Za sklepi in dogovori - AKCIJA NASLOV XXXIII Št. 30 Murska Sobota, 17. aprila 1981 CENA 4 DIN VESTNIK RADENCI O TUJSKEM TURIZMU OBISK SINDIKALNE DELEGACIJE IZ ŽELEZNE ŽUPANIJE V POMURJU Nadaljevati dobro sodelovanje Z zaključnimi pogovori na občinskem svetu zveze sinkikatov v Murski Soboti je v sredo sklenila • tridnevni obisk v Pomurju delegacija županijskega sindikalnega sveta Železne županije na Madžarskem, ki jo je vodil njen vodilni sekretar Nagy Lajos. V pogovorih so namenili največ pozornosti oceni dosedanjega in usmeritvam bodočega sodelovanja, gostje iz sosednje županije so se posebej zanimali za aktivnosti in naloge sindikatov pri nas, samoupravljanje nasploh gospodarjenje in planiranje v našem združenem delu ZAVAROVANJE IN BANKA Zadnja seja pomurskega medobčinskega sveta SZDL v Murski Soboti je minila v znamenju dveh razprav: o delovanju pomurske območne skupnosti zavarovalne skupnosti I riglav in o delovanju in preobrazbi bančništva v Pomurju. V prvi so razpravljale! ugotovili, da se zavarovalnica dokaj dobro vključuje v gospodarsko življenje tega dela severovzhodne Slovenije, kar se je še posebej pokazalo ob zadnjih dveh ujmah — leta 1978 in lani — ko so uspeli izplačati nekaj čez 81 milijonov odškodnine in to v slabih treh tednih. Ob tem je prišel do polne veljave sistem solidarnosti prelivanja sredstev znotraj različnih skupnosti in zavarovalne skupnosti Triglav, ki je negativne rezultate s poračunom pokril Oziroma opravil izravnavo. Sicer pa je sistem zavarovalništva v pokrajini uglašen z gospodarskim položajem, o čemer še posebej priča dejstvo, da je kar dve tretjini premij prišlo iz zasebnega, le dobra tretjina pa iz družbenega sektorja. Menili so, da je zavarovalna skupnost samoupravno dobro organizirana, da pa tudi v dobršni meri pomaga pri kreditiranju družbeno prednostnih nalog. Ob domicilni temeljni pomurski banki se v regiji pojavljata še kreditna banka Maribor in Jugobanka. TPB je ustanovilo 162 ozdov, v njej pa združuje sredstva 1200depo-nentov, naloženih sredstev ima 123(000 občanov, 41.000 občanov pa ima svoje imetje na deviznih računih. Br. Žunec ter za druga aktualna vprašanja, gostitelji pa so jim v tem času uspeli pokazati delček tega tudi v vsakdanji praksi. Obiskali so dvojezično osnovno šolo v Genterovcih, lendavsko dvojezično knjižnico, bili so v lendavskem Primatu in soboški Muri ter imeli priložnost spoznati pomurska turistična centra — Radence in Moravce. V sklepnih pogovorih je bilo poudarjeno, da je dosedanje sodelovanje sindikatov z obeh strani meje dobro in da je tudi to zadnje srečanje pomemben prispevek k nadaljnjemu dobrososedskemu sodelovanju dveh obmejnih pokrajin. Stiki so prerasli razgovore na nivoju sindikalnih delegacij in so danes že široko razvejani in neposredno povezujejo delovne kolektive. Tako zelo dobro sodelujejo delavci bolnišnic sosednjih pokrajin, delavci obeh tiskarn, Agroser-visa in podjetja Afit, Certusa in szombatheyskega Volana, Pletilstva iz Prosenjakovce in tovarne Ateks, v zadnjem času pa je zaživelo tudi sodelovanje jned soboško Muro, in tovarno Stil iz Szombat-helya. Ob zdajšnjem obisku pa so se dogovorili še za navezavo stikov med soboško Panonijo in tovarno kos v Monoštru ter za okrepitev sodelovanja szombathelyskega učiteljskega pevskega zbora in soboškega sindikalnega pevskega zbora Štefa Kovač. Sodelovanje pa sega tudrčez meje soboške občine— v celotno pomursko regijo' in v širši slovenski, prostor. Tudi te dosedanje stike bi naj dograjevali in jim pridali nekaj novih. Omenjeno je bilo sodelovanje med ptujsko Perutnino in kmetijskim gospodarstvom Bagolna iž Železne županije, Svilo Maribor in podobno tovarno na oni strani meje ter med turniško Planiko in tovarno obutve in Szombathelya, kjer je sodelovanje od sindikalnih stikov že prešlo v poslovno-tehnično sodelovanje. Prav temu bi naj v prihodnje veljala posebna pozornost. V razgovorih so se dogovorili tudi o izmenjavi nekaj predavanj o aktualnih vprašanjih - ter posebej poudarili pomen nadaljnje krepitve stikov med sosednjima pokrajinama za pripadnike narodnostnih skupnosti — slovenske na Madžarskem in madžarske pri