Gospodarske stvari. Koleraba (brassica oleracea gongyloides.) M. Kakor ve5 drugih zelenatih sort, u. p. zelena in modra vodravt je tudi koleraba ze slabejšo zemljo zadovoljna. Guoja ne zabteva preveS iu še na prostoiib, ki niso popolnoma prosti, kakor s^enca pod sadunosnimi drevesi, precej lepo obrodlf In ravno iz teli vzrokov se dostikiat kot vzmesen sadež med di uge Dasaja. Vsaka zemlja, bodi pešSena, ilovnatu ali prblična je pridelovanju kolerabe zadosti dobra, če je tudi napol pognojena. Obdela se 030 metrov globoko. Da pa je kolerabe o vsakem času pri bramn od rane spomladi do pozne ziaie, treba jo je v raznih casih sejati. Prva setev se poseje že meseca januarja, druga februaija seveda v gnojne grede. Tietja aetev pade v mesece niarec, april, maj ali junij pod milim nebom na solnčnatih gredah. Presaja pa se koleraba, kakor hitro 80 zadike 4—6 listkov pognale ia sicer na grede ali ogone po vrstab 025—030 metrov vsaksebi. Ko so sadike posajene, se mora pa posebno na to gledati, da je zemlja med sajenkami vedno 5ista plevela in prav rahla. Zato je treba marijive in pridni kopi. Da se pa rast se bolj pospeši, se sadikatn z gnojenjem, vandar ne premo5nim, z gnojnico nekoliko na pomoč pride. V 2 k ve5etnu v 3 mesecib po presajenju je koleraba za kt>ho zrela. Ko se porezuje, s^ moiajo debelejše prej vzeti, da, 5e se predolgo pnst^ dobroga okusa in mebkega nježnegi* mesa ne pozgube iu lesnate ne postanejo. Sort kolerabe je vec, so modre in bele, rane po/sne, kakor ve5 ali nianj 5asa do godnosti potrebujejo. Najboljae so bele rane sorte zarad dobrega okusa in nježnega mesa. Kdor ho5e rano v spomladi že kolerabe imeti, ta naj seje: Rano belo drobnolisti5no Dunajsko atekleno kolerabo. ali pa angleško rano belo stekleno koierabo, angleško rano modro stekleno kolerabo. Za zimske se pa priporo5a: nova debela raodra koleraba orjakinja, nova, bela koleraba orjakinja. Za zimeke potrebe se koleraba « koreniuami vred iz zemlje vzame in potem v kleti v prst posadi. Seme dozori v 2. letu nieseca julija. Za seme se jemlj6 lepi sadeži tretjega nasada. Ktero drevje gre najbolj ob cestah, potih i. t. d. • nasaditi. M. Izmed g r u š e k zaslužujejo posebno moštnice pred drugimi preduost, 5e je le zemlja srednje dobrote in precej globoke prsti, da morejo drevesa navpične kornine dosti globoko v zemlje zasajati. Jabljane imajo borj plitve korenine in so tedaj z bolj plitvo zemljo zadovoljne. Priporočajo se pred drugimi: Zimska zlata parmena, Dicerska zlatakraljičina, velikaKaselska kraljičina, debeli bobovec in Gdanski kantovec. Črešnje so izmed vseh sadunosnih dreves najbolj dobičkovite in potrebujejo najmanj postrežbe. Rade imajo globoko zemljo pa so tudi z kamenito zemljo in celo suho in medlo zemljo zadovoljne. Siive niso tipežne, vendar pa v vsaki zemlji rastejo, če ni premokra in presolnčna. . Obrezovati se preveč ne smejo in dostikrat po gosenicah in drugem mrčesju trpijo. Včasih prav obilno obrodijo. Orebi niso toliko priljubljeni, ker rašt in pridelek onib sadežev, kteri se pod njimi sejejo ali sadijo, nekoliko zavirajo. Vendar pa je njibova korist veca nego njihova škoda, prvič zarad dobrega oljnatega sadu in posebno zarad neprecenljivega lesa. Za bolj mrzle kraje se pozni laški oreh priporo5a, ki še le mesca junija ozeleni in cvete, veadar pa nič manj dober sad prinaša. Oreh ljubi globoko zeniljo, da more glavne navpične korenine zadosti globoko poganjati in se tako viharjem v bran postavljati. Izmae polesnega drevja se pred vsem drugim pripoioča j a v o r posebno pogorski javor (Acer pseudoplatauus) injavor šiljastolistni. Oba slovita zarad izvrstnega lesa, lepega debla in krasnega listja. Javor dobro stori po gorskih grebenih, rebrib in dolinah, na bladnih senčnatih straneb proti severu ali zabodu. Na subib rebrih ne raste lepo. Najboljša zeralja je za njega globoka apnenica, žula, porfir in star peskovec. Brest (ulnms) najlepše v proteniti, čili, rabli peš5enini raste- še boljse pa po poreSnih nižavab z mastuo ilovico. Breza raste liitro in doseže visokost od 40 do 50'. Belo njeno deblo je cestam pravi kin5, toda le redko listje rodi. Raste na subem in mokrem in celo močvirnatem zemljiču. (Konec pribodnji5.) Nekaj o podiranju dreves. Že od nekdaj je ljudem zuano, da les istega drcvesa, katero se je bilo po zimi podrlo, mnogo prcsega po trpcžnoati n mo5i les onih dreves, katera so se bila po letu posekala. Vendar menj znano ntegnc biti, da tudi različni pozimski 6as na mo5 in trpežnost vsekauega lesa razli5no upljiva. V Bernu na Švicarskem so za poskus podrli ve5 enako starih in moSnih smrek v raznih pozimskih mesencih ter iz njih napravili več brun. Najbolj močno bruno bilo je od smreke v decembru vsekane, uno od januarja bilo jeza 12%. od februarja za 20°/0 in od marca za 38% bolj slabo. Iz tega je bilo potem razvidno, da je les meseca decembra vsekan najbolj mo5en. Smrekovo bruno meseca febiuarja posekano in v mokro zemljo zakopano je v 8 letih strohnelo, med tem ko so smreko 16 let v mokri zemlji zakopano našli še popolnem trdo. Bukova platiša iz lesa v februarju vsekanega so v 2 letoma pri kraju, raed tem ko platiša izdelana iz bukve v decembru vsekane po 5 — 6 let trpijo. Vodo drži najbolj les meseca decembra vsekan, pozneje vsekan pa čedalje menj. Izvrstno dobra maža za razklana in poškodovana konjska kopita se tako naredi: vzeme se za 250 gramov debelo narezljane hrastove skorje ter se v 750 gramov težki vodi tako dolgo kuha, dokler se voda na 250 graraov ne zavreje, potem se vse lepo precedi, in se pridene za 250 gramov olupanega in drobno zrezanega čebulja ali luka, ter se vse kuha skozi pol ure; naposled se pridene še 500 gramov svinjske masti ter se vse tako dolgo praži, dokler mast prašči; naposled se vse  zopet varčno precedi in dobro iztisne.  S tako uaažo se potem poškodovana kopita lepo pomažejo vsako jutro in večer; 5e bi inaža  pošla preden konj zopet na kopitah ozdravi, 8e nje mora zopet toliko in na ravno isti na5in pripraviti. Zajce po zimi od sadnih dreves odpoditi je najboljše, ako se vzame 20 dekagr. sraodnika in 10 dekagr. prešičje masti. Iz tega naiedi se mazilo, s katerim se okoli vsakega drevesa nad snegom naredi okrožek. K takemu drevesu gotovo ne bode zajca. Ker pa zajec v zimi tudi po zel natih vrteh dela veliko Skodo, naj se okolo gred, kder zelišče raste, napelje vrvica in na njo obesijo cunje z omenjenim mazilom namazane. Ce so drevesa od zajcev že objedena, in 6e se v pravem času opazi, naj se naredi iz ilovice, kravjega odpadka in terpentina inazilo, ter s tem mazilom na objedenih krajib drevesce namaže. Tako se lehko drevo ae reši pogina. Splob je pa tudi dobro, da se v jeseni drevesa ovijejo s trnjem. Tudi takega drevesa zaj5evi škodljivi zobje ne bodo uničili. rGosp. list." Počem je vino v banatu? V Vršac, mesto v Banatu, je neka kmetica pripeljala 18 sodov vina.  Iz prva je bila voljna ledvico dati po 80 kr.; ljudje so ponujali 60 kr. 0 poldne bila je voljna  ledvico dati po 60 kr., ali kupci so njej ponujali samo 40 kr., in proti večeru ni bilo nobenega kupca. Sedaj se razsrdi kmetica, izbije sodom čepe, da je vse vino po trgu izteklo; krnetica je priala domu brez vina — brez denarjev. Sejmovi. 7. febr. v G. Gradu, v Dobrni. 9. febr. v Konjicah. 12. febr. v Gomilcah. 14. febr. v Ponkvi, v Račjem, v Žavcu in v Brežicah.