Nglasnik
[ DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA |
■ -■	. 1  . n...— j
1. OKTOBER 1974	LETO Vlil.	ŠTEVILKA 9


• NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR • NAŠ RAZGOVOR O
N elik vidnosti stopiti na prste
V zadnjem času smo lahko večkrat prebrali in slišali, da se je plačilna sposobnost nekaterih delovnih organizacij v naši državi poslabšala. Kakšno pa je dejansko stanje in kako se vprašanje plačilne sposobnosti oziroma zmanjšane likvidnosti pojavlja v našem podjetju? Ti dve vprašanji sta bili izhodišče našega pogovora z direktorjem finančno računovodske službe magistrom ekonomije Alojzem Kosijem.
,,Za prvo polletje letošnjega leta lahko trdimo, da je bila likvidnost takorekoč nenormalna in zato v tem času ni bil noben večji problem
jetju; tako so na primer poprečne terjatve kljub povečani realizaciji znašale 88 milijonov dinarjev namesto planiranih 136 milijonov dinarjev — se pravi kar za 35 odstotkov manj, kot smo pričakovali.11
dobiti kratkoročnih posojil. To velja za celo našo državo kot tudi za Slovenijo. Takšna dobra likvidnost se je odrazila tudi v našem pod-
Znano zdravilišče Rogaška Slatina bo že letos bogatejše za nov, sodoben hotel, v katerem bodo vsa inštalacijska dela opravili naši monterji. O tem poročamo na'strani 9.
Kako se je dobra likvidnost v IMP še drugače odražala?
„Naše podjetje je glede na omenjeni položaj v redu izpolnjevalo svoje obveznosti tako do dobaviteljev, družbene skupnosti kot do slehernega člana kolektiva. Januarja in februarja letos smo bili celo sposobni dati 11 milijonov dinarjev avansa na račun rednih dobav večjim dobaviteljem in na ta način smo se izognili plačevanju zamudnih obresti zavoljo nepravočasno obračunanih odšlih računov. Za primer naj povem, da smo lani plačali več kot 2 milijona dinarjev zamudnih obresti."
VZROKI
SLABŠE PLAČILNE SPOSOBNOSTI
Kje so po vašem mnenju vzroki za zmanjšano plačilno sposobnost gospodarstva?
„Prve znake zmanjšane plačilne sposobnosti gospodarstva smo lahko zabeležili v tretjem tromesečju letos, vendar ti znaki v IMP niso prerasli v negativne posledice. Na splošno - plačilna sposobnost se je zmanjšala zavoljo poračunanih prispevkov samoupravnim interesnim skupnostim. Do tega je prišlo zavoljo spremenjenega sistema financiranja omenjenih skupnosti in če povem konkretno - pri IMP je bila ta obveznost za 5 mesecev 6 NaHalipvanip na 7 strani
>
; , Bi
r


