jaz sem že stara teta, ki sem videla mnogo gorja svojih sestric in sodružic. Nekoč v jeseni 1. 1905, če se ne motim je bilo dne 15. kimovca zvečer, zamaši nenadoma moj gospodar žrelo našega panju, odpre ga potem od zadaj in vtakne vanj ognjeno žveplo. Vse moje sodružice se zaduše, le edino jaz sem se pri neki razpoki vuu rešila. Ta hudobni mož je vrgel potem vsa trupla mojih mrtvih sestrih v greznico. In to se je zgodilo tudi drugim panjem, le polovico jih je pustil za črez zimo, raznosil jih vse na druge prostore v uljnjaku, površno zamašil s staro steljo in potem nekoliko odel. Šele sedaj se splazim po beraško v panj moje prejšne sosede, ali dve vratarici me osorno zavrneta, nekoliko časa od spredaj, od zadaj in od obeh strani ogledujeta, potem se plazim takorekoč po trebuhu za njima v panj, pojoč himno moji novi kraljici; in ko sem ji prvo desno nogo poljubila, sprejeta sem bila za družico. Svojega gospodarja pa sovražim od tedaj iz vse svoje čebelske duše in za marsikateri pik mojih sodružic se ima ta neusmiljeni človek meni zahvaliti. In ko se zadnjič moja gospodinja v čebelnem krilu preseli v novi panj, bile smo vse potrte. Dobile smo staro, črvivo, s pajčevino prepreženo, s črvivim in čebelnim blatom in drugo nesnago ponesnaženo, razbito stanovanje. Kdo se bo pa proti črvom, vešam in mravljam braniti mogel, ker lahko od vseh strani k nam prihajajo! Sosedov Andrejček opozori mojega čebelarja mučitelja na omenjene nedostatke, a ta zahteva, da bi me panj osnažile. Vem. da si ti tudi gotovo radovedna, kakor vse staro ženstvo, zato ti povem, kako nas naš čebelarski brezumnež ogreba? Ko nas ujame v mrežnico, nas trešči v panj, da si mnogo naših revic nogo izpahue ali zlomi, nekaj jih pa tudi mrtvih obleži; bolje bi bilo nas na razgrnjeni rjuhi pred ležeči odprti panj izsuti, da same zlezemo noter. Dalje pripoveduje čebelica gospodarja Napuhneža, da so opazile čebele v novem panju tudi mnogonožno pošast, pajka po imenu. To mrcino je napadla ona s pomočjo svojih sestric, ga krepko opikala in vrgla slednjič njegovo truplo iz panju. Za izvršitev tega junaškega čina pohvali premilostna kraljica vse javno, nji, kakor vodnici pa podeli zaslužni medeni križec in voščeno kolajno brez takse. Da, moja draga prijateljica — tako pripoveduje ona dalje — kake razlike so vendar med čebelarji: eden sama snažnost, drugi gola nesnaga, in pri tem bolestnim vzdihu so ji tekle solze, debele ko orehi, iz očesic. O tistih lepih satih, kakor se nahajajo v panju družine tvoje mamice, seveda pri nas tudi ni govora, ker moj gospodar Napuhnež ima samovoljno butico, porabi raji take za vosek, zraven pa tudi neče izdati, par kronic za lepilno svetilko, katero bi lahko naročil pri gospodu Žnideršiču v Ilirski Bistrici. Po končanem pogovoru odleteta obe čebelici, pozabivši vse to v trudu nabiranja slaščic. Ti pa, dragi čitatelj in čebelarski brat, zapomni si to in olajšuj v bodoče delo svojih ljubljenk, sicer si nevreden imena čebelar. -x- Inserati naših čebelarskih trgovcev. Fran Lakmayer. (Konec.) Pa listajmo dalje! „Kranjske čebele. Za prihodnjo spomlad razpošilja rojive, izvirne kmečke panje z živimi čebelami N. N. Na zahtevo ceniki zastonj in franko.11 Tukaj bi se lahko izpustila beseda „živimi" ker se samo ob sebi razume, da mrtvih čebel ne bode nihče naročeval. Sicer je pa ta inserat kratek in jasen, ker ceno pove cenik, katerega naj dotični ponujavec vsako leto svojim naročnikom pošlje, četudi ga izrecno ne zahtevajo. Najbolj mi je pa všeč, da je pri tem inseratu objavljen naslov kraja, pošte in dežele, le v slovenskem in nespačenem jezikn. Kranjske alpske čebele v izvirnih kmečkih panjovih, matična čebelna ljudstva in roje pošilja