Dopisi. Iz Laškega okraja. (Ce sarj e v pri h od, novo društvo.j BJižajo se nam alavnoatni dnevi, ko pride preavitli ceaar v našo bližiuo. Gotovo je vsako alovenako arce radosti polno, da bodemo tako srečni in imeli priliko pozdravJjati očetovskega vladarja, ki pride v nedelJ0( dne 30. avguata zjutraj v Celje. Komur je le kolickaj mogoče, naj pride tega dne v Celje in naj pokaže, da so reaničae besede alavnega slovenakega pesnika, ki pravi: ,,Hiast se omaja iu hrib, Slovencu zvostoba ne ganc!" Pred nekaj meseci je bil v Vašem cenjenem listu dopia iz našega okraja, ki je imel natnen, rojake zdramiti iz trdiiega narodnega spanja. Ali do aedaj se še ni nič izpremenilo. Ali se ne spominjate več onih časov, ko so se vršilo v bližnjem trgu pogoatoma lepe narodne veaelice? Mi vendar ne morerao dopustiti, da bi bil ravno naš okraj najbolj mlaoen v narodnem gibauji. Vzdramimo se! Ker se v trgu ravno zida šulyereinska nemška šola, naj bode naše prvo delo, da si oanujemo podružnico družbe sv. Cirila in Metoda, ki ima nameu ohraniti uam versko in narodno šolo. Na noge tedaj! Upam, da ne bo moj dopia glas vpijočega v puščavi. Iz Bleda. (Rešitev.) Via. deželna vlada za Kranjsko je z odlokom od dne \2. t. m. št. 1979 blag. g. dež. poslancu dr. J. Sernecu, advokatu v Celji, pripoznala svoje vis. pripoznanje in presrčno pohvalo, ker je kot zdraviški gost, šetajoč ob obalih našega divnega jezera, goapodično Dunajčanko, katera si jo pri kopanju preveč zaupala, s avojo amrtno nevarnoatjo rešil, da ni utonila. Ko je namrei' zagledal preteeo nevarnoat, skocil je popolnoma oblečen v vodo in goapodično že zelo omamljeno arečno na suho spravil. Tukaj vse hvali in občuduje blagodušnega rešitelja. lz Slatine% (Župan — cerkveno popravljanje.) Ziva potreba je že bila in želja vaeh vrlih faranov, da bi ae skoraj popravila farna cerkev. Letos amo ae je vendar enkrat lotili. V to svrho in za popravila farovškega poslopja določila je komisija 1600 gld., pa kakor se kaže, ne bo zadostovalo; treba ae bo kakih 500 gld. več. Kdor pozna našo velikaaako cerkev in ee ve, da se ni skoraj nič popravljala, odkar atoji (od ]. 1865), ne bo se čudil omenjcni evoti. Da te atroške poravnajo in poplačajo atari' dolg 700 gld , katerega natn je zapustil prejšnji cerkv. konkurenčni odbor, naložil je sedanji konkureneni odbor občinam 24 % cerkvenib. doklad. Pa to ti je bil ogenj v strehi pri gosp. županu in ujegovi stranki! 24 %) *° Je preveč, toliko se ne potrebuje, tako da očitno preklicati, zbira podpise faranov, da se pritožijo zoper poatopanje konkurenčnega odbora, ter skliče komao avoje ,,kimavce" 26. t. m. k občiuaki seji, da bodo tulili in bobnali zoper cerkveni proračun. Cudno, zdaj nam nasprotuje in liujaka farane najbolj ravno tisti župan, kateri je pred tremi leti na okr. glavarstvo naznanil, daje farna cerkev tako alaba, da je ailno nevarno v njej obhajati av. miaijon. On ve, da je treba na cerkvi mnogib. popravil, ali ni torej nespodobno hujskati ljudatvo, kjer gre za tako potrebno atvar in ayeto reč? Vi, gdsp. župan, ate nam občinake doklade povikšali od 20 % na 40 °/'o ia P" krčmarjih celo na 55%) to pa ui preveo? In zakaj ae niate pritožili zoper cerkvene raoune od 1. 1884? Takrat bi se itnela popravljati cerkev, farovško poalopje in kaplanija in v to svrho se je določilo še več denarja, kakor letos. Pa kaj ae je storilo 8 tem denarjem? Skopal se je nek okoli 25 m. dolg kanal, farovž pobelil in nekoliko strešnih klodov za cerkev oskrbelo, kaplanije se še pa nihče dotaknil ni. Kam je šlo toliko denarja? Zakaj ae ni g. Ogriseg pritožil zoper dotične račune? Uganka je lahka: bil je takrat načelnik cerkv. kouk. odbora. Ali dandanes ga v oči bode novi cerkv. konk. odbor, ki ni ravno po njegovem ukusu aestavljen, zato more malo rogoviliti. Vrh tega bodo letos občinake volitve in hudobni jeziki govorijo, da mu že baje voda v grlo teče, zato ae je treba ljudatvu prikupiti, čea, kako akrbi za nj, da ne bi preveliko plačalo! Pa nič ne pomaga več hliniti ae in prilizovati, dovolj jaano ate pokazali, kako akrbite za ljudatvo, ko ste mu hoteli desetkrat dražjo šolo, kakor znaša naa račun, obesiti na vrat. Torej, gosp. žapan, le puatite naše farane pri miru, vas že predobro poznajo. Mi pa, če amo jim naložili 24 % cerkv. dokladov tako potrebni reči, imeli bomo pokazati, da smo kaj atorili, vi nam pa vedno povikšujete občinske doklade, pa ničesar ne plai-ate, temvee nam še deiate nove dolgove. Ali ni rea tako? —r— Od sv. Ane v Slov. gor. (Slavnosti.) Veselo je na tem avetu, pravijo Slovenci. Da je to iatina, pričajo vesele, vinorodne Slovenske gorice; ker tukaj je zlata maša, tamkaj nova; tukaj se obhaja farni patron alovesno, a tamkaj alavi stari župnik svojo aedemdeaetletaico! O nekaterih poročam v kratkem. Farna patronica sv. Ana se je letoa prav lepo obhajala, pocastili ao sv. Ano tudi preč. g. dr. Križanič, kanonik iz Maribora in imeli ginljivo pridigo in asistirano sv. mašo, pri kateri ao imeli novo mašno obleko, vredno, kakor ae čuje, okolo 800 fl. Čaat. g. dekanijakemu administratorju lepa hvala za to skrb, da ao omialili cerkvi sv. Ane to tako potrebno obleko! Žegnovanje so povišali tudi vrli alovenski dijaki s tem, da so na koru izvratno poli, dopadlo se je vsakemu, — Nadalje ne bodem pozjabil uikdar dveli dnevov, namreč 4. in 5. avgusta. Že celo popoludne se je sliaala od sv. Benedikta živalina strelba in ko pride ,,Ave Maria'', tudi milodoneče trijančenje zvonov. Zakaj neki ? No, č. g. župnik Miha Milošič obhajati so imeli drugi dan svojo sedemdeaetletnico. Tudi mene je zavleklo doli, in kako sem ae zacudil dobrim faraaom, ker ao se tako v obilnem številu proti noči zbrali, da pokažejo spoštovanje do avojega starega župnika, ki že blizo 25 let delujejo pri sv. Benediktu v vinogradu Gospodovem. Takoj po zvonenju ,,Ave Maria" je bila bakljada in godba po vasi; potem zapojejo pevci č. g. jubilantu podokaico. Tudi naši vrli slovenaki dijaki so zapeli podoknico. Sedaj smo se podali v šolako poalopje, kjer ae je č. goap. župniku priredila veaelica. Šolaki otroci ao kaj izvrstno igrali dve igri, fantje: Otroci romajo v Rim, a deklice: štiri letne čaae iu tri božje čednoati. Vae obeinstvo bilo je ginjeno in sodba se je povoljno izrekla. Med igrama ao ae dijaki pokazali kot izurjene pevce. Hvala gg. učiteljem, ki so nam priredili to veselje, katerega bodemo pomnili dolga leta. Drugi dan bila je sv. ineša, med katero so zopet peli imenovani dijaki. Potem je bil slavnostni obed, katerega ae je udeležilo mnogo č. g. duhoynikov, recimo okolo 25 iz lepe štajerske zemlje; med njimi tudi iz dalnjega Gornjega grada dekan č. g. Fr. Dovnik, nekdanji tamošnji kapelan. Da so bile živahne napitnice, je samo umevno. Došlo je č. g. jubilantu mnogo piaem, dopianic in brzojavk k temu alavnostnemu drevu. H koncu Vam, č. g. župnik, želi dopisnik, kakor vsi Vaši znanci in vrli farani le to: da še nmogo let živite sreeni, zadovoljni ia pomlajeni med vrlimi ovčicami sv. Benedikta in Vain Bog nakloni srečo, da docakate dneva Vaše zlate sv. maše. Živeli! A. V. Od sv. Martina pri Slov. gradcu. (S v. b i r m a.) Dasiravno je naš kraj -pod visokim Pohorjem in se bliža jeaen, zato so cvetlice aicer že redke, vendar ee je dne 3. avgusta naš Šmartin oblekel v cvetje, kakor v sredi spomladi; bilo je vencev in cvetli , bil je praznično oblečen, kakor še nikoli ne [ jmnimo. Krasni slavoloki ob cestah, celi dvevored malih lepo okinčauih majev, in pred nadžupnijako cerkvo poleg lepega slavoloka dva velikanaka maja, čez 17 aežujev visoka, sta poviševala prazničnoat z župiiišča. Iz zvonika in bližnjih hiš so plapolale raznovrstne trobojnice ia druge zastave. Vsa ta lepota ia praznična obleka je veljala že dolgo željno pričakovanemu prevzvišenemu knezoškofu. Neizrečeno je bilo naše veaelje, ko smo imeli čast prvokrat videti milostljiviga knezoškofa. Franjo Vavken, poaeatnik, pozdravi v imenu vseh občin, pod prelepim, ua načiii kapele poatavljenim alavolokom in za njim šolska deklica Liza Globočnik v imenu šolske mladme in vseh birmancev ter jim v znamenje udanoati in Ijubezni podari prelepi šopek. Med zvonenjem in pokanjem možuarjev je apremljala šolska mladina in mnogobrojno število faranov milostljivega kneznoškofa v nadžupnijskocerkev, kjer ae je vršilo izpraševanje šolarjev, kateri so prav dobro odgovorjali, da ao niilostljivi knezoškof na naše veliko veaelje otroke in njih goapoda kateheta in stariae lepo pohvalili.' Ko je večno luč odzvonilo, bilo je celo bregovje kakor v enem ognji, in bilo je videti viaoko na hribih velikili kreaov s črkami M. N. K. Š-: to je Mihael Napotnik, knezoškof. Med tem stopijo uiilostljivi knezožkof iz župnišča in v tem hipu je bil nadžupnijski vrt veličastno razBvetljen, veliko število avetiluic v podobi zvezde in bengaličnih ognjev je razavetljevalo vrt, v katerem ae je ogromno število gospode iz Slov. gradca iu našega ljudstva zbralo, ter razveseljevalo nad bengalično razsvetljenim stolpom ia cerkvo in nasproti ležečim, lepo razavetljenim gradom. - (Konec prih.)