H.rVi
v
Nadaljevanje s 1. strani
milijonov 663 tisoč dinarjev. To je eden izmed razlogov zmanjšane finančne sposobnosti. Drugega pa prav gotovo lahko iščemo v stalnem dvigovanju cen, kar je seveda pogojilo večje angažiranje naložb v zalogah reprodukcijskega materiala ob seveda istem fizičnem obsegu le-teh. V IMP so se tako zaloge reprodukcijskega materiala konec letošnjega julija povečale za okoli 54 odstotkov v primerjavi z letošnjim 1. januarjem ali v absolutnem znesku za 24 milijo-
plačilne sposobnosti v naslednjih mesecih in kaj lahko v našem podjetju konkretno storimo za ublažitev tega procesa?
pozorno bo tudi uvažanje
. upU"
„Res je, da tudi vnaprej lahko pričakujemo zmanjšanje likvidnosti delovnih organizacij zavoljo nenehnega naraščanja cen in zoževa-nja kratkoročnih kreditov. Zato moramo biti tudi v IMP pripravljeni na to in seveda moramo tudi pravočasno ukrepati.“
In kakšni so ti ukrepi?
veda pa lahko u moremo k večji p sobnosti našega podjetja s povečano proizvodnostjo na vseh ravneh — tako pri neposrednih delavcih v proizvodnji kot v upravi.
OD NA HRANILNE	Kakšne so po vašem pred'
KNJIŽICE	n osti novega načina izplak'
Ali zmanjšana plačilna vanja? sposobnost vpliva tudi na »Pri omenjenem način samo izplačevanje osebnih lahko govorimo o dveh pre dohodkov?	nostih. Prvič, člani kolektiv3
»Prav gotovo. Poglejte - dobe obresti na te hranilu3
VlOgB — 7 %, Iti tCČCjO 0“ '
ZMANJŠATI
NEDOKONČANO
PROIZVODNJO
nov.
UKREPI ZA BLAŽITEV NELIKVIDNOSTI
Kako pa pričakujete, da se bo razvijalo zmanjšanje
»Najprej moramo paziti na kurantnost zalog reprodukcijskega materiala in zato smo že sklenili, da je treba kritično pregledati vse zaloge, poleg tega pa moramo tekoči nabavi glede kurantnosti posvečati še posebno pozornost. Posebno
Z organizacijskimi prijemi moramo zmanjšati vezavo v nedokončani proizvodnji, v montažni dejavnosti pa ažurno obračunavati vsa izvršena montažna dela z dobavljeno opremo. Poleg tega se bomo morali še v večji meri angažirati na hitrem izterjevanju v pogojih pričakovane manjše likvidnosti delovnih organizacij, s katerimi poslovno sodelujemo."
za redno mesečno izplače- vl08e — ' ki tečejo v vanje osebnih dohodkov ra- prvega dne izplačila osebni bimo 20 do 22 milijonov dohodkov. Drugo prednoS' dinarjev. Da pa v bodoči, hna pa delovna organizacij3’ pričakovani zmanjšani ki si s takšnim načinom lZ likvidnosti ne bi prišli v te- plačila OD pridobi možno31 žave z izplačili osebnih do- najetja kratkoročnega likvi“' hodkov, bomo nujno morali nostnega posojila za izpl3 pristopiti k spremenjenemu čilo OD, če bi nam na daj1 načinu izplačevanja osebnih izplačila primanjkoval dohodkov in sicer prek hra- ustreznih sredstev na račuOjj nilnih knjižic članov kolek- rezervnih sredstev služb3 tiva “	družbenega knjigovodstva.
VG
SKIP k IMP — prvi člen integracij ?
Zelena luč za večjo proizvodnost v prejsnji itevUki Cl„. Sama tazsMtev posl,
nika so se bralci seznanili z nega predmeta seveda fl! družbeno vlogo IMP kotno- osrednji vidik integracije. P31 VELIKE REZERVE	za izvirne in delovnim prispev- sil ca združevanja.	izdelavi elaborata in drugi11
Gradbena dejavnost z več kot
50.000 delavci je v zadnjih dneh julija dobila nov samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov (v nadalnjem tekstu: SS). SS s svojimi merili
V PROIZVODNJI IN MONTAŽI
kom v TOZD in OZD ustrezne Danes namenjamo naš pri- ustreznih pripravah bo n8)'
rešitve v samoupravnih sporazu- spe vek enemu konkretnih več časa in prostora posye"
^SSsSS SBHFJsE E^ErJES’
vilu
ni odprl vrat za tako povečanje zadovolini. Že površni opazova- analitično metodo ocenjevanja dano priložnosti Še za sploš- SKIP in našo temeljno org“ osebnili dohodkov, ki bi teme- iec lahko kritično oceni naš de- delovnib mest, medtem ko bodo nej§0 ugotovitev položaja nizacijo TRAA ter razreŠeV8'
o ii.narnik «npl/Minik rmn 1	.	... r»cnnvnp onrupiinclzp Hm trs	- ~	a	. .	* - . J	.	.	_2 V
ljilo na uspešnih poslovnili rezultatih, temu - z inflacijo, žal, precej razvrednotenemu izvedenemu merilu gospodarjenja.
POSLOVNI REZULTATI -TRŽNI POGOJI
ss se mora Sele
UVELJAVITI
Nov SS vnaša v delitvena razmerja nekaj novosti, ki naj bi v skladu z ustreznim zakonom in ustavo vezale delitev sredstev za osebne dohodke predvsem na proizvodnost živega in minulega dela. Tako stališče je v SS pogojevalo uvedbo dveh enačb za razporejanje dohodka, pri čemer je druga enačba (OD/ph = PD/ph x 0,25 + 9,49 din pk) namenjena izračunu dogovorjenih
PROIZVODNI PROGRAM SKIP - DOPOLNILO IMP
ske problematike v SKIP.
Prav problemi s teh dve*1 področij in ustrezna sam0' upravna osveščenost so k°' lektiv SKIP kljub izredn0
a£ž£fh°,agž	*=*~j«***
mora biti v svojem delovnem nlco' času tako motiviran deli, da mu klepet na delovnem mestu ali hoteno zmanjšano prekoračevanje delovne norme ne bosta pri- Na 21. razširjeni seji izvršnega	“ “	.	,	-• .	_,,irasla niti na misel.	Odbora komisije za presojo Delavci podjetja SKIP iz ug°dn™ poslovnim režim
Dober premislek ob tej prilož- skladnosti SS s področja SR Slo-	i mhliani VotP. tom vi. polletju letošnji
nosti ne bi škodil tisti naši delov- venije je Stjepan Šaubert dejal,	} P J ...J. .’ . leta popeljali V povezoV3°r
ni skupini A, ki je za delo na da se bo smiselnost enačb v SS °h število se približuje 15U, enakem objektu potrebovala gradbeništva videla po tem, ali se ukvaijajo S proizvodnjo 10.000 ur dela več kot delovna na omejitev dogovorjene višine določenih vrst gradbene skupina B, pa tudi normircem - OD vpliva SS s svojimi enačbami nnrpmp ^klenih knnstmk-merilcem teh dveh delovnih do- ali družbeno - ekonomska reso- P . ’ 3	.	. .
sežkov.	lucija o razvoju SR Slovenije za aJ> Cistern za gonva, kovin-
ZDRUŽEVANJE DELA VEČJA VARNOST ge de na izid sam3
meniena izračunu dogovorjenih času večkrat poudarili naši naj- /3 7= udeležencev 3i> poravna- posod, kmetijske opreme OD Mih delovnih «*««,	S*«	E »J5S & « P™
Stališča, ki so jih v zadnjem leto 1974. Sele, ko se bo vsaj skih posod z mešali, tlačnih Ne ge de na izid . sai su večkrat poudarili naši naj- 75 % udeležencev SS poravna- posod kmetijske opreme akcije je treba ugotoviti, 0
ii	4r>ln.rP:	rm Inoll »»o t/ol/v	nmo HoH irr CC krttvin * _ r. *	r	. . .	5	1 1	•	• -’1 J „1 ZlV'
ki ustvarjajo svoj dohodek v ugodnih tržnih razmerah.
Tako poostreno merilo velja tudi za večino TOZD v našem podjetju, kar nam je lahko vsem opozorilo, da smo dolžni malo krepkeje zavihati rokave, ne pa samozadovoljno nadaljevati z dosedanjimi delovnimi navadami.
so delavci v manjših del0''' nih kolektivih prema g^
predsednik Tito in Stane Do- lahko trdili, da je sporazum	,	-	.	...
lanc, jasno nakazujejo potrebo	uspel uspešno razrešiti tudi naj-	no> da pomeni proizvodni
po vse večjem uveljavljanju kulta	trši oreh v povezovanju OD za-	program SKIP predvsem	strah pred »velikam
dela. Delavci IMP tu ne smemo	poslenih z delovnimi rezultati,	vodoravno Siljenje podov-	bolj se delovni človek	z,
stati ob strani.	Prepričan sem, da SS s svojim nega predmeta IMP kar bo v veda koristi združevaltr
RELATIVNA RAZMERJA	žku^i^komjs^ gradbeniškega	Primeru uspešno izpeljane	dela, možnosti, ki jih13
NE DOLOČAJO OD	SS pridobiti tudi to zahtevano	integracije pomenilo nastop	združevanje ponuja prav	i J
SS ne smejo zmanjšati inte- pozitivno oceno.	IMP na trgu nekaterih novih mu kot nosilcu proč®
MIRAN MIHELČIČ izdelkov.	družbene reprodukcije,
resa delavcev v združenem delu
IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 4200 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: ing. Ernest Blažon, Rudi Bukovec, Vili Guček (odgovorni urednik), Anton Križan (glavni
urednik), Janez Kižmanc, mg. Miran Mihelčič in Jože Weiss. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
tako pa tudi dejstva, da enakopravni in ekonom8,;
osnovi izvedene integrali predstavljajo enega hitrejf načinov za povečanje pr01., vodnosti dela, boljši izk° družbenih sredstev
stek
dvig življenjskega standard * MIRAN MIHELI*
ed-
če-
iiiu
ed’
iva
Ine
od
o$t
ija.
iz-
ost
id'
,la-
lafl
do
no
;be
i.
/C
S IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ V IMP # IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ V IMP • IZ DELA
Dne 30. avgusta sta obiskala naše podjetje sekretar komiteja mestne konference ZK Ljubljana Vinko Hafner in namestnik sekretarja komiteja ZK Ljubljana-Bežigrad Jože Bučar. Na sestanku s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov IMP se je Vinko Hafner zanimal predvsem za razvoj podjetja, za delo družbenopolitičnih organizacij in pa za uveljavljanje ustavnih določil v našem podjetju. Po sestanku je obiskal tudi naši TOZD Ten in OVK-klimo ter si ogledal menzo. Po obisku se je o našem podjetju zelo pohvalno iz;azil.
--------------- v
SESTANEK KOMUNISTOV SSSS
Kritično o gospodarskih gibanjih
Včetrtek, 19. septembra, so se sestali komunisti osnovne organizacije SSSS IMP. Ko so obravnavali poslovne rezultate našega podjetja, so poudarili, da se z doseženimi uspehi ne smemo uspavati, temveč moramo posvetiti še več pozornosti boljšemu gospodarjenju. Tega pa bomo lahko dosegli z večjo produktivnostjo, boljšo organizacijo dela in ne nazadnje tudi z uvajanjem nove, sodobnejše tehnologije. Komunisti skupnosti skupnih strokovnih služb so obravnavali tudi odnose med skupnimi službami in TOZD IMP in poudarili, da morajo naše temeljne organizacije bolj kot doslej čutiti aktivnost posameznih skupnih služb, poleg tega pa mora biti delo skupnih služb kvalitetnejše kot do sedaj. Na koncu so izvolili tudi novega sekretarja osnovne organizacije ZK SSSS in sicer Josipa Kolariča iz centralne orodjarne, za člana sekretariata pa Borisa Kobala in Alojza Kamina.	-ek
1 Mladina pred odgovornimi nalogami
ji
ri
b
j'
v
!'
d
J-
l'
r
b
r
y
o
i'
h
ie
e
8
r-
li
e
r
J
j
i
1
i
i
!
1
I družbeni trenutek, v katerem se nahajamo, ko so delovni ljudje, torej 0 d' mladi delavci in delavke, samoupravni organi, družbenopolitične Hanizacije postavljeni pred dosti zahtevne naloge, zahteva resnično - °bilizacijo vseh delovnih ljudi. Temu moramo prisluhniti v naših ladinskih vrstah, posebej delavska mladina, saj je prav v TOZD največ (fjjpmemb, novih odnosov, ki pa ne bodo uresničeni jutri, ampak bo ta J^a za nove samoupravne, družbenopolitične in družbeno-ekonomske j*°se trajala še vrsto let.
^ haloga vseh delavcev in tudi nas mladih, ki bomo v nadaljnji fazi -pali sadove teh novih ustavnih sprememb je, da se dosledno borimo za d Ilovo uresničitev. Da pa bi mi mladi delavci lahko uresničevali naloge, ^.iiujno, da se z njimi najprej seznanimo, se primemo usposobimo za jalovo izvrševanje ter stalno mobiliziramo čim širši krog mladih delav-
SPREMENITI VSEBINO DELA
^oslej so mladinske organizacije v delovnih kolektivih delale preveč j,plifestativno. Ni bilo prave vsebine dela, premalo je bilo poudarka okretnemu reševanju problemov mladih delavcev, ki neposredno za-0 v®jo njih in pa celotno delovno skupnost, kot so delitev dohodka, J^hega dohodka, samoupravno sporazumevanje in drugi ukrepi. Zaradi Pr k vseb'ne dela in ker smo se na naših sestankih ukvarjali z obrobnimi bis lemi, tudi nismo imeli vpliva na dogajanja v podjetju. Predvsem se nJ?0 poglobili v določene probleme in smo največkrat neorganizirano $jt toPali, predvsem pa kot posamezniki. Posledica tega je bila nezaintere-pJ^ost v mladinskih vrstah. Torej slabi programi in slabe metode dela ne Dač ^ij° nas mladih delavcev. To pa pomeni, da moramo spremeniti 0 vsebino dela.
j* renialo pozornosti posvečamo predvsem mladim delavcem, ki priha-p °.v podjetje in se zaposlijo. Nujno je, da se mladi delavci, ko stopijo v tjg ■letje, seznanijo s samim stanjem podjetja, s samoupravnim in poli-nim življenjem v delovni organizaciji.
ZAPRTOST ORGANIZACIJ
tpi ®. vedno je v delovnih organizacijah čutiti zaprtost organizacij — žav h3’ slikati, ZK, v praksi se te organizacije obnašajo partnersko, ne 'Ih]6'-artl° pa se, da je v tem trenutku resnično potrebna enotna fronta. Usjvj. gre za to, da tudi mi mladi pridemo do spoznanja, da je nujno če /Sevanje programov in enotna politična akcija v delovni organizaciji, o^emo biti učinkoviti in uresničiti tiste cilje, ki smo si jih zadali v teh
Dejstvo je tudi, da smo v naši organizaciji premalo mobilizirani na področju sprejemanja v ZK. Iz mlade generacije moramo sprejemati v ZK najbolj aktivne in zagrete mladince. Zal pa mladi komunisti živijo izven mladinske organizacije in niso idejno jedro - motor organizacije, kar je njihova osnovna dolžnost. Tu se mora stanje korenito spremeniti, prav tako odnos osnovnih organizacij do mladinske organizacije. Delo mladinskih aktivov v delovnih organizacijah je na splošno premalo vrednoteno — to opažamo vsi. Osnovni vzrok je naša vsebina dela, neučinkovitost in premajhna aktivnost. Če pogledamo v konkretno prakso, bomo ugotovili, da ima mladina ponekod večji vpliv od sindikata in partije, torej vse z a vi si od naše angažiranosti. Ta pa mora biti stalna in ne občasna, ker le tako se bo začelo naše delo vrednotiti. Vsi mladi se moramo zavedati, da je samoupravno in politično delo sestavni del proizvodnega procesa v delovnih organizacijah.
KONKRETNE NALOGE
Znano nam je, da so v teku priprave na kongres ZMS in ZMJ. Resolucija daje velik poudarek socialni problematiki, pri čemer se opredeljuje predvsem za hitrejše reševanje stanovanjskega vprašanja mladih. Tu gre za spremembo politike razdeljevanja stanovanj, za izgradnjo samskih domov in stanovanj za mlade delavce in družine.
Drugo tako področje, kjer bi lahko mladina pokazala vse svoje sposobnosti in obenem zadovoljila tudi svoje interese, je področje kulture. Pri tem bi morali dati večji poudarek zlasti amaterskim oblikam kulturnega udejstvovanja mladih in sodelovanju z dmgimi kulturnimi ustanovami. Pravilno in učinkovito družbeno, kulturno in športno angažiranje človeka bo prav gotovo zmanjšalo družbeno negativne pojave mladih.
Ena od pomembnih nalog Zveze socialistične mladine je tudi seznanjenje mladih delavcev s pravilno delitvijo dohodka in osebnega dohodka. Pri tem se bomo zavzemali za takšno delitev, ki bo usklajena z rastjo produktivnosti in z rastjo družbenega standarda ob istočasnem zagotavljanju sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo.
Znotraj temeljnih organizacij združenega dela se bomo zavzemali za to, da bo zbor delovnih ljudi postal temeljna oblika samoupravnega odločanja.
To je le nekaj nalog, ki stojijo pred nami — mladimi. Upam, mladi delavci, da boste v čimvečjem številu pristopili k Zvezi socialistične mladine in se z vso resnostjo lotili zadanih nalog. Prepričan sem, da tako naš uspeh ne bo izostal.	FRANC KOROŠEC
ZK TOZD TRAA TERJA:	g	1
Akcija vsega kolektiva
Na sestanku 19. septembra smo komunisti tovarne Trata obravnavali tudi rentabilnost poslovanja tovarne v prvem polletju letos. Ta sestanek pomeni nadaljevanje akcije sveta ZK IMP in sindikalne konference, ki sta o omenjeni problematiki razpravljala že prej.
O rentabilnosti tovarne Trata je poročal direktor plansko analitske službe Jurij Zavec in med drugim opozoril, da je bistveno upadla stopnja dobička od načrtovanih 8 % na 5,1 % in da plana proizvodnje za 8 mesecev nismo uresničili. Če k temu dodamo še izgubljene ure - 156 ur na zaposlenega (na dopuste odpade le 49 ur), potem smo imeli dovolj razlogov za kritičen pregled našega dela. Sekretar 00 ZK je poudaril, da lahko vzroke za to iščemo znotraj TOZD in pa v
čeprav to še ne pomeni, da si vodstvo tovarne ne prizadeva v tej smeri, in lahko trdimo, da je bilo storjeno vse, kar je v naši moči.
NOTRANJE REZERVE SO
Seveda pa lahko vplivamo znotraj kolektiva, kjer so rezerve prav gotovo v zmanjšanju izgubljenih ur. Prav izgubljene ure so namreč čista izguba, ki gre že v desetine milijonov. Zato so komunisti TOZD TRAA sklenili, da naj akcijo za zmanjšanje stro-
ANONIMNA PISMA Na sestanku smo prebrali tudi anonimno pismo, ki ga bo podrobneje razčlenil na svoji seji DS. Komunisti s polno odgovornostjo zavračajo in obsojajo tak način uveljavljanja in dela posameznikov v kolektivu. Če pisci takšnih pisem na partijske organe izven podjetja - na CK in občinski komite ZK - ne najdejo ob tako demokratičnem samoupravljanju in ob zelo delavnem odboru družbene kontrole poti in načina reševanja problemov ali predlogov v kolektivu samem, lahko pomeni, da so vsi člani DS, komisij in odborov kot tudi družbeno-politične organizacije nesposobni in nedelavni. To pa ni res in komunisti dajemo polno zaupnico DS in
Iz dela družbenopolitičnih organizacij v IMP
v
J
zunanjih dejavnikih. Med zunanjimi vplivi je omenil predvsem dvig cen reprodukcijskega materiala in pa vse hujšo nelikvidnost. To seveda moti načrtovan tok proizvodnje in povzroča zastoje. Poleg tega je treba tudi vedeti, da zvezni zavod za cene TOZD TRAA praviloma odobrava višje cene z zamudo štirih do šestih mesecev. Na te vzroke ne moremo vplivati kratkoročno,
»Povedano na uho«
Pred leti so v eni naših TOZD tarnali, da nimajo delavnic. In kako je danes? Delavnice so najsodobnejše, vendar stoje napol prazne. Komentar k temu najbrž ni potreben.
Javna
»skrivnost«
Pravijo, da v našem podjetju prej ni bilo toliko bolniških izostankov. Odkar pa imamo svojo ambulanto, pa število ,,bolniških" vsako leto hitreje narašča Namesto komentarja bi lahko rekli -..produktivnost" v napačno smer.
škov poslovanja vodi odbor družbene kontrole skupaj z DS in političnimi organizacijami, delavski svet pa naj po podrobnih analizah sprejme ustrezne sklepe; ki jih mora izvajati celoten kolektiv.
VSESTRANSKO
VARČEVANJE
Vsestransko bo treba varčevati, tako z materialom kot s finančnimi sredstvi. To velja tako za zaposlene v pisarnah, kot za delavnice. Boriti se moramo za vsak dinar in nujno moramo zmanjšati stroške na proizvodno enoto. Tako smo obsodili tudi neodgovorno ravnanje z zaščitnimi sredstvi in orodji, ki imajo pri nas le tretjino življenjske dobe kot v drugih tovarnah.
Pospeševati moramo novator-stvo in racionalizatorstvo in tudi spremeniti ustrezen pravilnik. Urediti bomo morali tudi delovne normative, ki morajo biti stimulativni in morajo povečevati storilnost. Že za' sedanje osebne dohodke moramo povečati storilnost tako v režiji kot v proizvodnji, pri tem pa moramo težiti, da bodo OD večji le z več dela. Opozorili smo tudi na uravnilovko - leta 1970 je bilo razmerje med vodstvenimi delavci in nekvalificiranimi 3,6:1, letos pa le še 2,44:1. Podobno je tudi razmerje med VKV in NK delavci, kije letos 1,45:1.. To pomeni, da s tem izgubljamo tiste strokovne delavce, ki so jedro tovarne, pri tem pa se premalo zavedamo, da smo izkušnje, ki jih bodo odnesli, vsa leta drago plačevali.
njegovim organom in menimo, daje njihovo delo uspešno. Člani ZK so menili, da je nedopustno, da pisec anonimnega pisma na tak način negira delo tovarišev v DS in jih tako tudi obsoja. To meji že na razbijanje kolektiva in vnašanje nereda in dezinformacij, kar pa je politično in gospodarsko kaznivo. Predlagali smo uvedbo nabiralnika za predloge in pritožbe v obratu in zadolžili vodstvo tovarne, da širši kolektiv pogosteje seznanja s problematiko podjetja.
ZUNANJEPOLITIČNI
POLOŽAJ
Sekretar 00 ZK TOZD TRAA je udeležence sestanka seznanil tudi z akcijami sovražne propagande. Pri tem je omenil ilegalni kongres informbiroja, na katerem je 32 članov hotelo ustanoviti novo partijo. Vse to je seveda potekalo pod vodstvom emigrantskih vzhodnih krogov, ki hočejo zmedo v Jugoslaviji in jo pripeljati v vzhodni blok. Vzporedno je čutiti tudi aktivnost zahodne propagande. Obema je skupen cilj - spodkopati naš samoupravni socializem, vnesti zmedo in nered in s tem slabiti našo gospodarsko moč.
Sklenili smo, da bomo kolektivu na zborih natančneje tolmačili sovražno dejavnost z namenom, da še bolj krepimo obrambno pripravljenost države, katere del pa je tudi naš kolektiv.
P. A.
ŽIVAHEN SEPTEMBER
VSE SILE ZA BOLJŠE GOSPODARJENJE
Za drugo polovico prejšnjega meseca lahko trdimo, | da je bilo v IMP zelo živahno. Tako je bil lč. I septembra sestanek sveta ZK IMP in predsednikov 10 sindikatov vseh TOZD našega podjetja, 23. septembra pa so se sestali predsedniki delavskih svetov in od-borov delavskega nadzora vseh TOZD našega podjetja. ^ Oba sestanka sta imela pravzaprav enak dnevni red, saj sta največ pozornosti posvetila rentabilnosti pošlo- v vanja podjetja kot celote in posameznih TOZD v t, našem podjetju.	j
MANJŠA RENTABILNOST	|
Za poslovanje IMP v prvem polletju lahko trdimo, j, da rentabilnost upada, prav tako pa tudi stopnja t dobička. Deloma lahko iščemo vzroke za to v višjih, j pa ne obračunanih cenah reprodukcijskega materiala \ in pa v inflaciji ter naraščajoči nelikvidnosti. Seveda s pa je precej tudi takoimenovanih notranjih vzrokov s ali, rečeno konkretneje, v IMP imamo še precej no; tranjih rezerv, s katerimi bi lahko občutneje dvignili ] našo gospodarsko rast. Tu velja v prvi vrsti omeniti večjo storilnost in boljšo izrabo delovnega časa, boljšo organizacijo dela, pravilno kadrovsko zasedbo in nenazadnje tudi racionalizatorstvo in novatorstvo. Na omenjenih sestankih smo večkrat slišali, da se režijska delovna mesta bohotijo, da se ustvaija delo zavoljo dela in da režijske službe niso dovolj aktivne, i*1 j učinkovite.
NEREALNE NORME
Seveda moramo k notranjim vzrokom oziroma notranjim rezervam prišteti tudi tehnološko zaostajanje proizvodnje v nekaterih naših TOZD. Da nekaj ni v redu z našo tehnologijo, pove že podatek, da so naši izdelki na tujih tržiščih za okoli 50 % predragi. Ob tem bi se veljalo zadržati tudi pri normah, ki p° mnenju večine razpravljavcev na omenjenih sestankih niso realne in premalo stimulativne, saj ne upoštevajo nove tehnologije in spremenjene opremljenosti, izde-lavni časi pa ostajajo enaki. To seveda ni prav. Kot smo lahko slišali, se pri normah dostikrat pojavljajo primeri izsiljevanja in zahtev po režijskih urah. Operativni vodje, mojstri pa tudi tehnologi, ki pa to nadzo; rujejo, dostikrat takšnim zahtevam popuščajo, bodisi zavoljo nepoznavanja dela ali pa zato, da se ne bi zamerili. Takšna „linija najmanjšega odpora11 se seveda kaže v manjšem učinku, zamujanju rokov in v previsokih cenah.
BOLJŠE DELO
Iz vsega povedanega lahko zaključimo, da je pred nami vsemi dovolj nalog in zato tudi ni odveč zahteva komunistov v IMP in predstavnikov samoupravnih organov, da o tej problematiki razpravljajo v vseh naših TOZD. Tu morajo seveda omenjeno proble; matiko obravnavati konkretno, kot se kaže v temelj*11 organizaciji in seveda sprejeti tudi ustrezne ukrepe,z njimi pa seznaniti slehernega zaposlenega v našel11 podjetju. Le tako bomo lahko od ljudi zahtevali boljš6 delo. Ob tem pa nam mora biti vsem jasno, da bre2 dobrega informiranja ni dobrega samoupravljanja.
» O acv	< v P ^ - o
"
• JESENSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM • JESENSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM • JESENSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM

I
o
n
>-
|6
V
Ši
b
o
h
o
o
1-
r
si
)i
a
i-
d
a’
h
h
!•
ii
Z
n
6
Z
k	I
V;

_ j'