N. N. trgovski čebelnjak v Sabrenicich pošta Serounice (Scherounitz). Ceniki na zahtevo zastonj in franko". Br! „Sabrenice" menda vendar Zabreznica? To ime sem iskal v šolskem slovenskem zemljevidu vojvodine Kranjske in tudi v slovenskem zemljevidu Petra Kozlerja, pa ga nisem mogel najti. Da je pa grda spaka ,,Serounice", je pa vsakomur znano, ker to ima biti postaja na drž. žel. progi Ljubljana-Trbiž, ki se zove pravilno Žirovnica ali (v Ivozlerjevem zemljevidu) Žerovnica. Čemu pačiti krajevna imena? Saj je dovolj, da se zapiše pri naslovih, naznanjenih inozemcem, poleg besede „kranjska" še v oklepajih (Krain-Oesterreich) Ime domače vasi in pošte kakor tudi kraja naj ostane popolnoma neizpremenjeno in brez dodatkov nemških spak. Torej: „Zabreznica, pošta Žirovnica na Gorenjskem (Krain)". Pridevnik „alpski" bi se lahko tudi izpustil. S tem hočejo nekateri reči, da so njihove čebele vzgojene med visokimi alpskimi gorami in torej zoper mraz bolj neobčutne kot so naše čebele, vzgojene v nižjih krajih. Skratka, to je trgovska zanjka! „Gorenje-kranjski trgovski čebelnjak N. N. v Sello p. Serounice. Pošilja prave kranjske čebele z zalego in medom v izvirnih kmečkih panjih po 13 do 14 K. Panji s premakljivim satjem, roje in matice kar najceneje. Ceniki z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in franko." Že zopet „Šerounice" in zraven tega še „Sello", ko je to vendar navadna vasica Selo v brezniški župniji. Torej tudi za nemške, laške, francoske in še bolj za slovanske čebelarske časopise: ,,N. N. v Selu, pošta Žirovnica na Gorenjskem (Krain-Oesterreich). Naj le izvedo v inozemstvu, da poleg drugih narodov živi še tudi slovenski narod, čigar lastnina je slavno kranjsko čebelno pleme! Naj izvedo, da je Kranjsko slovenska dežela! -h>H 88 B«n- Glede tega medu, ki ga nekateri ponujajo obenem z zaleženim satjem, bi pa opozoril gg. trgovce, da si nekateri kupci domišljujejo, da jim ga prodajavec pošlje vsaj 3 do 5 kg. Kako godrnjajo, ko dobijo čebelni panj brez medu. ali le nekaj kapelj, sem bil sam priča, Čebele je neki naročnik dobil sicer zdrave in lepe, a medu se je v satju le nekaj svetilo. „No ja", je dejal, „naznanja, da razpošilja čebele z medom, kje pa je ta med? Z medom, z medom!" Čemu slepiti kupca z nejasnim inseratom? Pove naj se določno: „Kranjske čebele z zalego in zadostno zalogo medu za vožnjo". Starejši tuji čebelarji-naročniki že vedo, da ga čebele na potu v 3—5 dneh tudi več porabijo, a začetnik? In kdo pokupi pri nas največ naših čebel? Začetniki. „Kranjska čebelna ljudstva, roje in čebelne oddelke, dokler je kaj zaloge, pošilja od polovice aprila N. N. na Koroškem. Cena po dogovoru." Tako zopet drug inserat. Torej s tem ponujavcem je treba šele „glihati". Predno se „zgliha", bode rojivna sezona že končana. Zato si naročimo čebelice kranjice drugod. Da se mnogi premisli naročiti od njega čebele, je gotovo. Jaz bi ga že ne povpraševal po ceni. Zlasti ko teh inseratov in bolj določnih kar mrgoli. Pri teh besedah: „cena po dogovoru" si lahko vsak misli, da ga bode „pote.gnil", če se bode dal. Pa ta nepotrebna pisarija in čakanje na odgovor! „ Velika, prodaja čebel! Kdor liočeš letos kupiti prave kranjske alpske čebele v izvirnih kmečkih panjih, roje in matice, obrni se na 1. bohinjsko čebclno tvrdko N. N. v Vittnachu pošta Wochein (Gor. Kranjsko), katera pošlje obsežni cenik za l.