Symposium über die Entstehung mid Chrono­ logie der Badener-Kultur, Bratislava 1973. Izdala Slovenska akadémia vied 1974 kot svojo 1702 publikacijo (542 strani teksta z 176 tablami, risbami in fotografijami slikovnega gradiva med teksti in 1 pregibno karto v prilogi). V dneh od 8. do 11. decembra 1969 je Arheološki inštitut slovaške akademije znanosti iz Nitre organiziral v svoji podružnični stavbi v Malih Vozokanih simpozij o nastanku in kronologiji badenske kulture z ozirom na Kar­ patsko kotlino in sosednja področja. Ta simpo­ zij naj bi predstavljal nadaljevanje določene zgodnjeprazgodovinske tematike, ki jo je Arheo­ loški inštitut SAV zastavil leta 1967 s simpozi­ jem o lengyelskem kompleksu v zvezi s sosed­ njimi kulturami {Št udi j né zvesti AU SAV 17, Nitra 1969). Simpozij o badenski kulturi je bil vsebinsko usmerjen na tri tematska področja: 1. na pro­ blematiko čiste domorodne kulture s kanelirano keramiko, vendar s posebnim ozirom na njeno starejšo stopnjo — Boleraz grupo; 2. na odnose kulture s kanelirano keramiko proti jugovzhodni Evropi in 3. na odnose te kulture s kulturo lijakastih čaš (Trichterbecherkultur) severnejših področij. Na simpoziju se je zbralo 10 češkoslovaških in 20 tujih udeležencev iz 11 držav (Anglije, obeh Nemčij, Avstrije, Švice, Poljske, Madžar­ ske, Romunije, Bolgarije, Sovjetske zveze in Jugoslavije oz. Slovenije), ki so sodelovali z 28 strokovnimi predavanji, objavljenih v tej skupni obsežni publikaciji v nemščini (21) v an­ gleščini (4), v francoščini (2) in v ruščini (1). Češkoslovaški strokovnjaki so vrednotili nastanek in genezo badenske kulture oz. kul­ ture s kanelirano keramiko posebej za Češko, Moravsko in Slovaško, vendar z različnimi po­ gledi na njih regionalne kulturne grupe. Med njimi velja omeniti izvajanja o izvoru in krono­ logiji Boleräz-grupe (V. N emejcovA-Pa v ijkovA), kjer je avtorica povzela stratigrafske in tipolo­ ške izsledke številnih najdišč v zvezi s klasično badensko kulturo in podala relativne kronolo­ ške zaključke najnovejših raziskovanj boleraz- kega najdišča Nitriansky Hrädok — Vysoky breh. Nov pogled o badenski kulturi podaja E. N eustupny, kjer preveč zapleteno in ne povsem jasno razglablja o kulturni razčlenitvi in o značilnostih posameznih faz, o teritorialni delitvi, o relativni in absolutni kronologiji in končno o izvoru in nadaljnjem razvoju te kulturne skupine. Omeniti moramo tehtne prispevke madžar­ skih arheologov, ki so strokovnjaki za to eneo- litsko obdonavsko kulturo. O odnosih med Bodrogkeresztür in badensko kulturo piše I. BognA r-K utziA n, o Boleräz- grupi na Madžar­ skem I. Torma in o kronološkem mestu Balaton grupe N. K alicz. Balaton grupa je povsem novo odkritje in je razprostranjena s 120 doslej odkritimi najdišči v zahodni Madžarski in okrog Blatnega jezera. Kulturno in kronološko zapol­ njuje Balaton grupa na tem področju časovno vrzel in kompleks, ki sta obstojala doslej med horizontoma lengyelske kulture in bolerazke grupe, s tem pa je zanimiva tudi za naš eneolit- ski jugovzhodnoalpski kulturni krog. Njen raz­ iskovalec N. Kalicz jo je tudi na podlagi strati- grafskih podatkov razdelil na tri večje tipe, ki se razlikujejo med seboj po tipologiji keramike in njene ornamentike, v načinu pokopa in stavbnih ostalinah in ne nazadnje tudi po teritorialni