Veliko zaniman ja za naše izdelke
V nedeljo, 22. septembra,
0	zaprli letošnji jesenski ^dnarodni zagrebški velečem, na katerem je sodelo-Valo 1300 domačih in 5000 r.azstavljavcev iz tujine, oglejmo pa si ga je okoli pologi milijon obiskovalcev.
1	agrebški velesejem je tudi atos pokazal, da predstavlja pinkovito poslovno in ržno manifestacijo, na ka-Cli se naši gospodarstveniki ^iujejo s tujimi gospodarnimi partnerji.
■ Na velesejmu je, kot vsa-K° leto, sodelovalo tudi naše
podjetje s svojim razstavnim prostorom. In kaj lahko rečemo o udeležbi IMP na jesenskem zagrebškem velesejmu? To vprašanje smo zastavili komercialnemu direktorju IMP Stanku Kol-beznu:	.
RAZSTAVA JE USPELA ,,Za našo udeležbo na velesejmu lahko rečemo, da je uspela. To nam potrjuje predvsem veliko zanimanje za naše izdelke, na drugi strani pa je velesejem strokovna razstava, ki dokazuje,
5,
Sgjšni ventilatorji IMP-BSH mariborske TOZD so bili na vele-■u deležni nedeljivih priznani
Prikaz dejavnosti naše TOZD OVK — klimatske naprave
da se naši izdelki lahko kosajo z drugimi. Ta sejemska prireditev je tudi potrdila, da smo z nekaterimi izdelki vodilni v državi in zato smo lahko slišali vrsto čestitk in priznanj tudi konkurenčnih podjetij. Letošnji zagrebški velesejem je tudi potrdil, da smo z nekaterimi izdelki toliko naprej, da lahko gremo na vsako sejemsko prireditev v Evropi in v tem smislu smo tudi začeli raziskavo vzhodnega tržišča."
Kaj lahko konkretno rečete o zanimanju za naše izdelke?
tovarna elektronaprav - TEN se je predstavila z bremenskimi stikali in komandno ploščo
,,Na velesejmu smo opazili, da bo treba v bodoče bolj upoštevati izkušnje drugih proizvajalcev, ki težijo k volumensko manjšim proiz-I vodom, prednosti tega pa so seveda v manjši porabi materiala, učinkovitost pa je enaka. Primere takšne usmeritve lahko zasledimo tudi že pri nekaterih izdelkih pri nas. To velja za magnetne ventile TOZD TRAA, nova stikala TEN, aluminijaste proizvode TIO Idrija in za lepo izdelane odlitke livarne iz Ivančne gorice. Posebnega zanimanja je bil deležen perspektivni program našega TOZD PMI — Maribor — strešni ventilatorji. Če bo Mariborčanom uspelo te ventilatorje izdelovati tako kakovostno, kot so jih prikazali na velesejmu, potem se ni treba bati tržnih potreb. Omeniti je treba tudi funkcionalnost klimatskih naprav TOZD OVK in pa avtomatike TOZD TRAA.“
Če sklenemo ta „spre-hod“ po velesejmu, smo lahko z udeležbo našega podjetja zadovoljni. Ta prireditev je namreč dobra priložnost za predstavitev naše dejavnosti ali, kot je dejal Stanko Kolbezen, velesejem predstavlja za naše podjetje začetek obdelave tržišča.
-ek
Ekskurzija Zagreb
Kakor vsako leto doslej, je tudi letos sindikalna organizacija v TOZD TRAA organizirala ekskurzijo na Zagrebški velesejem. Po težavnih organizacijskih pripravah smo se deževnega jutra, 20. t. m., ob 6. uri odpeljali z avtobusom iz Ljubljane. Kljub zgodnji uri in slabemu vremenu je bila kmalu po odhodu kar dobra volja ob zvokih jutranje glasbe iz radia. Med potjo smo bili tudi preko radia obveščeni o uspešnem delu Livarne in to prav v trenutku, ko smo se ji približevali.
Prvo postajališče, da smo se malo okrepčali, smo naredili v Motelu v Brežicah in nato nadaljevali pot. V Zagrebu smo imeli individualne oglede. Pri ,,potepanju" po sejmu smo se večkrat srečevali med seboj in drug drugemu povedali, kje se vidijo kakšne zanimivosti. Mislim, da ni bilo udeleženca, ki se ne bi ustavil tudi ob našem paviljonu, kjer se je videla dejavnost tudi drugih TOZD, ker lastno več ali manj poznamo. Nekako skupna ugotovitev med pogovori o sejmu je bilo slisati, da iz leta v leto zanimivost pada, kar se vidi, da so to prevzeli bolj specializirani sejmi. Pa bodi o tem dovolj.
Na povratku pa smo poskrbeli še za malo družabnosti, saj smo v gostišču Pavlin pri Novem mestu organizirali kosilo, ki pa je zaradi pozne ure bila že večerja. Kljub temu pa smo bili brez razlike s hrano in pijačo zadovoljni, odkrito povedano, najbolj pa sindikalni odbor s solidnimi cenami. Po odhodu od tam se je kmalu v zadnjem delu avtobusa „ustano-vil“ zbor, ki je veselo prepeval do Ljubljane, tako da nam je pot še prehitro mi-
nila.
Mislim, da so bili vsi udeleženci zadovoljni z ekskurzijo in drugo leto na svidenje.
ZA SINDIKALNO ORGANIZACIJO: IGOR BAJEC

*-V v%‘f
u
DRUGI O NAS • DRUGI O NAS 9 DRUGI O NAS 9 DRUGI O NAS 9 DRUGI
DRUGI O NAS
Stvari se spreminjajo
DNEVNIK - 23. 8.1974
Ko je Anton Repas, 27-letni kovinostrugar iz IMF, zapuščal govorniški oder, s katerega je delegatom VII. kongresa ZKS razložil nekatere svoje poglede na aktualna vprašanja našega družbenega življenja, mu je marsikdo stisnil roko. Odkrita, konkretna razprava, ki jo je pripravil, ni ostala brez odziva.
„Kaj pa v kolektivu, med sodelavci? Kako so tam sprejeli tvoje besede? “
„Ja, eni so rekli, daje bilo v red. Pa da bi bilo še bolje, če bi se vsaj polovica tistega, o čemer sem govoril, tudi uresničilo ali popravilo, so me dregali drugi ...“
„No, z ozirom na konkretne primere napak, ki si jih našteval, te vsi verjetno niso trepljali po rami...? “
„0 kakšnih izrazito negativnih reakcijah pravzaprav ne bi mogel govoriti. Seveda se je našel kdo, ki se je čutil osebno prizadetega. Tudi takšne opazke sem slišal, češ le kdo ti je vse to sestavil... Na sestanku partijske organizacije se je nekdo oglasil, naj le vstane tisti, ki je
delavci so večkrat še vedno preveč napeti, preveč je ljubosumja, kot da bi ne bil cilj obojih enak — proizvajati hitreje in bolje .. .“
Tone je mlad, tako po letih kot tudi po partijskem stažu. Toda v okolju, v katerem dela, se nihče več ne spotika ob njegova leta. Dokazal je že, kaj zna, kaj zmore.
„Našo partijsko organizacijo moramo še okrepiti, pridobiti moramo mlade, ki so prevečkrat le opazovalci dogajanj,” pravi. „Toda ne strinjam se s tistimi, ki bi najraje naredili kar spisek „primernih“ ter napisali toliko in toliko novih izkaznic. Ne, fantje, sem jim rekel. Najprej nekaj pokažimo,razčistimo stvari v zvezi s stanovanjsko politiko, rešimo vprašanje nagrajevanja. Ko bomo imeli konkretne rezultate, ki jih bodo naši sodelavci videli, potem o zaupanju v Zvezo komunistov ne bo treba več le govoriti."
Dijaška streha
DELO - 5. 9.1974
kritiziral naše podjetje. Takoj sem se mu predli
stavil. Menim, da sem govoril o dejstvih, o resničnih problemih in da zato za kakršnokoli slepomišenje ni razlogov. Tovariši, sem rekel, spregovoril sem o konkretnih primerih nepravilnosti, za katere menim, da bi jih morali odpraviti. Predlagam, da podrobneje razčlenimo mojo razpravo in pogledamo, kako bi stvari popravili, ne pa da razpravljamo, kaj bi smel povedati in kaj ne. Komunisti smo in odkritost mora biti naša poglavitna vrlina."
,,Pa lahko med „reakcijami" na tvojo razpravo ter nasploh na sklepe in dokumente kongresa, zasledimo tudi konkretne primere reševanja problemov, so se stvari premaknile? “
, Morda je za zdaj še prezgodaj govoriti o podrobnejši oceni pokongresne dejavnosti, vendar menim, da se je že marsikaj spremenilo. Tudi pri dodeljevanju stanovanj. Komunisti smo morali reagirati na čudno prakso, kije delavce z nižjimi dohodki skoraj dosledno puščala ob strani. Razumem, da mlad strokovnjak, ki komaj pride z univerze, nima kje vzeti milijonov za stanovanje, toda bili so tudi primeri, da je prišel pred samoupravni organ inženir srednjih let, povedal, koliko kvadratnih metrov bi potreboval - in največkrat jih je tudi dobil. Pa še brez lastne udeležbe. Delavec teh pogojev kajpak ni imel — čakati je moral nekaj let ali pa je prejel simbolični kredit, za nekaj vreč cementa kvečjemu .. .
„Tudi o novatorstvu si spregovoril ..."
,,Da, tu nas čaka še veliko dela. Stalno govo-o tem, kako bi morali spodbujati izumi->- ■'	-, kako smo po številu patentov pravza-
repu. Toda z nevoščljivimi pogledi, 'evanjem ter smešnim nagrajevanjem 'v ne bodo dosegli, kar v besedah sicer
o.	Treba bo spremeniti miselnost Judi. Odnosi med strokovnjaki in
Domžalski dijaški dom bo s pomočjo IMP adaptiral staro zgradbo in zgradil nov trakt. V zvezi z načrti o postopnem izoblikovanju srednješolskega centra v Domžalah je tudi kolektiv dijaškega doma srednje tehnične usnjarsko-galanterijske šole začel razmišljati o adaptaciji starega doma in o gradnji novega trakta.
Delavci dijaškega doma, ki se je osamosvojil v začetku letošnjega leta, se za novogradnjo niso odločili zavoljo kadrovskih potreb usnjarske industrije, ampak zavoljo vse večjega povpraševanja po domskih zmogljivostih za srednje in strokovne šolstvo, predvsem kovinske smeri. Ker se je pred tem izkazalo, da republiška izobraževalna skupnost ne bo prispevala obljubljenih 60 odstotkov potrebnega denarja za adaptacijo in novogradnjo, se je domsko vodstvo začelo ozirati za novim soinvestitorjem. Našlo ga je v Industrijskem montažnem podjetju iz Ljubljane, kije pokazalo zanimanje za razširitev dijaškega doma v Domžalah, kamor bi ta delovna organizacija rada preusmerila vse svoje izobraževanja, od učencev v gospodarstvu do poklicev s srednjo izobrazbo posameznih specializiranih smeri. V ta namen je dalo to podjetje dijaškemu domu (dokler se ta ne priključi IMP kot njegova TOZD) 8 milijonov dinarjev posojila za novogradnjo in 1,800.000 dinarjev za adaptacijo starega doma.
Razmerja v delitvi OD
DELO - 7. 9.1974
—„Pri samoupravnem sporazumevanju o delitvi dohodka in osebnih dohodkov je nenehno prihajalo do protislovnosti. V isti sapi smo
govorili, da je treba pri delitvi osebnih dohod; kov poskrbeti predvsem za delavce z najnižj«111 osebnimi dohodki, obenem pa skrbeti za bo$c produktivnost dela," sodi sekretar republiške*!3 odbora sindikatov gradbeništva Andrija Vi* hovič.
„Obeh priporočil v praksi seveda ni bilo m® goče uresničevati, vsaj v okvirih starih sam®-upravnih sporazumov o delitvi osebnih dohod' kov ne. Pri upoštevanju prvega priporočila, kj6( smo glede na vedno večje življenjske stroške k3* naprej zviševali najnižje osebne dohodke, se J6 meja med skupinami nekvalificiranih, pol k valil1’ tiranih in visokokvalificiranih delavcev p® stopno zmanjševala, dokler se ni skoraj doc6'3 zabrisala.
URAVNILOVKA - PADEC STORILNOSTI Nastala je uravnilovka, ki je seveda dušil3 možnosti za rast produktivnosti dela, še v6®-stopnjevala je padec storilnosti. Ta padec P3 gotovo ni bil v duhu ustave, saj delavci v tek skupinah niso bili nagrajevani po delovnih rezu' tatih.
V gradbeništvu je to stanje presekal nod> pred nedavnim sprejeti samoupravni sporazuid V njem je zagotovljena postopna rast osebni*1 dohodkov vseh teh skupin glede na rast življenj’ skih stroškov, ne da bi to naraščanje rušil® osnovno razmerje med tipičnimi poklici, v k3’ tere so zdaj razporejeni delavci. Ta razmeIf ostajajo, prav tako pa merila za vrednotenj6 rezultatov dela. S tem je v jedru onemogočen3 uravnilovka, medtem ko je socialno ogroženo5; možnosto obravnavati na mnogo stvarnejši ravn* kot doslej.	'
Še zdaleč namreč ni res, daje samski delav®6 s 1500 dinarji bolj ogrožen kot delavec z 250® dinarji in štiričlansko družino. Prav tako ni r6,s’ da sta oba enako ogrožena, če eden od njijj* poseduje družbeno stanovanje, drugi pa ne it®' In prav v tem vidijo podpisniki sporazum3 ’ gradbeništvu možnost in nujnost socialnih int6t’ vencij. Zato so sklenili, da bodo napravili tak®
evidenco v vseh svojih organizacijah združenj
dela in eventualno socialno ogroženost uravn1
in popravljali na podlagi res dejanskega stanj3 ne pa z avtomatizmi, ki ustvarjajo gospodarsk® ekonomske anomalije."
Visoki
osebni dohodki
DNEVNIK - 12. 9. 1974
IMP — 4.000 zaposlenih, poprečni dohod6*1 3.000 dinarjev, MIRAN MIHELČIČ: „Nimaid° zaposlenih z nižjimi prejemki od 1600 dip’ poprečni osebni dohodki pa so dokaj visok j Nismo sprejeli zaščitnih ukrepov, saj smo 1,6 davno tega popraviti OD kvalificiranim * visokokvalificiranim delavcem, ker so se K nekvalificirani in polkvalifitirani že preveč p11 bližali. Čakanje na odobritev teh odstotk0 utegne postati resna zavora boljšemu gospod3 jenju."
DRUGI 0 NAS 9 DRUGI 0 NAS # DRUGI 0 NAS • DRUGI 0 NAS • DRUGI 0 NAS # DRUGI
TOZD PMI MARIBOR V NEMŠKI DEMOKRATIČNI REPUBLIKI
9 naših kotlarn v NDR
V obdobju od leta 1971 do danes so delavci mariborske TOZD izvajali montaže na sledečih objektih:
1.	delo v inženiringu na kodami 1 „PLANETA“ RADEBEUL v Dres-denu, ki je obsegalo:
— projektiranje gradbenih in instalacijskih montažnih del ter izvajanje gradbenih, konstrukcijsko montažnih del ter vsa montažna dela, povezana s tehnologijo kotlarn.
Ogrevalni medij te kotiarne je vroča voda sistema 160/100 stopinj Celzija. Zmogljivost je 80 Gcal/h, obratovalni 'tlak znaša 15 kp/kv. cm.
Pri gradbenih delili na tej kotlarni so sodelovali Gradbeno podjetje „Konstruktor“ TOZD „KOVINAR“, Gradbeno podjetje „KIJEVO“ in „VATROSTALNA“ iz Zenice.
Kotle je dobavil „DJURO DJAKOVlC“, pri ostali dobavi opreme in montaži pa so sodelovali obrati odnosno sedanji TOZD IMP-ja kot TRAA, TEN in ELEKTROMON-TAŽA.
Vrednost vseh del je znašala 1,865.000 dolarjev in 18.000 DDR mark;
2.	delo na montaži kotlarne v SCHMALKALDENU - projektiranje in montaža.
Ogrevalni medij navedene kotlarne je vroča voda sistema 150/100 stopinj Celzija, zmogljivosti 34 Gcal/h, obratovalni tlak pa znaša 14 kp/kv. cm. Montirali so tudi pod-.. postajo za 110/80 stopinj Celzija, 8 Gcal/h, kot tudi uredili skladišče in črpališče mazuta. Tudi pri teh delih lahko imenujemo kot sodelavce: „DJURO DJAKOVIČ“ kot dobavitelja kotlov, TOZD „IMP“ - „TEN“ in „TRAA“ kot dobavitelja opreme in TOZD ELEKTROMONTAŽA kot izvajalca elektromontažnih del.
Vrednost vseh del je znašala 356.000 dolarjev in 60.000 DDR mark;
3.	Delo na montaži kotiarne v KARSDORFU - kompletno projektiranje in montaža.
Projekti in montaža so bili izvršeni na podlagi priprave vode in vseh drugih del, Povezanih s tehnologijo kotlarn. Tudi tu je prišlo v poštev sodelovanje TOZD IMP -TRAA, TEN in ELEKTROMONTAŽA, kotle je dobavil ,J)JURO DJAKOVIČ“, pri Pripravi vode pa je sodelovala ATM iz Zagreba.
Vrednost vseh del na tej kotlarni je znašala 775.000 dolarjev in 90.000 DDR mark.
Zmogljivost kotlarne je 63 t/h, medij para 220 stopinj Celzija", obratovalni tlak 11,5 kp/kv. cm.
SODELOVANJE TOZD IMP
4. SCHVVERIN. Tudi v tem mestu so bila dela na kotlarni s pripravo vode in s kompletno izdelavo tehnoloških in elektro projektov. Kot dobavitelji in kooperanti so so-
delovali TRATA, TEN, ELEKTROMONTAŽA, D JU RO DJAKOVJČ in ATM. Kapaciteta kotlarne 24 t/h, medij para 187 stopinj Celzija, obratovalni tlak 11,5 kp/kv. cm.
Vrednost vseh izvršenih del je znašala 328.000 dolarjev in 54.000 DDR mark.
5.	Na kotlarni „7. OKTOBER66 v Berlinu, kapacitete 12,0 t/h, medij para 187 stopinj Celzija, obratovalni tlak 11,5 kp/kv. cm smo izvršili kompletni tehnološki in elektro projekt, delno pa smo sodelovali pri dobavi in montaži tehnologije kotlarne s sodelovanjem TRAA, TEN, ELEKTROMONTAZE, DJURO DJAKOVIČA in ATM-a. Vrednost vseh del je znašala 19.000 dolarjev in 45.000 DDR mark.
6.	FRANKFURTERALLEE. Tu smo izvajali delno montažo tehnologije kotlarne, kapacitete 27 Gcal/h, medij vroča voda 160/100 stopinj Celzija, obratovalni tlak 16 kp/kv. cm.
Pri delih je sodeloval DJURO DJAKOVIČ in podjetja iz DDR.
Vrednost vseh del, ki jih je opravil IMP, je znašala 64.780 dolarjev in 10.000 DDR mark.
7.	Letos pa naši monterji že od julija delajo na montaži po načrtih IMP v BAD-SALZUNGEN-u. Navedena kotlarna bo zmogla 96 t/h, medij para 220 stopinj Celzija, tlak 1 5 kp/kv. cm.
Pri dobavi in montaži sodelujejo TEN, EM, DJURO DJAKOVIČ in ATM.
Vrednost vseh del znaša 195.000 dolarjev ter 45.000 DDR mark.
8.	NEUBRANDENBURG. V tem mestu tudi letos delajo pri dobavi in montaži tehnologije kotlarne, kakor za vse ostale, je IMP izdelal tehnološki in elektro projekt.
Zmogljivost kotlarne je 27 Gcal/h, medij vroča voda 155/100 stopinj Celzija, tlak 16,5 kp/kv. cm.
Vrednost vseh del bo znašala 238.300 dolarjev in 45.000 DDR mark.
NOV POSEL V ERFURTU
Iz navedenih podatkov lahko ugotovimo, da je bilo opravljeno v DDR ogromno delo, ki je bilo izvršeno ne samo kvalitetno, temveč tudi dokončano v pogodbenih rokih.
Razumljivo je, da je imelo solidno delo in dosledno izvrševanje pogodbenih obveznosti pri investitorjih velik odmev, tako da so nam letos ponudili izdelavo kompletnih projektov za kotlarno v ERFURTU.
Gre za kotlarno zmogljivosti 140 t/h, pare 220 stopinj Celzija, tlak 13 kp/kv. cm ter podpostajo 160/90 stopinj Celzija, 75 Gcal/h.
Dela obsegajo kompletni tehnološki in elektroprojekt, dobavo in montažo tehnologije. Tudi pri teh delih predvidevamo sodelovanje TOZD-ov IMP: TRAA, TEN in EM kotle bo dobavil DJURO DJAKOVIČ, pripravo vode pa ATM.
Vrednost vseh del bo znašala 3,000.000 dolarjev in 925.000 DDR mark.
Kotlarna bo ogrevala večja stanovanjska naselja v mestu ERFURT, s toplotno energijo pa bo oskrbovala tudi industrijo tega mesta.
Predstavniki TOZD IMP Maribor in podjetja IMP so v mesecu juliju uspešno zagovarjali pred posebnim vzhodno-nemškim strokovnim odborom v Berlinu svojo ponudbo, ki je obsegala izdelavo kompletnih tehnoloških in elektro projektov ter celotno montažo.
START FEBRUARJA 1975
Dogovorili so se, da začno delati v začetku februarja 1975, rok dovršitve je december 1975.
Ta velik posel bo opravilo v NDR okoli 60 delavcev TOZD Maribor, ki bodo morah zastaviti vse sile, da bodo prevzeto delo kvalitetno in pravočasno opravili.
Ker gre za enega izmed največjih poslov, ki jih je prevzel mariborski TOZD v tujini, saj to prevzeto delo predstavlja skoraj polovico letne realizacije mariborskega TOZD. je razumljivo, da v Mariboru že pripravljajo vso izdelavo načrtov, organizacijo in ureditev gradbišča, skrb za ureditev naselja oziroma stanovanj in prehrane delavcev ter vse, kar je povezano s pripravo dela tega zahtevnega objekta ter pravočasno oskrbo materiala, opreme itd.
Prepričani smo, da bodo delavci mariborskega TOZD tudi to prevzeto zahtevano nalogo skupno s tovariši TOZD TRAA, TEN in EM ter v sodelovanju z ostalimi kooperanti pravočasno in kvalitetno izvršili. To bo ponovna afirmacija podjetja IMP v tujini ter dokaz, da so tudi naši delavci sposobni opravljati visok os trakovna dela, ki so bila včasih zaupana le zahodno-evropskim firmam.
Omenimo naj še to, da znaša vrednost že prevzetih in izvršenih del IMP TOZD Maribor v NDR v naštetih kotlarnah 7 milijonov 12 tisoč dolarjev in milijon 454 tisoč DDR mark.
POMOČ STROKOVNIH SLUŽB
Razumljivo je, da tako obsežnih nalog delavci mariborske TOZD ne bi mogli sami opraviti, če.ne bi bilo velike pomoči, ki sojo pri teh delih nudile določene službe podjetja IMP. Tu velja predvsem omeniti izvozni oddelek oziroma direktorja službe ing. Nagliča, nadalje glavnega direktorja Stanka Krumpaka in direktorja gospodarsko računovodskega sektorja mg. Kosija ter druge. Prav tako so pri solidni in pravočasni izvedbi vseh del v DDR pomagali tudi delavci IMP TOZD TRAA, EM in TEN, pa tudi kooperanti Djuro Djakovič, ATM in drugi.
Sodelovanje je bilo vedno dobro, odvijalo se je na podlagi sporazumevanja in želja Mariborčanov je, da bo tako tudi v bodoče.
ANTON GRUDEN