—". „Vittnach", bržkone Bitinje pri Bohinjski Bistrici. „Najlepše kranjske čebele v izvirnih panjih, izbranih plemenjakov za 12—14 K pošilja pod jamstvom N. N. v Lublani, Kranjsko." Bolje bi bilo zapisati in od upravništva tujih čebelarskih časopisov odločno zahtevati naj se pravilno tiska: „v Ljubljani", ker le tako Slovenci zapisujejo ime svojega stolnega mesta, kakor tudi zopet n. pr. Čehi nikoli ne pišejo „v Pragi" ampak „v Praze". „ Kranjske čebele najlepše vzgoje pošilja čebelarska tvrdka N. N. v Sišce u Lublane, Krajina. (Bodi: ,,v Šiški pri Ljubljani na Kranjskem".) I. Izvirni kmečki panj, prve izbere, ki da dva, tri roje, z zajamčeno dobro matico, zadostno močan = 14 K. II. Izvirni kmečki panj druge kakovosti = 12 K. III. Roj za pleme z matico, dobro preizkušeno, v marcu in aprilu 8 K, v maju in juniju 7 K. IV. Oddelek čebel z mlado oplojeno matico, teže V2 kg, v marcu in aprilu 11 K. V. Roji z mlado oplojeno matico, teže 1 kg, v maju in juniju 9 K, v juliju in augustu 7 K. VI. Kranjski plemenjak od polovice septembra brez zalege, z mlado oplojeno matico, 1 kg čebel, z zabojem in živežem za pot = 5 K. Razpočilja se vse nefrankovano. Živ dohod je zajamčen. Društvom in pre-kupcem se cena zniža. Določna naročila se sprejemajo, ako se '/8 zneska za 1. in II. št. naprej plača, ostanek pa poravna s povzetjem. Cena ponudbe št. ITI. in IV. se pa mora naprej plačati. Xa naročila, pri katerih se ne spolnijo navedeni pogoji, se ne bode oziralo. Umetno satje, ulito iz domačega voska, 1 kg po 4 K 40 h. Iztočeni med, svetli, zlatorumeni, 5 kg v kositarni posodi po 8 K. Pri večjem naročilu ceneje." V tem inseratu bi imelo biti pri št. I. pripomnjeno, da je od takega plemenjaka res možno pričakovati dva, tri roje, a le, ako se čebele in satje iz poslanega panja ne premestijo v drug panj. Čujmo! Dva mesca po pošiljatvi takega panja št, I. neki grajščakinji na Češkem sem prišel z njenim vrtnarjem-čebelarjem na krasni, obsežni vrt, da bi si ogledal čebele. Škatlja (kranjski panjič), iz katere so bile čebele premeščene v dunajski panj, je ležala prazna na stojalu poleg panja. Čebelar se je pritoževal, da se gospa zelo huduje, ker niso kupljene čebele-kranjice rojile, dasi je vendar v inseratu dosti jasno povedano, da je možno ne le enega, ampak 2—3 roje od njih pričakovati. „Seveda", pravim, „a imeli bi čebele pustiti v njihovi škatlji, kakor ste jih dobili, ne pa jih preseljevati na novi dom." „A tako? Ja, kdo pa je vedel!" se je začudil vrtnar. O pošiljatvi sami seje pa pohvalno izrekel. Plemenjak je bil menda lep, zdrav in zelo čebelen. Premeščene v dunajski panj mi pa niso nič kaj ugajale. „Prodam naravne roje od 50 plemenjakov od 15. maja naprej po 9 K 50 h teže 1 kg. Za dohod zdravih čebel jamči N. A7." Ta beseda ,.zdravili" je lahko za trgovca opasna! Rajši bi zapisal „živih", ker kak kupec-začetnik lahko smatra za čebelno bolezen tudi to, kar ni. Brani se potem čebele sprejeti in sklicuje se na besedo „zdravih", ki se seveda da različno tolmačiti. ,,Na željo pošiljam, novi cenik najstarejšega, že v 1.1866 obstoječega trgovskega čebelnjaka v Weixelburgu v Krajine. Panji s premakljivim satjem, ali kmečki panji franko po 18 K in več. Emajlovana točila in vsakovrstno čebelarsko orodje po najnižjih cenah." Da bi tudi vsaka naročnina srečno našla slavno mesto Višnjo Goro brez „Weixelburga", je istina! „Prave kranjske alpske čebele razpošilja pod jamstvom, da pridejo žive, priporoča izvirne panje, dobro zasedene, dajoče 2—3 roje po 13 K nefrankovano; dalje močno vzgojene plemenjake po 14 K nefrankovano. Naravne roje 1 kg čebel od 15. maja do 15. junija po 12 K, od 15. junija do 15 julija po 11 K franko. Matice za pleme meseca aprila po 8 K, maja in junija po 7 K, julija po 6 K in od 15 septembra do 15. oktobra po 4 K franko. Pri večjem naročilu primerno znižanje cene. Ceniki zastonj. Trgovsko čebelarstvo N. N., Assling (Jesenice) Gor. Kranjsko." Dosedaj so še Jesenice slovenske in zato naj bode ime „Jesenice" prosto oklepajev, „Assling" pa