grupaciji. Najstarejši I. tip je istočasen z Luda- nice grupo in s starejšo fazo Bodrogkeresztür grupe. Za naš prostor in čas sta zanimiva mlajša tipa (II. in III.) kulturnega kompleksa Balaton grupe, kjer se javljajo močni alpski eneolitski vplivi. Oba tipa se časovno in kulturno vzpo­ rejata s keramiko brazdastega vreza v jugoza­ hodni Slovaški, z grupami Retz, Kanzianberg — Strappelkogel in Mondsee v Avstriji ter z mlajšima stopnjama Bodrogkeresztür in lasinj- ske kulture na Madžarskem oz. severozahodni Jugoslaviji. S tem pa imamo materialne dokaze za to, da je Balaton grupa prevzela tudi del kulturnega inventarja naše »predalpske« eneo- litske kulture, ki jo na področju jugovzhodnih Alp in v Sloveniji sploh sestavljata alpska facies lengyelske kulture oz. lasinjska kultura. Za jugovzhodni alpski prostor sta še po­ membni razpravi nemškega in avstrijskega udeleženca. O nastanku in delitvi badenske kulture v ogledalu severnoalpskega neolitika piše R. A. Maier, kjer nam predoči nekaj novega badenskega materiala, ki se severno od Alp javlja kot periferni pojav te kulture. O bodenski kulturi v Nižji Avstriji in na Gradiščanskem pa govori E. R uttkay; predoči nam keramiko Boleräz grupe, ki se ondot javlja skupaj s keramiko tipa Ohrozim in Jevišovice C-l in je v tem delu Avstrije torej najstarejši predstavnik badenskega kulturnega kompleksa. Za jugo­ slovansko Podonavje pa ne smemo prezreti sintetičnih del o prehodnem obdobju med eneoli- tikom in bronasto dobo v Romuniji (S. Morintz in P. R oman), o vprašanju prehoda eneolitika v bronasto dobo v Bolgariji (H. T odorova- Simeonova) in o bodenski kulturi v odnosu do Egeje (S. H ood). Končno naj omenim še lasten prispevek, kot edinega jugoslovanskega udeleženca, čeprav bi drugi naši specialisti za to obdobje in ob­ močje sigurno obogatili tematsko in vsebinsko plat simpozija (npr. S. Dimitrijević, N. Tasič in M. Garašanin); vsa trojica je svoje referate tudi predhodno prijavila. S predavanjem »K po­ znavanju lasinjske kulture v Sloveniji« sem povzel in združil že znana stališča z novimi podatki o eneolitski materialni zapuščini pri nas. Opo­ zoril sem na različna poimenovanja te ene in iste kulturne grupe na področju jugovzhodnih Alp in razčlenil vsa dosedanja gledišča o njenem nastanku in relativni kronologiji, zlasti pa primerjal tipološke podobnosti s keramiko braz­ dastega vreza na Slovaškem. To knjigo zbranih predavanj Simpozija o vzniku in kronologiji bodenske kulture so češko­ slovaški arheologi posvetili prof. Jänosu Ban- nerju za njegovo obsežno in neugnano znan­ stveno delo, a še posebej kot zahvalo za njegovo dejavnost pri zbližanju arheološke znanstvene vede med narodi. Prof. J. Banner je bil med madžarskimi arheologi vodilni strokovnjak za študij eneolitskega in zgodnjebronastodobnega obdobja Panonske ravnine in izreden specialist prav za problematiko badensko-pécelske kulture v srednji Evropi. Samo o tej eneolitski kulturi Karpatske kotline je napisal čez 20 znanstvenih razprav in monografij. Če ne bi leta 1971 umrl star 83 let, bi morda dočakal čas, da bi se badenska kultura preimenovala v karpatsko kulturo, kar je tik pred svojo smrtjo predlagal akad. Jaroslav Böhm. Sicer pa ves znanstveni opus J. Bannerja spoznamo iz članka njegove naslednice I. Bognàr-Kutziàn v uvodnem delu te knjižne izdaje. F. Leben