PREDSTAVLJAMO VAM NAšt





ta*



•:•'**’' ^?:-:"A?5:2;I:2:*;2;2;S:I:I;2:S:I::;X::;^;:::::::::;:::::::*:::::::::j:;:;:j:i:5c:;:>5«i2w-x-x-i*x-x»x*>i


Anton Hočevar je s svojim tamom prevozil 240.000 kn brez ..generalne"
Alojz Udovič ob svojem kombiju
Morda nti boste ob temle članku poočitali, da pišem samo o tistih šoferjih, s katerimi se vozim. Delno je to res, pa vendar se mi zdi, da je to le ena od možnosti, da nekoga bolje spoznaš. Saj poznate tisti pregovor: „Po-kaži, kako voziš in povem ti, kdo si!“
Torej, šoferja kombija Lojzeta Udoviča sem prvič spoznal na vožnji na Lošinj, najin razgovor pa je nastal kakšen mesec pozneje.
,,Pri podjetju sem pet let. V začetku sem vozil kombi, sedaj vozim kombi, le vmes sem nekaj časa sedel za volanom osebnega avtomobila.“
In kakšni so vaši vtisi o kombiju?
..Nekateri pravijo, da kombi ni avto. Jaz pa pravim, da to sploh ni slab avto, njegova slabost je morda le neenakomerno prijemanje zavor. In kljub temu, da sem v zadnjih letih, kar sem pri IMP, prevozil že okoli 300.000 kilometrov, moram priznati, da me je s kombijem zmeraj strah peljati po mokri ali ledeni cesti. Nikoli ne veš, kdaj te bo zaneslo."
NAJDALJŠA VOŽNJA-42 UR
Se spominjate kakšnih voženj, ki so vam posebej ostale v spominu?
„Ceprav sem s kombijem prekrižaril že celo Češko pa Italijo, Avstrijo in obe Nemčiji, da voženj po Jugoslaviji niti ne omenjam, se posebej spominjam dveh. Obe bi lahko označil z besedo - naj. Prva je bila najdaljša v tem, da sem iz Dresdena v DDR vozil do Ljubljane kar 42 ur in to brez počitka, razen seveda, ko sem „tankal“ na črpalkah. Na tej maratonski poti sem se srečal z meglo, ledom, snegom - skratka z vsemi - šoferju - ,,sovražnimi" elementi. Na Češkem je bila takrat takšna megla, da nisem videl tudi metra ceste pred seboj. Temu se je v Avstriji pridružil še sneg, tako, da sem na Podkorenu „zaglavil“ in sem se vrnil domov čez Italijo. Kako to,- da nismo nikjer prespali? Saj smo spraševali, pa vendar nikjer ni bilo prostora. Druga moja vožnja, ki se je posebej spominjam, pa je bila najdaljša po kilometrih. V eni „ rundi" sem preVozil okoli 1.750 km od baltiškega morja do Ljubljane. Vendar je bilo na tej poti užitek peljati, saj je večina ceste speljana po sodobni avtomobilski cesti, takšni kot je naša od Vrhnike proti Postojni."
Kakšna je pa skrb za avtomobile pri IMP?
„Naj povem, da delam v TOZD Elektromontaža in da kot vsi drugi šoferji sam skrbim za svoj avto. No, in če lahko rečem, da je skrb za avtomobile dobra, tega ne bi mogel reči za šoferje. Mislim, da se za nas bolj malo brigajo, saj se pri plačah na nas nemalokrat pozabi, kot da nas ni. Če pa je treba delati ob sobotah in nedeljah, pa ne pozabijo na nas. Prav sedaj govore, da bi imeli v okviru Elektromon-taže svoj avtopark in da naj bi nas preselili iz garaž pod upravno stavbo na Titovi v Vojkovo ulico. Tam pa ni niti garaž niti vode, da bi avto opral, če bo do tega prišlo in povem vam, da šoferji nismo za to, potem lahko rečem, da avtomobili ne bodo preživeli dveh zim na prostem, ker jih bo prej požrla sol."
skrbeti zanj. Predvsem velja za kontrolo olja, za njegovo red' no menjavo. Avta ne smeš „pie' terati" in če si pedanten, laW pričakuješ, da ti bo voz veda0 služil. Na drugi strani pa, če 2. avto ne skrbiš, potem težko prl' čakuješ, da bo vse v redu."
OSEBNI AVTO JE ZA MLADE ŠOFERJE
Drugi moj sogovornik je bil šofer tovornjaka Anton Hočevar:
„Letos aprila je bilo 16 let, kar sem pri IMP. Vseskozi vozim tovornjak, nekaj časa pa sem vozil tudi avtobus. S tem tamom, ki ga imam sedaj, sem prevozil že 240.000 kilometrov brez ..generalne". S prvimi gumami pa sem prevozil 103.000 kilometrov, vendar to ni moj rekord, saj se v zadnjem času prevozil s tremi gumami kar 129.000 kilometrov brez defekta. Zanimivo, da bi se s temi gumami še dalo voziti, saj imajo še več kot 1 milimeter profila. Vendar predpis zahteva tri milimetre in tega se je treba držati."
Vsa ta leta ste za volanom tovornjaka. Ste se ga že kdaj naveličali?
„če bi se ga naveličal, bi že zdavnaj lahko vozil kakšen drug avto. Jaz sem se ga navadil, pa tudi pri podjetju težko dobe voznike tovornjakov. Mislim, da bom na tovornjaku kar ostal, osebne avtomobile pa naj vozijo mladi šoferji."
' DNEVNO TUDI PO 700 KM ,, Dostikrat pride tako, da fljj rediš v enem dnevu tudi po ?0U kilometrov, kar se mi zdi za vomjak, ki sme peljati najve” 70 km na uro, kar precej. Spo®1” nim se, da sem bil v enem tedau kar trikrat na polotoku P6-lješcu."	.
In kakšne tovore naj več kr3' vozite?	-
,,V glavnem vozim za TOZ” Elektromontažo in tovori so Pre-cejkrat zelo zahtevni. Tako sel1' ravno pred dnevi vozil plošče 2* transformatorske postaje. _ * plošče so precej visoke in težke zato moraš ob takih primeri” premišljeno in počasi voziti."
Anton Hočevar pa se ne p?’ naša samo s številnimi kilometri' saj je dobil od Zveze združen šoferjev in avtomehanikov ve priznanj: srebrno in zlato zn3” ko ter priznanje in plaketo sl0}' nega voznika." To dobiš, c deset let ne narediš na cesti n^ benega prekrška. In s tem J6 Anton Hočevar praktičn^ p°ye dal vse.
ZLATA MERCEDESOVA . ZNAČKA
Da se je Emil Rogelj zn3^* pred fotoaparatom in n ovir}3* s ko beležnico, je zlata znac”.| tovarne Mercedes, ki jo je do® za 200.000 prevoženih metrov brez popravil motor)" „Ta številka ni ne vem kak$® posebnost za mercedese, seve®
JE TREBAKEDNO ' SKRBETI
Omenili ste, da ste s sedanjim tovornjakom prevozili že 240.000 kilometrov brez generalne. Kakšen je po vašem mnenju ,,recept" za toliko prevoženih kilometrov?
,,Pravega recepta pravzaprav ni. Pri avtu se moraš namreč zavedati, da je treba vseskozi
Emil Rogelj je dobil od tovarne Mercedes zlato značko
KOMBI IN REVMA
Pravite, da radi vozite kombi. Pa mu vseeno kaj zamerite?
„Če mu kaj zamerim, je to stalni prepih, tako, da resno razmišljam, da bi bilo zavoljo zdravja spet bolje voziti osebnega."
Polde Oplotnik, Rudolf Jagrič in Blažo Čelik so bili zadolženi za montažo v SIP Šempeter
je ne vzdrže vsi," mi je
->mno dejal, ko sem ga prosil * ta razgovor. Sicer pa je Emil J® Vprašanje, kako voziti, da pretiš toliko kilometrov, odgo-0til podobno kot njegov starki kolega Anton Hočevar:
L »Po moje je bolje voziti malo 5}j živo, drugače avto „zamo-seveda pa moraš vedno pa-'*•> da ga ne ,,preteraš“.
Koliko časa že vozite?
: »Ja, sedaj bo pa že kar 25 let ? računam, da sem v tem času Izvozil že okoli poldrugi mili-' ? kilometrov. Za volanom sem i™Znai takorekoč lep del cest v Mji, Avstriji, obeh Nemčijah, '^koslovaški in Madžarski."
.Se kakšnih voženj posebej v°minjate?
-Niti ne, vendar smo dosti-peljali v ,,eni rundi" iz lane v Berlin - to je okoli
1100 kilometrov. Med potjo sem enkrat ustavil za malo dalj časa, da greš nekaj pojesti. Avtomobile vzdržujemo šoferji sami, le na obvezne" servise jih peljemo na servis. Sicer pa se jaz vedno držim načela - voz mora biti čist in ob vsakem času pripravljen za kakršno koli vožnjo."
Ob koncu te predstavitve naših treh šoferjev še majhen namig tistim, ki skrbe za naše ,,mojstre" volana. Ali ne bi ob podobnih priložnostih ko šoferji prevozijo več sto tisoč kilometrov brez popravil, kot imamo zdaj primer Antona Hočevarja in Emila Roglja, kazalo razmišljati o neki stimulaciji ali nagradi? Kajti zdi se mi prav, da če že tovarna-proizvajalka avtomobila da šoferju priznanje, zakaj ne bi bil tega deležen tudi v podjetju, v katerem dela.
V. GUČEK
Ivan Slaviček in Jože Kušinec med preučevanjem načrtov inštalacij novega hotela Donat Slatini
Rogaški
OBISK PRI MONTERJIH V ROGAŠKI SLATINI IN ŠEMPETRU
Znajdi se, $e se moreš
Odveč bi bilo pisati, da so naši monterji prisotni na N: večjih gradbiščih v Sloveniji, pa tudi v inozemstvu, tokrat smo naše fante obiskali na dveh gradbiščih - pri opremljanju novega hotela Donat v Rogaški Slatini in v Šemneter.
, Letošnjo pozno jesen bo no besedo. Med malico sem No zdravilišče Rogaška najprej zmotil elektrikarja ijtiria bogatejše za nov ho- Draga Horvata, kasneje pa so 5 - Donat in pri tem se mu pridružili še Ivan Sla-i Jektu imajo naši ,,elektri- viček, pa Jože Kušinec in ^rji“ in ..vodovodarji" dav- Jože Kontrec. Iz pogovora z
njimi bi lahko izluščil naslednje ugotovitve: ,.Stanuje mo privatno in da smo ta stanovanja našli, smo imeli precej težav. Ker je Rogaška turistični kraj, je praktično nemogoče dobiti poceni malico, kosilo ali večerjo, tako, da od „terenske“ ne ostane nič in največkrat je premajhna."
VEČNO „JAMRANJE"
NI REŠITEV
Fantje so z delom zadovoljni. Menijo, da je dobro organizirano, med seboj se razumejo, prav tako pa tudi z gradbinci. Pa vendar jih tarejo določeni problemi. Menijo namreč, da so ob prihodu na novo gradbišče preveč prepuščeni sami sebi. S tem mislijo predvsem na to, da si morajo sami iskati stanovanja, prehrano.
„Nihče me ne vpraša, kako se počutim. Ne zanima jih, ali imaš stanovanje, ali je terenski dodatek v redu ali ni. Saj nočemo, da bi nas nosili po rokah, le lepo besedo pogrešamo. Saj veste, ljudje radi slišimo, če nas kdo povpraša po počutju, pa čeprav je to vprašanje včasih zgolj vljudnostno ali formalno. Res pa je, da / .jamranjem" ne bomo nikamor prišli. Mislim, da bi morali imeti pri podjetju človeka, ki bi redno obiskoval vsa gradbišča in ljudi spraševal, kakšne so njihove težave, kakšni problemi nastopajo na gradbiščih in podobno. Glede dela nam je vsem jasno, bolj pa bi potrebovali tako imenovano izvendelov-no pozornost." Tako mi je dejal eden izmed njih in zanimivo je, da so omenjenim besedam pritrdili tudi trije naši monterji, ki trenutno delajo v SIP Šempeter.
INSTALACIJE ZA LAKIRNICO IN RAZSVETLJAVO
Tudi Polde Oplotnik, Rudolf Jagrič in Blažo Čelik
so menili, da bi moralo podjetje, preden pošlje monterje na gradbišča — zlasti tista oddaljenejša, poskrbeti za stanovanja in prehrano. Blažo Čelik mi je dejal dobesedno takole: „Skupaj s prijatelji sem kar en teden iskal stanovanje v Šempetru. K sreči smo potem odkrili prostor pri nekem privatniku." - Njegova tovariša sta dodala: ,.Podjetje bi moralo nekaj ukreniti, ne pa, da se ravnamo po načelu - prideš na teren, pa se znajdi. Tako pa hodiš od hiše do M še in naravnost prosjačiš za prosto sobo. To ni v redu."
POMANJKANJE
MATERIALA
Seveda pa naših monterjev ne tarejo samo ti problemi. V zadnjem času jim primanjkuje tudi materiala, v Šempetru predvsem protipožarnih svetilk, pa železa in fantje tarnajo, da ne morejo delati in se boje, da prevzetih obveznosti ne bodo mogli pravočasno izpolniti.
No, kljub temu sem se nekoliko dalj pomenkoval z
Rudolfom Jagri čem. Pritegnile so me zlasti tele njegove besede: „Pri podjetju sem že devetnajsto leto. Vseskozi sem na montaži po raznih objektih. Pred dvema letoma sem se vrnil iz Zahodne Nemčije, kjer sem bil osem let. Delal sem v Beflinu, Koelnu, Bochumu - po vsej Nemčiji me je bilo dosti. Kje je lepše, me sprašujete? Doma in še doma. Veste, v tujini si stalno tujec. Lahko odlično govoriš njihov jezik, lahko si odličen delavec, vendar zanje si stalno tujec. Mislim, da le pri nas, doma, nekaj veljaš, da ima pri nas doma človek in delavec svojo pravo ceno. Sicer pa je povsod enako — monterji moramo delati, drugi nas pa ,,te rajo".
Tale zadnji stavek mi je povedal bolj v šali in mislim, da zanjo našim monterjem dostikrat zmanjka, časa. Delajo po cele dneve v stalni napetosti, da bodo prejete naloge le pravočasno izpolnili in zato ni čudno, če si, kot smo zapisali v enem od Glasnikov, žele predvsem več pozornosti in posluha za svoje, predvsem izvendelovne probleme.
e PRIŠLI - ODŠLI e PRIŠLI - ODŠLI e PRIŠLI - ODŠLI 9 PRIšU - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI ® PRIŠLI - ODŠLI ® PRIŠLI

PRIŠLI DO 31. 8. 1974 TOZD PMI MARIBOR:
Jože Dikančič - konstiukter
Janez Zcbec — NK vodovodni inštalater
Franc Jurša - KV monter
Dušan Nahtigal - NK delavec
Stefan Rais - NK inštalater
Mirko Kalšck - NK inštalater
Josip Kreč - NK monter
Nikola Simunič - KV vodovodni inštalater
Alojz Gerič - NK delavec
Stanislav Pšeničnik - NK delavec
Jože Topolovec - KV inštalater
TOZD PM KOPER:
Danilo Šuger - postal pomočnik Rino Grižo n - postal pomočnik Marjan Vuk - postal pomočnik Branko Pavletič - postal pomočnik Damjan Pegam - postal pomočnik Marino Pečar - postal pomočnik Bojan Pahor - KV monter Dušan Gorkič - KV monter Ranko Balažič - PK monter
TOZD TIO IDRIJA:
Lidija Čuk - pripravnik Milan Eržen - KV strugar Peter Gostiša - NK ključavničar Ivan Kolenc - KV ključavničar Damjan Kavčič - NK čistilec Ivan Rejec - KV ključavničar Franc Sedej - NK skladiščni delavec
TOZD LIVARNA IVANČNA GORICA:
Franc Kovačič - NK delavec Tine Mendiževec - KV delavec Milena Jurčič - delavka Marjan Pucelj - NK delavec Roman Selan - KV delavec Franci Bregar - KV delavec Anton Bregar - NK delavec .Zuhdija Begič - NK delavec Dušan Bedene - postal pomočnik
TOZD TRAA LJUBLJANA:
Džoržo Kljajič - KV ključavničar 'Gojko Petrovič - KV strugar Janez Albreht - KV ključavničar Ivan Špoljarič - postal pomočnik Bogo Devičnik - postal pomočnik Andrej Setnikar - postal pomočnik S alko Samadžič - KV ključavničar Nedeljko Raca - KV strugar Paji Andžič - KV strojni ključavničar Cvetko Todorovič - KV ključavničar Janez Škander - pripravnik
TOZD TEN LJUBLJANA:
Janez Primc - konstruktor Igor Cerar - postal pomočnik Branko Praznik - postal pomočnik Nežka Valek - NK delavka 'Bogomira Žnidaršič - NK delavka
TOZD OVK - Klima LJUBLJANA:
Anton Mikac - KV klepar Tomaž Favai - pripravnik Rado Jenko - KV klepar Božidar Pirc - KV klepar Dragutin Gudlin - postal pomočnik Martin Toni - postal pomočnik Ivo Vlček - KV ključavničar Stanislav Župec - PK varilec Franc Oblak - NK klepar
ZAHVALA
Po bridki izgubi drage mame Frančiške Brezovar se sindikalni organizaciji in sodelavcem zahvaljujem za vence in spremstvo na njeni zadnji poti.
Hčerka Ivanka s sorodstvom.
Franc Turk - KV klepar ;
Frančiška Pahor - ref. za izoBr. in vzgojo Zlatko Hižman - PK klepar j Janez Korenčan - KV trgovec Ivan Žerjav - KV klepar Franc Eržen — postal pomočnik Ludvik Kos - postal pomočnik
TOZD OVK - OV LJUBLJANA:
Slavko Pirc - skladiščnik Zoran Čendak - NK delavec Anton Bobek - postal pomočnik Janez Kenk — NK delavec Martin Osterman - postal pomočnik Ludvik Baša - postal pomočnik Stanko Tomšič — postal pomočnik Vinko Gruden - postal pomočnik Željko Kanccljak — postal pomočnik Franc Medved - postal pomočnik Ivan Pave - postal pomočnik Leonard Mesarič - postal pomočnik Vladimir Križnar - postal pomočnik Ivo Ciglencčki - KV monter Josip Fergovec - NK delavec Branko Verbič - NK delavec Janez Pogačar - postal pomočnik
TOZD ELEKTROMONTAŽA LJUBLJANA:
Branko Hočevar - postal pomočnik Branko Novak - postal pomočnik Stanko Gorela - postal pomočnik Zvone Teran - postal pomočnik Mirko Pavšič - postal pomočnik Stanislav Korošec - vajenec Janko Zibelnik - KV elektroinstalater Anton Martinc - projektant Branko Gričnik - KV ključavničar Jože Rupnik - KV ključavničar Srečko Filipšck - KV ključavničar Stefan Praust - KV ključavničar Matjaž Beguš - postal pomočnik
TOZD PROJEKTIVNI BIRO LJUBLJANA:
Drago Zupan - projektant Jure Jordan - samost, projektant
TOZD ZASTOPSTVA LJUBLJANA:
Edita Černelič - kom. teh. referent
SSSS:
Boris Bcrnetič — tajnik samouprav, organov (premeščen iz TEN)
Helena Tomše - administrativni referent Metka Gregorin ref. v knjigovodstvu Jože Kočevar - arhivar
Centr. orodjarna:
Jože Malus - KV strugar
31. avgusta 1974 je bilo v IMP 4.150 zaposlenih, od tega 103 v inozemstvu. Novim sodelavcem želimo na novem delovnem mestu obilo uspeha in osebnega zadovoljstva.
ODŠLI DO 31. 8. 1974 TOZD PMI MARIBOR:
Stanislav Doliška - sporazumno Vladimir Glavak - samovoljno Franjo Neuberg - v JLA Zvonimir Horvat - samovoljno Peter Juškovič - sporazumno Dušan Manček - samovoljno Zlatko Podhostnik - sporazumno
TOZD TIO IDRIJA:
Slavko Celestina Boris Ferjančič Zoran Kenda Darko Jereb Bruno Krivec
TOZD LIVARNA IVANČNA GORICA:
Franc Ihan - sporazumno Alojz Škufca - samovoljno Jože Zajc - samovoljno Ivan Jurkovšek - sporazumno Radko Ilič - prestajanje kazni
TOZD TRAA LJUBLJANA:
Ljubo Turšič - sporazumno Rami/. Velič - sporazumno
Djuro S traka - sporazumno
Marjan Gašperin - sporazumno
Anton Ban - invalidska upokojitev
Cvetko Todorovič - sporazumno
Janez Cimerman - sporazumno
Janko Korošec - razveljavitev učne pogodbe
Branko Dukarič - razveljavitev učne pogodbe
TOZD TEN LJUBLJANA:
Jože Jurca - sporazumno
Marta Grojzdek - upokojitev
Boris Bemetič - premeščen v SSSS
Sejad Ključanin - samovoljno
Srečko Cemažar - razveljavitev učne pogodbe
TOZD OVK - OE KLIMA LJUBLJANA:
Branko Kadunc - smrtna nesreča
Vlado Fajič - razveljavitev učne pogodbe
Branko Kranjčič - razveljavitev učne pogodbe
Ivan Sambol — sporazumno
Mihael Jakše - sporazumno
Martin Škraban - sporazumno
Božo Šušnjara - samovoljno
TOZD OVK - OV LJUBLJANA:
Alenka Kudrič — sporazumno Franci Strgar - prekinitev učne pogodbe Igor Tratnik - sporazumno
Roman Kodra - v JLA	i
Vinko Brezovnik — sporazumno
Bojan Tomažič - samovoljno
Rajko Eržen - prekinitev učne pogodbe.
TOZD ELEKTROMONTAŽA LJUBLJANA:
Franc Hlupič - razveljavitev učne pogodbe Stjepan Canjuga - razveljavitev učne pogodbe Ivan Lasič — ostal v ZRN Anton Gliha - ostal v ZRN
SSSS:
— Centralna orodjarna:
Emil Janežič - VKV orodjar
Stane Kožuh
Nepričakovano nas je pretresla vest, da nas je za vedno zapustil dolgoletni sodelavec toval' ne regulacijskih armatur in aparatov STANE KOŽUH.
Pri podjetju je bil zaposlen neprekinjeno o<* leta 1967. V času svojega aktivnega dela j6 opravljal delovne naloge na delovnem mestu vodje nabave.
Pri delu je bil vesten in se nesebično zalaga1 za čim bolj uspešno izvrševanje delovnih nalog; Naloge, ki sta jih pred njega postavljala delovni kolektiv in vodstvo tovarne, je izvrševal v obO' jestransko korist. Med člani delovnega kolek' tiva je bil priljubljen in spoštovan, tako da je bil zaradi tega tudi izvoljen v samoupravni organe, na katerih se je zavzemal za stališča, ki so terjala skupno korist.
Od njega smo se p oslovih 24. septembra. Vsi tisti, ki smo ga spremljali na njegovi zadnji poti, smo prišli do spoznanja, da ga je spoštova* in cenil širši krog ljudi. Z njegovim odhodom j6 delovni kolektiv izgubil vestnega delavca, nje' govi najožji sodelavci pa iskrenega tovariša.
Ohranili ga bomo v najlepšem spominu.
t
Cenejša ozimnica delavcem TEN
Izvršni odbor sindikalne organizacije TEN je tudi letos prisluhnil članom sindikata in organiziral nakup ozimnice (krompir, jabolka in paketi ETA) po ugodnejših cenah.
Nakup ozimnice za delavce TEN po ugodnejših cenah je že stalna oblika in tradicionalna naloga sindikalne organizacije in njenih izvršilnih organov.
O organizaciji ozimnice je vodstvo sindikalne organizacije razpravljalo že pred meseci, h konkretni akciji pa je pristopilo v mesecu septembru. Vsem delavcem so posredovali obrazce naročil z obrazložitvijo in orientacijskimi cenami.
Istočasno, ko smo organizirali in uresničevali akcijo nakupa cenejše ozimnice, pa smo se dogovarjali z več dobavitelji za nabavo kvalitetne ozimnice po najnižjih možnih cenah.
Jabolka bomo kupili v Agrokombinatu KZ Lenart v Slovenskih goricah, krompir pa od istega dobavitelja kot lani, zimske pakete pa v tovarni ETA v Kamniku.
TEŽAVE S CENAMI
Pri dogovarjanju smo imeli težave predvsem zaradi neustaljenih cen, ker proizvajalec še ne ve oziroma nima formiranih cen, čeprav že
sklepajo pogodbe in prodajajo svoje proizvode.
Neurejenost politike cen pri nabavi ozimnice povzroča tudi naši akciji določene težave, prepričani pa smo, da imajo težave in iste probleme tudi druge sindikalne organizacije izven našega podjetja.
Dokončne cene sedaj našim članom še ne moremo posredovati, razen v orientacijo, da bodo jabolka za kg stala ca. 3,50 do 3,80 din, krompir ca. 1,50 din za kg. Točne cene pa je objavila ETA in to za veliki paket 209,00 din, za mali pakett 109,00 din.
Zaradi uspešne organizacije in resnega pristopa k akciji, da delavcem zagotovimo nabavo ozimnice po najugodnejših cenah, se je akciji pridružila tudi sindikalna organizacija SSSS. Bralce in delavce TOZD TEN moramo obvestiti tudi o sklepu izvršilnega odbora TEN, da bomo nabavljeno ozimnico lahko plačali v treh obrokih.
Naj še povemo, da smo na akcijo, „čim cenejšo ozimnico delavcem", ki jo priporočajo in izvajajo slovenski sindikati, bili pripravljeni in smo prepričani, da jo bomo izvedli uspešno v zadovoljstvo vseh tistih delavcev, ki so sindikalni organizaciji zaupali nabavo ozimnice.
J. KRŽMANC
A
s
i
}
1
1
i
i
i
i
l

Na Mengeški koči je bilo res »luštno
Tale odojek pa je bil prvi dobitek na srečelovu. Naj vam izdamo še srečnega dobitnika - to je bil naš vratar Karel Žilavec, ki mu je z nakupom večjega števila srečk le uspelo dobiti „ta pravo". In še to, da se je odojek dobro spekel in daje bilo dovolj čevapčičev in drugega mesa, je skrbel Franc Slak._
Na plesišču pod .jurčkom" že od ranega jutra do poznega večera ni manjkalo razpoloženih plesalk in plesalcev
> Potem, ko so nekatere naše -OZD še pripravile tovariška srenja in izlete, seveda tudi zapo-,‘eni v skupnosti skupnih strojenih služb niso hoteli zaosta-.za njimi in plod te „rivali-nte“ je bil zelo uspel piknik na Wla i v soboto, 14. sep-
vJCaj lahko rečemo o tem tovarni srečanju? Predvsem to, p k zelo uspelo, da je bilo hra-jee jh pijače dovolj - še ostalo jo j ’ ker nekateri povabljeni in pri-r$eni niso prišli, da je plesišče Pni atova*°‘‘ že v zgodnjih do-5)'| banskih urah - skratka, daje pa° res „luštno“. Če k vsemu jVedanemu dodamo še, da smo ek tudi srečolov - z glavnim
Pri polnih bokalih in kozarcih, pa seveda v lepem sončnem vremenu, ni bilo težko posedeti za mizami in dodobra izkoristiti vse priložnosti za pogovore o različnih stvareh
dobitkom odojkom, da smo na tem tovariškem srečanju odkrili tudi vrsto pevskih talentov, da o posnemalcih slavnih dirigentov ne govorimo posebej. Skratka, če potegnemo črto — in v tem so si bili vsi udeleženci enotni-takšnm srečanj bi bilo lahko še več.
DELO ORGANOV UPRAVLJANJA IN KOLEKTIVNIH IZVRŠILNIH ORGANOV
SEJE DS TOZD IMP I TRAA LJUBLJANA
Izgube
delovnega
časa
V prejšnji številki Glasnika je izostal članek o seji delavskega sveta z dne 30. 7. 1974. Do izostanka članka je prišlo predvsem zaradi obsežnosti in pomanjkanja prostora v samem Glasniku. Zato zaključke seje delavskega sveta, ki se nanaša predvsem na poslovanje v prvem polletju leta 1974, objavljamo v tej številki.
Pri analizi poslovanja so člani delavskega sveta ugoto-
cene dvignejo za 25 %. V razpravi so ugotovili, da se cena za 1 kg sive litine na tržišču giblje od 10,00 din do 12,00 din. Po predlogu Livarne pa naj bi tovarna TRAA plačevala v prihodnje za 1 kg sive litine od 14,00 do 15,50 din. Člani delavskega sveta so ugotovili, da zahtevek Livarne za tovarno ni sprejemljiv, ker je delavski svet že odobril povišanje cen odlitkov od 1. 1. 1974 za 30 % in da zahtevek ni v celoti utemeljen in da ni v duhu stabilizacije. Zato so sklenili naslednje:
-	Predlog TOZD Livarna za povišanje cen se ne sprejme,
—	vodstvo tovarne za organizacijo naj analizira stroške proizvodnje obeh temeljnih organizacij in prouči utemeljenost predloga, za izvedbo tega zaključka pa naj se na ravni podjetja formira
sko najbolj uredili delo in Nadalje je pojasnil, da so 1. Odpoved ing. Rada Še-razvojne naloge tako na po- predstavniki družbenopoli- gule se ne sprejme, dolžan j6 dročju šibkega kot jakega tičnih organizacij oziroma pismeno preklicati svoj odtoka. Strinjal se je s predlo- sestavljale! predloga temelji- stop in da se mu zaupnico, gom, da bi področje šibkega to proučili vse možnosti za da še nadalje vodi TOZD toka obravnavali bolj učin- rešitev problema. To ni bila TEN oziroma da še nadalje kovito in da naj bi to po- lahka naloga, saj je bilo po- ostane njen direktor, dročje v bodoče vodil ing. trebnih več pogovorov v 2. Odpoved ing. Jožeta Jože Hrvatin, ki je poleg sami TOZD ter v podjetju in Hrvatina se ne sprejme ij1 tega odgovoren tudi za delo z glavnim direktorjem IMP. dolžan jo je pismeno prekli' komercialne službe. Skupaj V razpravo je posegel tudi cati. Začasno se ga imenuj6 pa bi pripravila konkreten glavni direktor IMP Stanko na delovno mesto vod]6 program dela in nalog in de- Krumpak in se najprej za- obračunske enote šibki tok, litev dela ter ga na naslednji držal na razvoju TOZD kategorija A II. S tem pred' seji predložila DS v obrav- TEN. Poleg tega je pojasnil, logom oziroma sklepom 56 navo in odobritev.	zakaj je bila ustanovljena po- je strinjal tudi glavni direk'
sebna komisija kot pomoč tor.
USPEŠNEJE PRI strokovnemu kolegiju in de- 3. Predlog predstavnike'1 ŠIBKEM TOKU	jal> da je ta komisija svojo družbenih in političnih org*
Direktor Šegula je tudi nalogo uspešno opravila, kar uizacij se soglasno sprejme poudaril, da z delitvijo dela se vidi na poslovnih rezulta- dodatkom, da se začne p in s prevzemom odgovor- tih TOZD TEN. Podprl je ^topek za spremembo 4 ■ nosti za nadaljnji razvoj šib- predlog, da bi se Rado Še- c^ena statuta m samoupra
kega toka ne bo uveljavljena gUla bolj posvetil področju ne§a sporazuma o medsebof
ni Z hix7^,Jm noilAtm nepristranska komisija, ki vili, da bi v drugem polletju ^fia osnoyi teh ugotJo;itev
dosledna delitev šibkega in jakega toka, Jože Hrvatin pa n^1 razmerjih- kjer naj jakega toka, pač pa bo ing. naj bi strokovno in razvojno vne.se n.ovo delovno mes Hrvatin prevzel le odgovor- vodil področje šibkega toka y°^e, obračunske enote si nost za nadaljnji razvoj in jn naj bi postal vodja ob ra- “ To delovno mesto J
morali člani kolektiva posve-	™1
ti ti vso nn/nrnnst izpuhi de- Pr®r J1? rezne re ltve
Delavski svet je odobril tudi stroške šolnine tov.
titi vso pozornost izgubi delovnega časa, kakor tudi intenzivnemu izkoriščanju delovnega časa. Ta dva elementa sta osnova večje produktivnosti in dobrega uspeha pri delu. V razpravi so člani DS ugotovili, da je na poslovanje vplivalo tudi naraščanje cen reprodukcijskega materiala, na drugi strani pa se cene končnih izdelkov niso spremenile. Po pregledu stroškov poslovanja so sklenili, da o poslovnih rezulta-aK predvsem pa o stroških, ^hanijo tudi vodje od-.ov, katerih naloga je se-iti delavce v oddelku in miti vse za boljše poslovanje v drugem polletju.
Po poročilih vodij razvojnega oddelka tovarne so sprejeli razvojni program za
uspešno delo na področju čunske enote šibki tok. voc|iln°: , „	„ , č.
šibkega toka, medtem ko Stanko Krumpak je nadalje 4. Direktor mg. Rado S
rtctanp Vnmp.rrifllnfl n7 nrn- ^lnnr.tn	i«	-70 RUlžl lil 1112. JOŽ6 Hrvatin
Murko Mariji za izredno šolanje na administrativni šoli.
R. B.
TOZD TEN LJUBLJANA
Zavrnjeni ostavki R. Šegule in J. Hrvatina
ostane komercialna oz. pro-, članom DS in odbora za 8ula in ‘n8- J°že Hrvatin dajna politika enotna oz. ne- medsebojna razmerja predla-	septembra pripravi
spremenjena.	gal oziroma zahteval, da ing. konkreten program dela i
Miro Loboda je vprašal, Rado Šegula in ing. Jože razvojnih nalog deljeno i zakaj je potrebno novo de- Hrvatin pripravita konkreten šibki in jaki tok do kon6 lovno mesto vodje obračun- program dela in nalog ter 1976. leta. ske enote šibki tok in zakaj razvojne usmeritve šibkega Na koncu so člani v se to ni izvajalo po normal- in jakega toka in ga predlo TOZD TEN začasno ddloži* nem postopku. Odgovoril žita DS do določenega roka. odločitev o sklenitvi zavar°' mu je Janez Kržmanc in de-	vanja osebnih vozil zaposl6'
jal, daje to samo začasna re-	°ih v TEN, ki službeno p°
šitev, da obdrže ing. Jožeta Po razpravi je predsed- kujejo za TOZD TEN, pol6®
Hrvatina v kolektivu, pred- nik DS dal predlog na glaso- teSa Pa 50 sklenili, da naj 6 log pa je, da DS začne po- vanje in člani DS in odbora na prihodnji seji obravnavaj
1
stopek za ustanovitev delov- za medsebojna razmerja so izplačevanje dodatka za
Delavski svet TOZD TEN
leto 1975, ki se predvsem in odbor za medsebojna raz-nanaša na serijsko in izven- meija sta se sestala 29. avgu-
serijsko proizvodnjo. Razvojni program obsega tudi osvojitev novih izdelkov, ki bo povečal asortima proizvodnega programa.
VIŠJE CENE NEUTEMELJENE
sta 1974 na izredni seji, na kateri so razpravljali o ostavki direktorja TOZD TEN ing. Rada Šegule in o odpovedi ing. Jožeta Hrvatina. Uvodoma je predsednik DS TOZD TEN Anton Bezjak seznanil člane DS s to pro-Pod točko dnevnega reda, blematiko in tudi s predlo-ki se je nanašala na gospo- gom družbenopolitičnih darske zadeve tovarne, so organizacij. Na seji je sprego-razpravljali predvsem o za- voril tudi direktor TOZD htevku Livarne za povečanje TEN ing. Rado Šegula in de-cen odlitkov iz sive litine, ki jal, da je dal ostavko zavoljo jih tovarna obdeluje v svo- okoliščin, ki so nastale v jem proizvodnem programu, zadnjem času in da je z Jo-Iz zahtevka je bilo razvidno, žetom Hrvatinom že prej soda Livarna vztraja, da se deloval, kako bi organizacij-
nega mesta vodje obračun- sklenili naslednje: ske enote šibki tok in da se začne postopek za spremembo statuta TOZD TEN ter samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Oglasil se je tudi ing. Jože Hrvatin, ki je dejal, da je v odpovednem „roku in da se na predlagano delovno mesto ne vsiljuje.
Poudaril pa je, da pod enakimi pogoji, kot jih je imel sedaj na delovnem mestu vodje komercialne službe, ne namerava več ostati v TENU, čeprav mu ni vseeno, da bi po 10 letih dela zapustil kolektiv. Vprašal je tudi člane DS in odbora za medsebojna razmerja, če ga potrebujejo, ker v nasprotnem primeru ne bo umaknil svoje odpovedi.
ke pogoje dela.
DELITEV DELA
najAbi°in^ejože^Hrvatin te Naši monteiii80 bili 8 8V°jimi deli Prisotni tudi pri modernizacij’
lesnega kombinata v Mestinjah
naprej ostal v TOZD TEN.
Bliža se vsakoletna proslava jubilantov, ki so s svojim delom v Neklih dvajsetih oziroma desetih letih prispevali svoj velik Než k razvoju podjetja. Počastitev in priznanja jubilantom bo edelna oddolžitev njihovemu trudu.
Jubilanti se bodo tudi letos zbrali na skupni slovesnosti, ki bo . Petek, 6. decembra letos v festivalni dvorani v Ljubljani. Vsi •"bilanti bodo dobili še posebna vabila.
, V IMP Glasniku objavljamo seznam letošnjih ..dvajsetletni- w.
J,°v“ in ..desetletnikov" z namenom, da jih predstavimo kolek- \ \. Marjan Šuber Si, pa tudi za primer, če je morda ostal ,.neodkrit" še kakšen 12. Zdravko Zadnik Silant. Le-tega prosimo, da se javi splošni službi svoje TOZD 0 15. oktobra 1974.
JUBILEJ 20 IN 10-LETNIKOV
PODJETJA IMP