izpuščen, ker če srečno pride pismo na Kranjsko, si že tudi najde pot brez „Asslinga" v Jesenice! To velja tudi o „Jauerburgu", ki se mu pravi „Javornik". -H>H 90 &-;s 95 Listnica uredništva. Gosp. Fr. L. v S.: Saj to ni nikaka kritika, to je — sulfur! Najboljši je še zadnji odstavek, iz katerega se uvidi pravi namen. — (iosp. N. R. v S.: Odrežitc mu trotovski sat tik pri čebelnih celicah enkrat, dvakrat, in pričel bo s čebelnim satjem. -X- Listnica upravništva. Povodom moje poroke dne 7. maja mi jo došlo toliko čestitk, da mi sedaj o času rojenja ni mogoče se vsem pismeno zahvaliti, zatorej naj mi bo tem potom dovoljeno izraziti iskreno zahvalo. Posebno se zahvalim onemu čebelarju-prijatelju, ki jc moji soprogi blagovolil pokloniti panj čebel — najboljši, kar jih je imel — iz katerega je sfrčalo troje rojev. Kaj ne, čebelarski patriot, dober omen za prihodnje ... — Gosp. I. I. v sv. And. S. g. Na Tvoje ljubeznivo pismo hočem še posebej odgovorili. Zum ! zum! I. N. Babnik. 2v£stla, n.a,zm.si,:E3.ileL- Pod tem naslovom objavljamo ponudbe članov brezplačno, to pa le dvakrat v letu. Več dobro ohranjenih kranjskih in nekaj polovičnih Gerstuu-govih panjev prodam radi opustitve čebelarstva po zelo nizki ceni. Anton Bučar, Opekarska cesta št. 15. Naznanilo. Ker sem se odločd izdelovati umetne medslenc za vse ude »Slovenskega čebelarskega društva«, in mi je društvo odstopilo v ta namen stiskalnico, naj blagovolijo vzeti društveniki sledeče na znanje: Vsak naj pošlje vosek franko, priloži zraven poštno spremnico za nazaj in svoj natančni naslov, da ne bo kje kake sitnosti na poštah. Od kilograma računim 20 vinarjev; za zavijanje naj doda vsak še 20 vinarjev, da se bo vsakemu dobro zavilo, da se kaj ne pokvari. Razpošiljal bodem vsak ponedeljek. Trudil se bom, da dobi vsak umetne medstene iz svojega voska, ki ga pošlje. S spoštovanjem Andrej Piki, vas Spodnja Ložnica, pošta Žalec, Savinjska dolina. Sv. Petra cesta št. 32 (Levčeva hiša). Izdeluje kilne pasove, mošnjice za mode. Pasovi za težke kile, moških in žensk, so tako narejeni, da vsakdo nosi brez težav, ker ne tišče. — Cene so zmerne, blago trpežno, postrežba poštena. Zaloga kirurgičnili priprav iz gumija. Vse poprave po najnižjih cenah. Posebno se priporočam gg. okrožnim zdravnikom, in jih uljudno vabim, da si ogledajo moje podjetje, kjer se dobe vsi moderni kirurgični in medicinski inštrumenti in aparati. Karol Piotrovski Ljubljana, Semena rdeče detelje (inkarnaf), esparsefe, facelije, ranjak ali uročnik (Tannen= oder Wundklee) zelo medunosne cvetlice prodaja J. KOHDIH V LJUBLJANI. Čebelarskim društvom in čebelarjem priporočam šatljice za razp osi ljanje matic po pošti kakor tudi lipove remelce za satnike — po najnižji ceni. ~ Jakob Zumep Gorje — Gorenjsko. mizarstvo s stroji. Gorje — Gorenjsko. — —= 148. odlikovana =---- prva in največja gorenjska trgovina s čebelami M. Ambrožič v IVIojstr»ani na Gorenjskem prodaja » iz garantirano čistega čebelnega voska, kilogram j m £>tn O tl^ P° ^ ^ h- Mera naj se blagovoli naznaniti v -i A 1 v* V1A ^ fi ^ centimetrih. Zavoj se ne zaračuni! Prodajajo se tudi prazni, podolžni Ambrožičevi panji natančno in trpežno izdelani, s 17 satniki nemške normalne mere ali pa dunajske društvene mere, zadaj z okencem; odpirajo se od zgoraj, spredaj in zadaj. Cena panju 6 K, s poslikano skončnico 7 K. Udnina (2 K) in reklamacije naj se pošiljajo upravništvu „Slovenskega Čebelarja" v Ljubljani, dopisi in članki za list pa uredniku „Slovenskeg-a Čebelarja" Fr. Rojinu, nadueitelju v Šmartnem pri Kranju. Odgovorni urednik Mihael Rožanec — Lastnik »Slovensko čebelarsko društvo«. Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani