28129 VZGOJA IN IZOBRAŽEVAN JVE 2001 XXXII | Mag. Marija Pepelnak Arnerič Osnovna šola Komenda - Moste Glede na potrebe, kijih pred učitelja postavlja ciljno načrtovanje in izvedba pouka, ki bi morala učence motivirati, se kaže potreba po čim večji učiteljevi ustvarjalnosti. Zaradi mnogih možnosti, kijih ponuja glasba z umetnostnega, pedagoškega, sociološkega, psihološkega in drugih vidikov, sem poskušala iskati možnosti za razvijanje ustvarjalnosti učiteljev z iskanjem aktivnih oblik glasbenih dejavnosti, ki bi bile dostopne ne glede na glasbeno izobraženost, predpostavljale pa bi interes za izvajanje glasbene dejavnosti. Glede na to, da večina ljudi načrtno ne razvija sposobnosti, ki bi omogočale vedno globlje dojemanje glasbene umetnosti, ampak se na tem polju gibljejo kot amaterski reproduktivci in poslušalci, pogosto tudi polni predsodkov do svojih glasbenih sposobnosti, sem oblikovala ustvarjalne delavnice, kjer lahko udeleženci svoje sposobnosti odkrivajo in se z muziciranjem ter drugimi glasbenimi dejavnostmi učijo razvijati svojo ustvarjalnost. S prenašanjem _ izkušenj z glasbenega področja ugotavljajo tudi, da se lahko domnevne lastne meje presega tudi na lastnem strokovnem področju. M O ESTETSKEM DOŽIVLJANJU Prepoznavanje in dojemanje glasbenih struktur se s starostjo samo po sebi ne spreminja, odvisno je od slušnih izkušenj in znanja. Ustvarjalni potenciali tako z leti navadno rastejo kot rezultat znanja in izkušenj. Tudi aktivnosti ob igranju na instrumente, petju, gibanju ob glasbi, ustvarjanju glasbe so kanal, po katerem lahko estetsko doživljanje razvija človekovo ustvarjalnost. Trstenjak 1 opisuje estetsko doživljanje kot superznakovno oblikovanje sveta. To ugotovitev izvaja iz kognitivno psihološke analize ustvarjalnega procesa. Le-ta je v svojem jedru vedno proces zaznavanja, kije navadno tudi »filtriranje informacij«. Ta proces pa ni samo izbiranje informacij, temveč hkrati tudi obliko¬ vanje novih informacij ali strukturiranje. Dojemanje struktur, kjer so posamezni dražljaji le sprožilci, je več kot vsota posameznih znakov ali pojavov; je superzna¬ kovno oblikovanje sveta. Glede na to, da si z eksperimentalno estetiko lahko pomagamo zlasti na področju, kije težje izrazljivo z besedami, lahko postane glasba medij za vzpostavljanje stika na intra in interpersonalnem nivoju. Izhajajoč iz teh izhodišč sem oblikovala cilje, kijih glasbene delavnice, ki so namenjene zainteresiranim učiteljem in vzgojiteljem, zasledujejo: sproščanje, premagovanje predsodkov, usvajanje novih spoznanj in iskanje lastnih ustvarjalnih potencialov ter razvijanje svojih ustvarjalnih potencialov s pomočjo glasbenih dejavnosti. Glasbene dejavnosti, ki se v teku delavnic prepletajo, so poslušanje, petje, igranje na instrumente, risanje ob glasbi in gibanje ter ples. PREDSTAVITEV DELAVNICNIH DEJAVNOSTI Poslušanje Večina udeležencev delavnic poroča, da glasbo poslušajo vsak dan, vendar na nezavedni ravni. V delavnicah pa poslušanje ozavestijo, ugotovijo tudi, kakšna zvrst glasbe jim je najbližja in kako lahko poslušanje glasbe uporabijo za svoje potrebe. Starost ni spremenljivka, ki bi pojasnjevala ravnanje in odnos do posamezne zvrsti glasbe, omogoča samo povezavo med različnimi dejavniki, ki učinkujejo na oblikovanje nagnjenj. Odnos do npr. popevk, kot navaja de la Motte Haber (1990) se spreminja iz obdobja v obdobje, največ zanimanja kažejo petnajstletniki in ljudje pri štiridesetih letih, najbolj jih pa odklanjajo 23- do 26-letniki, kar kaže na to, da niso mogoči nobeni razvojno psihološki razlogi. Na to la hk o navezujemo tudi potek »glasbene socializacije« po petnajstem letu, ki različno usmeri poznejši interes za glasbeno dogajanje in lastno udeležbo pri tem. Prepoznavanje in dojemanje glasbenih N < Z Trstenjak Anton, Psihologija ustvarjalnosti, Slovenska matica, Ljubljana, 1981. < 4 2001 XXXII VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 30 struktur se s starostjo samo po sebi ne spreminja, odvisno je od slušnih izkušenj in znanja. Učitelji, ki so se udeležili delavnic, ugotavljajo, da kljub temu, da veliko poslušajo, pogosto ne slišijo, se pravi, zavestno ne dojemajo najbolj preprostih sporočil. Z vajami poslušanja lahko pri sebi in pri učencih razvijajo občutek za poglobljeno poslušanje, kar koristi tako pri poslušanju glasbe kot v vsakdanji komunikaciji. Mnogi se svoje muzikaličnosti nikoli ne zavejo, ker niso imeli nikakršnih spodbud ali pa so bili v svojih težnjah zavrnjeni. Pri poslušanju moramo upoštevati vse zvrsti in občutke tudi ubesediti, tako se bolj plastično soočimo, kako vpliva posamezna zvrst in se lažje opredelimo za tisto, ki bi nam lahko pomagala. N < OZ Q_ LU N < Z Petje Petje je najbolj osebno izražanje, pri katerem le težko prikrijemo svoja čustva, zato se navadno pojavijo težave. Če pa premagamo strah pred petjem, nam je lahko pevsko izvajanje odlično sredstvo pri pojavu emocionalnih težav, pomoč pri premagovanju strahov in nepotrebnih predsodkov ali pa način, da najdemo poti do svojih globin in ustreznejšega vrednotenja samopodobe, saj se s petjem človekov notranji svet izraža prav posebno. Pogosto petje odklanjamo, ker se bojimo slišati svoj glas, hkrati pa se bojimo, da bi nas slišali drugi. G. di Franco 2 primerja izražanje z glasom in igranje instrumentov. Kljub temu da večina instrumentalistov nima težav z ekspresijo prek svojih instrumentov, pa je pri petju pogosto drugače, ker je človekov glas prav poseben instrument, je del lastnega telesa. Med tem ko je lahko instrument sredstvo za kontakt z drugimi, je hkrati lahko tudi objekt, za katerega se skrijemo. Glas pa je avtomatsko in neposredno izražanje lastnega telesa. S petjem se v delavnicah ponuja možnost, da poskušajo člani skupine drug drugemu varno izraziti svojo notranjost neverbalno. Pevski del se v delavnicah začne z iskanjem svojega osebnega tona, ki mu udeleženci v svoji globini poskušajo prisluhniti. Navadno sprva ne pričakujejo, da bodo zaslišali svoj ton, zato je potrebno vajo razložiti zelo jasno. Uspešna izvedba pa jih navede, da tudi h kasnejšim vajam pristopajo brez bojazni, strah pred petjem se izgubi. Ko se navadijo na tone, ki jih zaslišijo v sebi, postanejo dosegljive in usvojljive tudi zahtevnejše harmonije in melodije, ki sojih pripravljeni širiti tudi s svojimi zamislimi. Kasneje moramo biti vedno bolj pozorni na pravilno tehniko in primerno interpretacijo, ki omogočata globlje doživljanje. igrapje na instrumente Prvi pogoj za instrumentalno dejavnost je seveda ustrezen dostop do instrumentov. Iz izkušenj vem, da se otroci in mladostniki največ zanimajo za igranje kitare, tolkal in sintetizatorja, podobno pa je tudi pri odraslih. Pri teh instrumentih je tudi lahko najhitreje doseči učinek, to je igranje preprostih skladb. Atraktivni so tudi Orffovi instrumenti. Ob učenju instrumenta in ob skupinskem muziciranju lahko doživljamo občutke uspešnosti in tudi neuspeha, učimo se premagovati pasivnost, učimo se komunicirati in sodelovati in izražamo svojo notranjost. Večina udeležencev delavnic ne obvlada igranja, niti nima neomejenega dostopa do instrumentov, zato so ti za njih dovolj atraktivni, zlasti Orffov instru- mentarij. Pri učiteljih se, kot ugotavljajo sami udeleženci, navadno pojavlja občutek, da morajo znati vse, zato raje posežejo po ritmičnih instrumentih, ker predvidevajo, da bodo z njimi lažje dosegli ustrezno igro kot pa z melodičnimi instrumenti. Ker v delavnicah ne težimo za dovršenim igranjem, ampak za čim bolj sproščenim uživanjem ob instrumentih, pomeni premagovanje strahu že tudi pot k ustvarjanju zanimivih skupinskih skladbic, ki presenetijo ustvarjalce/izvajalce. Navadno te dejavnosti v za to določenem času ne želijo končati. Likovno izražanje ob glasbi Pri likovnem izražanju ob glasbi ne gre za to, da l ikovni izraz sam po sebi ne bi bil zadosten. Likovni izraz lahko pomaga analizirati in interpretirati doživetje glasbe. Ta tehnika ima tudi diagnostično vrednost. Za tako izražanje je v začetku pri odraslih primerna absolutna glasba, pozneje pa tudi programska, pri otrocih pa seje izkazalo ravno obratno. Udeleženci imajo na voljo večje površine papirja in voščene barvice. Največji problem v prvih delavnicah je bil, da so kljub drugačnim navodilom vsi poskušali uganiti in narisati »vsebino«. Ko sem v naslednjih delavnicah predvajala najprej absolutno in šele nato programsko glasbo, jim je bilo to »storilnostno« naravnanost laže premagovati. Največjo sproščenost so dosegali pri zadnji vaji, ki je zahtevala upodabljanje trenutnih občutij pod vplivom glasbe. Mnogi udeleženci so bili nad sliko, ki sojo ustvarili, po koncu dejavnosti pozitivno presenečeni, nekateri pa se niso uspeli toliko prepustiti glasbi, da bi zanemarili svoje risarsko znanje. Prvi so pri interpretaciji svoje slike odkrili o sebi tudi novo. 2 Franco Gianluigi di. Voices as means to express emotions, Conference proceedings volume 4, Ferrara, 1994. 31 VZGOJA IN IZOBRAŽEVAN JVE 2001 XXXII Gibanje in ples ob glasbi Glasba tudi spodbuja gibanje. V začetku je pri udeležencih zaznati veliko predsodkov do izražanja z gibi, z vztrajnim delom in pozitivnim vrednotenjem pa je kaj hitro zaznati učinke. Lažje sprejemamo svoje telo, svojo zunanjost, lažje navezujemo socialne odnose, spreminjamo svojo samopodobo in vplivamo na svojo ustvarjalnost. V omenjenih delavnicah je pogosto za gibanje in ples časa premalo, tako daje dejavnosti težko izvesti v celoti. Večina udeležencev družabne plese obvlada, izrazni ples pa že predstavlja določene zadržke, zlasti v zvezi s pojmovanjem gibalnih sposobnosti lastnega telesa. Kljub temu je večina pripravljena poskušati. Postopnost vključevanja posameznih delov telesa v gibanje po glasbi marsikoga pripravi do novega pogleda na svoje telesne sposobnosti. Zame je vedno znova zanimiv odziv udeležencev, ko se poskušamo prepustiti popularni glasbi z izrazitim ritmom. Tudi starejši udeleženci so z veseljem preskušali »disko« in na svoji koži ugotovili, zakaj je te vrste zabava za mladostnike tako atraktivna. Glede na zgoraj navedeno lahko sklenemo, daje imela in še lahko ima glasba v človekovem življenju svoje mesto. Znanstvenike spodbuja k raziskovanju, umetnike k ustvarjanju, ugotavljam pa, da enotnih mnenj in trdnih dejstev v glasbenem raziskovanju ni mogoče pričakovati, ker sega glasba na toliko različnih področij in nanjo vpliva vse, kar se okrog ljudi dogaja. Glasbena ustvarjalnost v ožjem pomenu besede je uporabna za manjše število učiteljev in vzgojiteljev, kot spodbudo za ustvarjalnost pa jo lahko pojmujemo v najširšem smislu. Glasbena ustvarjalnost si v oblikovanju tonov, zvokov, šumov podredi materialnost glede na svoje jezikovne zahteve in izraznostne potrebe, napolni prostor z navidezno neotipljivo resonanco sporočilnosti, oblikuje si čas glede v skladu s svojim notranjim utripom, od vsakega posameznika pa je odvisno, ali bo želel in znal svoje sposobnosti razvijati in v glasbi najti kaj uporabnega za vsakdanje življenje ali pa bo le pasiven sprejemnik vsiljene glasbe, ki nas spremlja vsak dan iz okolja, v katerem živimo. N LITERATURA < Franco, Gianluigi di. (1994). Voices as means to expres emotions. Conference procedings, Volume 4, Ferrara. Haber, de la Motte Helga. (1990). Psihologija glasbe. DZS, Ljubljana. Ouspenskij, P. D. (1994). Psihologija človekovega možnega razvoja. Premru - Ciuha, Ljubljana. Trstenjak, Anton. (1981). Psihologija ustvarjalnosti. _ Slovenska matica, Ljubljana. C*. a. LU N < <