■■■

3.	Delgi Jerman
4.	Karolina Jordan
5.	Ivan Melinc
6.	Marjan Močnik
7.	Vojko Paliska
8.	Bruno Rojc
9.	Miloš Rujevič 10. Branko Strkalj
*°ZD PMI MARIBOR
!' Ignac Božič 3' Vlado Ašl / Franc Modec s Anton Rebernak .
/ yilibalo Nerat Ivan Vrblač
|°zd pm koper
y Jože Habjan ^'Bavel Miklavčič
|°ZD TRAA LJUBLJANA
1' Slavko H ržen jak 3' Robert Kastelic
V	J'rane Mestnik
V	Anton Pančur ' Jože Svetek
T0ZD
TEN LJUBLJANA
2' van Ilovar 3' Vinko Setnikar ' Reopold Tomšič
feD OVK - OE KLIMA
,jubljana
' Jvan Celija
|&N,E-
u°OVOD LJUBLJANA
2'Nnez Igličar I 3 ?nac*j Kupljenik 4' 2nton Mlakar
sis,ntonMrčun
6 ?,tanislav Osredkar U(Ji Vrbovšek
e?Zd
UaBUANA°NTA2A
2.	Janko Gošnik
3.	Franc Grčar
4.	Ivan Habuš
5.	Jože Novak
6.	Anton Lah
7.	Leopold Oplotnik
8.	Slavko Robič
9.	Stanko Stare
10.	Stane Tarman
11.	Zorko Valenčič
12.	Franc Žnidarič
SSSS
1.	ing. Vojan Mal
TOZD TIO IDRIJA
1.	Stojan Brus
2.	Rajmond Čuk
3.	Alojzija Erjavec
4.	Ivan Mohorič
5.	Pavel Rakar
6.	Mihaela Strel
7.	Bernarda Šabec
8.	Franc Tončič
9.	Ivan Uršič
St
qnisluv Kantn
TOZD PMI MARIBOR
1.	Maks Amon
2.	Anton Auguštiner
3.	Ervin Forstner
4.	Feliks Fras
5.	Dominik Gajzer
6.	Ivan Horvat
7.	Rudolf Kosmačin
8.	Roman Korošec
9.	Anton Marinič
10.	Ivan Marinič
11.	Franc Mesarič
12.	Jože Ferdinand Marko
13.	Frančiška Oblak
14.	Alojz Rogač
15.	Alojz Slekovec
16.	Franc Sukič
17.	Drago Šiško
18.	Ivan Varžič
19.	Jože Vauhnik
20.	Jože Weixl
21.	Franc Strnat
22.	Jože Žvorc
TOZD PM KOPER
1.	Vinko Čurin
? OrlanHn riri-znn
TOZD LIVARNA IVANČNA GORICA
1.	Anton Bregar
2.	Anton Dremelj
3.	Stanislav Čandek
4.	Anton Grden
5.	Alojz Kralj
6.	Jože Kastelic
7.	Stane Medved
8.	Ignac Mersel
9.	Jože Mravlja
10.	Anica Prosen
11.	Vlado Verbič
12.	Franc Kek
13.	Alojz Eijavec
TOZD TRAA LJUBLJANA
1.	Jurij Ašič
2.	Vlado Bergant
3.	Stanislav Božič
4.	Alojz Erjavec
5.	Jože Jerinh
6.	Zofija Kočevar
7.	Anton Luštrik
8.	Juraj Paljug
9.	Alenka Slak
10.	Alojz Škrjanc
11.	Janez Struna
12.	Alojz Taler
13.	Jože Toplak
14.	Stane Trček
15.	Ladislav Žnidarec
TOZD TEN LJUBLJANA
1.	Gabrijela Bobnar
2.	Slobodan Brajovič
3.	Milan Čelešnik
4.	Jože Gostiša
5.	Rudi Gabrovšek
6.	Jože Hrvatin
7.	Pavla Jankovič
8.	Anton Janželj
Q ix/o tfliir«
10.	Franc Knez
11.	Srečo Klančar
12.	Vinko Lampret
13.	Miro Latinčič
14.	Martina Dora Lož
15.	Magdalena Markovič
16.	Ivanka Nardin
17.	Terezija Okoren
18.	Frančiška Pišljar
19.	Helena Rus
20.	Cirila Remec
21.	Antonija Rogelj
22.	Ciril Raduha
23.	Stane Sojer
24.	Nada Slobodnjak
25.	Stanislav Štefan
26.	Jože Šubic
27.	Olga Špoljar
28.	Karl Terčič
29.	Mihaela Zupan
30.	Franc Žan
31.	Alojzij Žgajnar
32.	Anica Živec
TOZD OVK - OE KLIMA LJUBLJANA
1.	Stanko Brine
2.	Janez Centa
3.	Vincenc Čeh
4.	Ivan Djuran
5.	Miran Francekovič
6.	Jože Golob
7.	Jože Kozjan
8.	Jurij Kamenar
9.	Stjepan Lukša
10.	Matjan Omrzel
11.	Drago Pečlin
12.	Ivan Rajterič
13.	Matjan Rakovec
14.	Blaž Rožman
15.	Franc Simončič
16.	Ludvik Skubic
17.	Matjan Tišina
18.	Ivica Tršek
19.	Matija Utroša
20.	Peter Zdešar
TOZD OVK -OE OGREVANJE -VODOVOD
1.	Nežka Barle
2.	Jože Borič
3.	Franc Bradač
4.	Ladislav Burnik
5.	Franjo Cirkvenčič
6.	Milan Dragar ■7. Jože Gumilar
8.	Franc Jančar
9.	Jože Jereb
10.	Anton Klančar
11.	Franjo Korunek
12.	Ivan Kavčič
13.	Maijeta Košiček
14.	Vinko Knez
15.	Stanislav Kunc
16.	Milan Martinjak
17.	Anton Muhič
18 I rvci rx N/1 ortrl o1 ~ x
19.	Franc Meze
20.	Janez Mejak
21.	Jožef Petrič II
22.	Anton Pirš
23.	Franc Repina
24.	Edvard Rešek
25.	Ciril Rojšek
26.	Peter Savič
27.	Janez Soklič
28.	Franc Sušnik
29.	Janez Šušteršič
30.	Anton Tomažič
31.	Marko Varl
32.	Matjan Vrbovšek
33.	Djuro Zeželj
34.	Jože Žot
35.	Pavle Zabovnik
36.	Ciril Zupančič
TOZD ELEKTROMONTAŽA LJUBLJANA
1.	Nikola Bogomolec
2.	Anton Cvet
3.	Emil Coer
4.	Janez Dolenc II
5.	Vojteh Dorcer
6.	Jože Jermančič
7.	Tomo Kiš
8.	Vladimir Kikelj
9.	Alojzija Ljubijankič
10.	Branko Langus
11.	Stane Lož
12.	Mato Mučič
13.	Ivan Narobe
14.	Marko Novak
15.	Drago Ogorevc
16.	Borut Pečaver
17.	Avguštin Pirnat
18.	Ljudevit Plačko
19.	Martin Podkrajšek
20.	Franc Premrl
21.	Ivan Purič
22.	Alojz Podlipnik
23.	Alojz Ribič
24.	Severin Turk
25.	Stanko Žlogar
TOZD PROJEKTIVNI BIRO LJUBLJANA
1.	Matjan Anžur
2.	Vinko Luznar
3.	Alenka Štrucelj
4.	Alojz Štrucelj
TOZD ZASTOPSTVO
1. Matjaž Maček
SSSS
1.	Robert Felber
2.	Magdalena Beltram
3.	Tončka Jerič
4.	Josip Kolarič
5.	Ana Mihevc
6.	Peter Šovljanski
7.	Jožica Škerjanec
8.	Zvonka Žele
Q Ppfpr RaKniV
V prvem polletju 1974 je bilo v podjetju zaposlenih poprečno 3819 delavcev in vajencev. Od tega se je poškodoval 201 delavec ali 5,26 % od poprečnega števila zaposlenih.
Zaradi poškodb pri delu je bilo izgubljenih 16.544 delovnih ur, od tega 14.872 ur v breme podjetja in 1672 v breme socialnega zavarovanja. Po TOZD so se poškodbe dogajale takole:
Število
polletju na račun nesreč pri delu skoraj 4000 manj izgubljenih delovnih ur kot v lanskem prvem polletju.
Naslednja dva diagrama prikazujeta, kako so se poškodbe dogajale po urah in kako po mesecih.
7%	il			
Januar	1974	19*/•	
	1973	1	
	1974	20%	
ruuuji	1973	7ff%	
	197*	75%	
Marn.	1973	75%	
April	1974	117.	
	1973	1*7.	
Maj	1974	137.	
	1973	20%	
Junij	1974	, 157.	|	
	1973	72%	
-1
3
TOZD
OVK Ljubljana PMI Maribor PM Koper
TEN TRAA Livarna TIO Idrija PB, ZST, SSSS Skupaj
poškodb	v%			Izgubljene ure	
1974	1973	1974	1973	1974	1973
63	63	6,71	7,56	4800	5088
16	38	3,89	10,18	1224	4720
9	23	2,80	8,13	1080	1480
i 22	33	3,35	5,86	1344	2928
22	15	5,35	3,82	1504	1424
20	17	5,46	4,57	1376	1352
20	9	10,36	5,06	2704	1080
23	25	11,92	11,63	1832	2232
6	3	1,83	1,01	680	200
201	226	5,26	6,45	16.544	20.504
Poškodbe po kvalifikacijah
Največ se je poškodovalo KV delavcev. Ti predstavljajo med poškodovanci 36,5 %. Sledijo PK delavci s 25,4 %, NK delavci z 18,2%, VK delavci z 8,8%, vajenci s 6,6 % in uslužbenci s
4,5	%. Kot vidimo iz podatkov, procent vajencev ni velik, zaskrbljujoč velik porast nasproti lanskemu (16,0%) pa predstavljajo PK delavci.
torek z 21,8 %. Gotovo je temu krivo tudi to, da v torek delamo 10 ur. Njemu sledita ponedeljek in petek z 21,3 % (lani 18,1 oz. 20,8%). Nato sledita še četrtek z 20,2 % (lani 16,7 %) in sreda z 12,7 % (lani 12,5 %). Z ozirom na to, da je ob sobotah in zlasti še ob nedeljah dela neprimerno manj, se je tudi nesreč zgodilo v soboto 2,2 % in v nedeljo 0,5 %.
Kot je vidno iz velike tabele, prečno zaposlenih 3506 delav-
i',“miileSe£mkE" fi: “lito SjrK teK S Poškodbe po dnevih
skem. Če pa upoštevamo še po- podatka, ki prikazuje procent	v tednu
rast števila zaposlenih (v lan- ponesrečenih delavcev. Prav Najbolj nesrečen dan v tednu
skem prvem polletju je bilo p o v- tako je bilo v letošnjem prvem je bil tako kot lani (27,1 %)
Poškodbe po delih telesa
Največkrat so bile poškodovane roke in to leva roka 27,2 % vseh poškodb in desna roka
18,5	%. Sledijo poškodbe oči s 15,8 %, leva noga 12,5 %, desna noga 11,9%, hrbtenica 5,4%, glava 4,9 %, trup 2,7 % in prsni koš 1,1 %.
NESREČE PO URAH
Vzroki poškodb
Največ poškodb, kar 17,9 %, je nastalo zaradi nepravilnega načina dela. Temu sledijo s 14,1 % poškodbe zaradi neuporabe varnostnih sredstev. Nadalje sledijo poškodbe zaradi neprevidne hoje po gradbišču ali delavnici z
12,5	%, nepravilno dvigovanje bremen z 11,4 %, poškodbe zaradi padcev predmetov 10,9 %, prometne nesreče 8,2 %, padci z lestve ali odra 6 %, nevarno delo sodelavca 4,9 %, neprevidnosti pri varjenju 4,3 % in ostali viri 7,1 %.
Ko ugotavljamo vzroke poškodb, ne smemo mimo dejstva, da podjetje namenja nabavi osebnih zaščitnih sredstev precej denarja. Pri vsem tem pa je dokaj žalost-
na ugotovitev, da se je & vedno kar 14,1 % vseh n«' sreč pripetilo zaradi neup°' rabe zaščitnih sredstev. N®” sreč iz tega vzroka je cel° več kot lani, ko so predstav-ljale 12,9 % med vsemi vzri?' ki. Vprašati se moramo, za' kaj posamezniki še vedno i>e razumejo, da so varnostih zaščitna sredstva za to, da s6 uporabljajo tam, kjer je 10 potrebno, ne pa da so v p*®' dalih, omarah ali v kovčkijl za orodje. Pogosti so tud* primeri, ko delavec brusi1 brusilnim strojem, očala ff ima na čelu. Prav taki p*1' meri dokazujejo, da pri del" pogosto ne upoštevan10 osnovnega določila varstv0 pri delu, ki zahteva, da svoj6 delo opravljamo vestno in1 vso pazljivostjo.
ANDREJ HUDOKLIN, dipl. inž'
Določen uspeh na področju varstva pri delu v letošnjem I. polletju je razviden tudi iz naslednje tabele, ki prikazuje pogostost nesreč na vsakih loo.ooo izvršenih delovnih ur in število dni, ki
odpadejo na eno	nesrečo. Te	podatek nam		prikazuje	resnost oz.		težino	nesreč,	ki so	se dogodile.
TO Z P	Pogostost na 1974	1973		loo.ooo ur 1972	1971		197o	1 Resnost izgub 1974	1973		dni na 1972	1 nesrečo 1971	197o	
OVK Ljubljana	8,58	9,9o	6,34	6, lo	5,33	9,5	lo,l	9,1	lo, 8	14,3
EMI Maribor	4, 44	12, oo	5,56	6,56	5,56	9,6	15,5	17,5	15,4	13,8
Ft’ Koper	3,22	9,68	4,89	15, o9	4, ol	‘15,o	8, o	69,3	13,3	12,o
Blektromontaža	3,96	6,9o	5,34	5,28	4,99	7,6	11,1	11,8	lo, 3	18,1
TEN	6, oo	4,36	5,31	3,28	3,16	8,6	11,9	7,4	17,9	9,6
TRAA	5,97	5,9o	6,26	7,59	4,72	8,6	9,9	12,1	9,o	12,4
Livarna	11,88	5,31	12,78	6,11	5,83	16,9	15,o -	16,1	2o, 2	18,5
TIO Idrija	13,2o	13,33	-	-	“	lo, o	11,2	-	-	
PB, ZST, SSSS	1,91	1, 06	2,4o	1,57	o,8o	14,2	8,3	13,7	5,5	6,o
Skupaj	6,08	7,28	5,79	7,81	'I 4,36	lo, 3	11,3	14,6	12,4	15,o
NESPOŠTOVANJE
PREDPISOV
Lasje naj bodo bolj pokriti
Kljub stalnemu opozarjani0 službe za varstvo pri delu k..
tudi vodilnih monterjev
mojstrov, da morajo imeti d6, lavci in delavke z dolgimi las*^ ustrezna pokrivala, pa kaže, da nekateri tega ne up" števajo. Odveč bi bilo poud"t jati, da nespoštovanje prcdr sov o varstvu pri delu predst"! lja hujšo kršitev delovnih nos ti, saj zaposleni s tem ogj" žajo tudi svoje zdravje in ž' ljenje.
DVE
HUJŠI NESREČI Da je temu res tako, kaiel dva primera hujših poško^ pri delu. Marca letos je delav" na gradbišču RTV Ljubija*, pri vrtanju prezračevalnih . j nalov ročni električni vrtaj*; stroj zagrabil šop predolgih 3
t
DOPUST ZA 40 DINARJEV
\
Livarji na morju v svoji prikolici
Za letošnjo turistično se-ž°no je osnovna organizacija Silikata Livarne Ivančna ^°tica kupila za letovanje Njih članov počitniško pri-'Qlico IMV-karavan. Z razu-banjem vodstva livarne in ^ttoupravnih organov je Ndikalna organizacija do-dotacijo in tako smo c‘anom kolektiva omogočili t<is prijeten, predvsem pa ce-JN način letovanja oziroma spusta.
Dopust v novalji
NA PAGU
Prikolico smo postavili v ||vtokamp „Straško“ v No-Ni na otoku Pagu in v njej ,e je od julija do 10. sep-^ibra zvrstilo 8 družin s 26 N^i. Škoda je le, da smo j^kolico kupili nekoliko j^no, tako da nismo uspeli j^oristiti tudi predsezonama letovanja.
Splošni vtisi vseh dopustnikov, ki so prebili svoj oddih v prikolici, so zelo pohvalni, lahko bi rekli, izredni. Treba je namreč reči, da je počitniška prikolica ali kot ji pravijo nekateri -hišica na kolesih — sodobno opremljena, v njej ne manjka
Takšna je počitniška prikolica članov delovne skupnosti Livarna Ivančna gorica, v kateri je letošnji poletni dopust izkoristilo 8 družin z 22 člani
bltšp0’ ^a 80 lasJe uk™ tudi za moško glavo. Pa vendar ima Prith0, malo daljši, okras lahko hude posledice. V tem Totg®tu se je na srečo končalo le z manj zajetnim šopom las. 'iSkJLPri delu je treba lase pokriti, če nočemo, da bi nas ^Pitalo “
kNu jih izpulil. Na srečo teh
Prjgh bilo veliko, tako da ni do popolnega „skalpi-■, O tem, da poškodba za
Prije°d°Vanca gotovo ni bila
zdravniško pomoč na nezgodnem oddelku.
In kaj storiti, da se takšne nesreče ne bi več dogajale?
____e„„.„ ... ________ Tu je samo ena rešitev - lase
8ubi: .’ Pa najbrž ne kaže iz- je treba pokriti bodisi s kapo, |Jati besed.	čelado, mrežo ali ruto. Vodilni
pa ,° drugega takega primera monterji oziroma mojstri pa so točJ«.Prišlo pred kratkim - dolžni zaposlenim preprečiti tlaeleje’ 13- septembra letos, delo, če zaposleni omenjenih v fin?dišču Kliničnega centra ukrepov nočejo upoštevati. pQjJuWjani. Žal, je bila tokrat Proti kršiteljem pa je treba a mnogo hujša, saj je uvesti postopek za ugotavlja-w Ponesrečeni iskati nje kršitev delovnih dolžnosti.
plinskega štedilnika, hladilnika na plin ali elektriko, plinske in električne razsvetljave. Vsak dopustnik je prinesel s seboj praktično le posteljnino, ker je vse drugo našel v prikolici.
VES DAN NA SVEŽEM ZRAKU
Ta način letovanja ima še eno pozitivno plat — je namreč zelo poceni. Vsak si je namreč kuhal sam, živeli smo takorekoč v sami naravi, saj je prikolica stala v gozdičku ob sami morski obali in zato smo bili lahko ves dan v kopalkah. Vsak član kolektiva ima možnost letovanja s tem, da plača 40 din dnevno, ne glede na število družinskih članov. V tej ceni je bila pokrita najemnina prostora, stroški za elektriko in tudi turistično takso. Sedaj, ko je poletna turistična sezona mimo, bomo prikolico postavili v Kranjsko goro, kjer bo namenjena zimskemu oddihu in smučarjem livarne. Pa ne mislite, da bo pozimi v prikolici mraz, saj ima plinsko in električno ogrevanje.
SPROSTITEV
POČITNIŠKIH
DOMOV
Upamo, da se bo prihodnje leto zvrstilo v naši prikolici še več ljudi, ker bomo lahko izkoristili tudi predsezono od maja naprej. Prednost takšnega letovanja je vsekakor cenenost in nenazadnje tudi vsako leto dopust v drugem kraju. Lahko se pohvalimo, da so celo tisti člani kolektiva, ki so letos prvič malo bolj „po nomadsko" preživeli svoj dopust, nad takšnim načinom navdušeni. Pa še eno prednost ima takšno kampiranje — z njim lahko vsaj delno ublažimo prenatrpanost v počitniških domovih našega podjetja.
Vsi člani delovne skupnosti Livarne se zahvaljujemo vodstvu in samoupravnim organom Livarne za pomoč pri uresničitvi res edinstvenega načina letovanja.
ihdiau ccčciz
Vsako leto več za stanovanja
Najbrž ni treba posebej poudarjati, daje v zadnjem času čutiti v naši republiki vse večjo aktivnost na področju stanovanjske graditve. Pri tem je še posebna pozornost posvečena gradnji tako imenovanih delavskih stanovanj. Kako pa je s to problematiko v našem podjetju?
Ce smo v prejšnjih letih pri dodeljevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo namenjali več sredstev za posojila, lahko v zadnjem času govorimo o večjih sredstvih za nakup najemnih stanovanj. Leta 1971 je naše podjetje namenilo za nakup stanovanj in za kredite posameznikom 6 milijonov 225.920 dinarjev, leta 1972 se je ta vsota povzpela že na 10 milijonov 863.295 dinarjev in lani 14 milijonov 967.560 dinarjev. Za večjo pozornost akciji gradnje najemnih stanovanj se je zavzel tudi svet ZK našega podjetja. Plod vseh intenzivnih razprav je bil tudi samoupravni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo in nakup stanovanj za socialno šibke člane delovne skupnosti, ki so ga lani sklenile vse naše TOZD. Tako bomo letos kupili 60 stanovanj, od tega jih bo 29 zajeto v solidarnostni akciji, 31 stanovanj pa bo kupljeno samo v Ljubljani z udeležbo najemojemalcev.
29 SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
In kako so ta stanovanja razdeljena po krajih? 19 solidarnostnih stanovanj bo v Ljubljani, 2 stanovanji v Mariboru, 3 stanovanja v Kopru, eno v Slovenskih Konjicah, 2 v Idriji in 2 v Ivančni gorici. Kot rečeno, najemnih 31 najemnih stanovanj, ki jih bomo dobili letos, bo po TOZD razdeljeno takole: OVK — 9 stanovanj, Elektromontaža — 9 stanovanj, TEN - 3 stanovanja, TRAA — 5 stanovanj, Projektivni biro — 2 stanovanji in SSSS — 3 stanovanja. Za omenjena stanovanja so TOZD prispevale 8 milijonov 168.000 dinarjev, najemojemalci pa so sami prispevali 909.345 dinarjev.
Naj na koncu omenimo še to, da bodo že sredi oktobra letos v Štepanjskem naselju v Ljubljani vseljivih 17 stanovanj, 8 decembra in marca prihodnje leto 25 stanovanj.

V tovarni elektronaprav - TEN v Ljubljani se vsako leto zbere nekaj navdušenih obiskovalcev gora in odrinejo na Triglav. Doslej so se na našo najvišjo goro povzpeli že štiri leta zapored. Tudi letos je-bilo tako, le da sta se jim pridružila še dva planinca iz Elektroniontaže. Pred dnevi se je v našem uredništvu oglasil Jože Šubic iz TEN-a in v pogovoru z njim je nastal tale članek o hoji na Triglav.
Komne smo srečali tudi gorske reševalce in smo jim pomagali nositi ponesrečenega planinca. Pred Komno so nas gostoljubno sprejeli še v koči pod Bogatinom, kjer smo vsi z velikim navdušenjem in seveda apetitom „navalili“ na kislo mleko."
Po napornem vzponu seveda obvezen počitek - od leve proti desni so: Marjan, Srečko, Rudi, Jožko, Janko, Jože, manjka p3 fotograf Lojze Bradač
..Najprej bi se rad zahvalil podjetju, ki nam je tudi letos posodilo kombi, da smo se prepeljali do izhodiščne točke. V petek, 2. avgusta smo se iz Ljubljane najprej pripeljali do Vrat, kjer smo imeli prvo postojanko. Veselo razpoloženi smo nato okrog 15. ure krenili po poti čez Prag. Vmes so imeli nekateri se-.| .veda težave s hojo, zlasti tisti naš jv^jigraki tovariš, ki nam je s .stojo' težo „kvaril“ poprečje. No, zvečer ob sedmih smo bili že v domu na Kredarici, kjer smo prenočili in kot se za planince spodobi, smo se za vzpon naslednje jutro dobro ,,pripravili".
BISER -
SEDMERA JEZERA
NAVDUŠENOST KLJUB UTRUJENOSTI
¥
%
JUTRANJI RAZGLED S TRIGLAVA
Kako pa ste se vračali?
..Sestopili smo do koče na Planiki in naprej do Doliča, kjer se je naša ekipa - 7 planincev -razdvojila. Malo pogumnejši so šli po poti pod Kanjevcem, drugi pa prek Hribaric, vsi pa smo se spet zbrali pri drugem triglavskem jezeru. Veselo razpoloženi smo prišli do koče na Sedmerih jezerih, kjer smo po uspešnem vzponu na Triglav zapeli za večerjo pa smo si privoščili žgance z mlekom. Tu smo tudi prespali in ko smo se v nedeljo zjutraj odpravljali v dolino, smo lahko občudovali še gamse. Med potjo od sedmerih triglavskih jezer do
,,Od Komne dol smo že vsi čutili utrujenost v nogah,' pa tudi novi žulji so nas tiščali."
Pravite, da ste bili utrujeni in ožuljeni. Kaj vam torej pomeni hoja v hribe?
„Kljub vsem naporom, s katerimi se na takšni hoji srečuješ, je hoja v gore čudovita. Prvič je to družba, drugič pa same planine - v njih se sprostiš in se počutiš prerojenega."
Na koncu mi-je Jože Šubic še zaupal, da bi radi prihodnje leto pripravili malo bolj množični pohod na Triglav v okviru podjetja in da planinci iz TENA in Elektromontaže vabijo ljubitelje gora že sedaj.	vic
Kot je vidno s te fotografije z enega prejšnjih pohodov naših planincev na Triglav, nekateri tudi na naši najvišji gori ne morejo brez ..tranzistorja". Povedano na uho, ta ,,tranzistor" je bil neka) več kot tri kilograme težak kos železa, ki so ga prijatelji tem11 ..poslušalcu" podtaknili v nahrbtnik.
In kdaj ste potem šli na Triglav?
„V soboto zjutraj smo krenili že ob petih zjutraj in ob pol sedmih smo že bili na naši najvišji gori - na Triglavu."
Kakšni so bili vaši občutki, ko ste stali na vrhu?
„Ko greš gor in ko se plaziš po skalovju, misliš, da si malo neumen, vendar, ko si na vrhu, čutiš vse najlepše. Vreme smo imeli čudovito in tako se nam je s Triglava odprl prečudovit razgled na okoliške vrhove. Na vrhu smo bili dobro uro, ki smo jo seveda izkoristili za obvezno fotografiranje, pa za žigosanje, vpisali pa smo se tudi .v spominsko knjigo. In še na nekaj nismo pozabili - obvezna ..inventura" nahrbtnikov, ker so pred leti tovariši nekomu podtaknili zajeten kos železa, ki ga je seveda prinesel prav na vrh Triglava."
REKREACIJA V IMF • REKREACIJA V IMF • REKREACIJA V IMF • REKREACIJA V IMF
TEKMOVANJA SO SE ZAČELA
Uspešno smo začeli tudi v občinskem tekmovanju. Nogometaši so v prvi tekmi premagali ekipo dopisne delavske univerze s 6:1 in v drugem kolu moštvo postaje milice Ljubljana-Bežigrad s 3:0. V trim ligi so izgubili z ekipo Ljubljanske bdnke s 5:6 zavoljo nepazljivosti obrambnih igralcev.
Nastopili bomo tudi v drugih panogah v občinskih tekmovanjih in sicer: streljanje — moški in ženske — decembra, odbojka — moški in ženske - oktober-november, v kegljanju — moški in ženske - 12. oktobra na Kodeljevem in namizni tenis — moški in ženske - oktober-november.	a. L.
KEGLJANJE:
»Produktivni«
torek
Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da je torek najbolj ,.produktivni" delovni dan v našem podjetju. Pri vratarju upravne zgradbe na Titovi 37 je namreč lahko vsa torek videti tudi po 100 (sto) dovolilnic za izhod iz stavbe.
V organizaciji TOZD OVK Ljubljana pod pokroviteljstvom direktorja TOZD inž. Zime, je bil na kegljišču pri Konjšku na Trojanah kegljaški četveroboj med ekipami OVK Ljubljana, PMI Maribor, PM Koper in TRAA Ljubljana. Kako prijetno je bilo snidenje starih znancev iz Kopra, Maribora in Ljubljane, se skoraj ne da opisati. Po pozdravnih besedah inž Zime, ko je tudi zaželel čimveč takih srečanj in vsem veliko uspeha, se je začelo zares. Prvi možje štirih ekip so začeli z dokaj nervoze, kajti metati prvi ni vedno najbolje. No, nervoza je kmalu minila in ob hrupnem bodrenj se je razvila velika borba za osvojitev zelo lepega pokala za zmagovalno ekipo. Po treh možeh je vodila ekipa OVK Ljubljana pred Koprom za štiri keglje in kazalo je, da so zelo resni kandidati za končno zmago Koprčani. Tudi tokrat je sreča obrnila hrbet favoritom in naenkrat se je vse zasukalo. Predzadnjim tekmovalcem je bilo že jasno, da bo ekipa OVK Ljubljana prva, na drugo mesto pa so se zrinili člani ekipe TRAA. Tudi po zadnjem možu je ostal tak vrstni red, le da so še Mariborčani izrinili Koprčane iz tretje na četrto pozicijo.
Tekmovale so tudi članice, žal, samo štiri, toda tudi med njih1* je tekel zelo izenačen boj, tako daje bila prva DarinkaKrštinc.i? devet kegljev pred Ivanko Korošec in devetindvajset kegljev pied Križmanovo iz Kopra.
Ko je predajal kapetanu zmagovalne ekipe Marjanu Remi!1!1 pokal, je direktor inž. Zima poudaril, kako potrebno je organ#1' rati taka in podobna tekmovanja, da bi se spoznali med seboj ^ ohranjevali tradicionalno prijateljstvo med delavci vse*1 TOZDIMP.
Omenil bi še, da je bilo podobno tekmovanje meseca junij31 Kopru, kjer so slavili domačini pred OVK Ljubljana in PMI Mah' bor in nazadnje, da so sedaj tudi Mariborčani obljubili, da bod1?
................. .................... M
1
tudi oni prireditelji podobnega srečanja v Mariboru, saj je doV< posluha za tovrstna srečanja tudi pri njih v TOZD.	,,
Zaželimo jim dobro organizacijo in tradicionalno ,.srečo domačinov.	ANTON LA^
ŠPORT MED TOZD
MALI NOGOMET:
Na predlog prijateljev nogometa v Kopru je bila 6. septem#1*!
1974 odigrana tekma v malem nogometu med zmagovalno ekip. r.a ŠIG 1974 iz Ljubljane in ekipo TOZD v Kopru. V lepe*j: vremenu in prijetnem vzdušju je zmagovalna ekipa ŠIG 1974 tu3
tokrat pokazala zrelejšo igro in premagala tovariše iz Kopt3' rezultatom 5:3. Po igri sodeč bi bil lahko rezultat tudi večji'
korist „Šigovcev“.	,
Zanimivo je povedati, da je bilo na tekmi skoraj 100 gledale6 članov TOZD Koper, ki so vneto bodrili svoje fante, toda 11 koncu so iskreno pozdravili zmago gostov in čestitali k zelo 1®P prikazani igri.	A' ^
REKREACIJA V IMF # REKREACIJA V IMF • REKREACIJA V IMF • REKREACIJA V IMF