nas. Gostje so bili navdušeni nad rezultati dvojezičnega šolstva in samim poukom, ki so mu prisostvovali. Pozdravili so predlog o izmenjavi gostovanj kulturnih skupin med pripadniki narodnosti in tudi o srečanju pedagogov, ki poučujejo , na narodnostno mešanih obmo- čjih. SETEV SLADKORNE PESE - Od skupne površine 6.875 hektarjev, ki naj bi ormoški tovarni sladkorja zagotovila dovolj surovin, je za Pomurje predvideno 2600 hektarjev, vendar letos plana setve sladkorne pese še ne bomo uresničili stoodstotno. Čas, ko bo načrt izpolnjen, pa vendarle ni več tako daleč, kot so pesimisti svojčas menili; vsako leto povečujemo površine, ki jih namenjamo sladkorni pesi, k čemur nas ne spodbujajo toliko razni aktivisti kot ekonomika. Dejstvo je namreč, da se pridelovanje sladkorne pese vse bolj izplača. Letos, na primer, bodo pridelovalci dobili za kilogram pese 2 dinarja, poleg tega pa bodo lahko kupili po ugodni ceni še določen odstotek pesnih rezancev in sladkor po tovarniški ceni. Na sliki: večino del, tako sajenje kot spravilo pridelka in drugo, je moč opraviti s stroji, zato se pridelovanja sladkorne pese lahko lotijo v večjem obsegu tudi kmetije, ki nimajo dovolj delovne sile. Tekst in foto: Š. Sobočan V Radencih je bil včeraj in predvčerajšnjim seminar o pospeševanju mednarodnega turizma pri nas. Na njem so sodelovali številni predstavniki Turistične zveze Jugoslavije, republiških turističnih zvez, strokovnjaki z beograjske, ljubljanske in mariborske univerze in predstavniki delo-vnjh organizacij s področja turizma. . Vrhunsko srečanje jugoslovanskih turističnih strokov- Negovanje tradicij NOB Kurirji, nosilci kurirčkove pošte, so prepeli tudi v Veržej. (Foto: J. G.) Tudi pionirji ljutomerske občine so uspešno prenašali in varovali kurirčkovo torbo. Z njo so po skrivnih poteh in mimo spominskih obeležij iz NOB prepotovali od Raz-križja. Cvena. Veržeja, Križevec. Logarovec. Cezanje-yec. Ljutomera in do Stročje vasi, nato pa jo (minilo sredo) pri spomeniku talcev v llovcih predali svojim njakov je skušalo odgovoriti na številne dileme slovenskega in jugoslovanskega turizma. Tako so govorili o vlogi marketinga v pospeševanju tujskega turizma, o načrtovanju in razvoju turistične ponudbe pri nas, o organizaciji potovanj v sodobnem turizmu, o uspešnosti organiziranega nastopa na turističnem trgu, odnosih med organizatorji potovanj in drugimi udeleženci v turistični ponudbi, o turistični propa- vrstnikom iz ormoške občine. Povsod so nosilcem pošte pripravili prisrčen sprejem in skupaj z borci, mladino in ostalimi proslavili 40. obletnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. 20-letnico neuvrščenosti ter sprejeli zaobljubo, da bodo hodili po Titovi poti naprej. Pionirji osnovne šole Veržej so sprejem kurirčko- gandi in o informacijah kot integralnem delu marketin- -ških aktivnosti v tujskem tu: rizmu. Posebej zanimiv je bil sklepni pogovor za okroglo mizo, na katerem so udeleženci seminarja v Radencih spr govorili o vlogi Jugoslavije in Slovenije v mednarodnem turizmu v 80 letih. A. N. ve pošte povezali tudi s pionirsko konferenco, na kateri so spregovorili o negovanju tradicij narodnoosvobodilne borbe in o nalogah pionirjev v splošnem ljudskem odporu ter družbeni samozaščiti. Obiskali so jih tudi člani kluba za ohranjanje partizanskih izroči. Ko-smač-Klement iz Ljubljane. J. G. Tudi po tej fotografiji bi lahko sodili, da je vreme v zadnjih dneh izredno toplo. Temperature od časa do časa dosegajo celo povprečje nekaterih poletnih mesecev, pravcata vročina pa je zvabila na kopanje in sončenje številne obiskovalce nekaterih pomurskih termalnih kopališč. AKTUALNO DOMA Ko je slovenski centralni komite ZK obravnaval pred dnevi aktualne družbenopolitične razmere in naloge v pripravah na kongrese ZK, je predsednik predsedstva CK ZKS France Popit v svojem uvodu podčrtal nekatera aktualna vprašanja današnjega dne in pri tem dejal, da naci- — akcjja onalizem spodkopava bratstvo in enotnost narodov in narodnosti naše samoupravne skupnosti in ogroža svobodo^ neodvisnost in suverenost Jugoslavije. Ne gre ga podcenjevati, pa naj bo to slovenski ali katerikoli drugi. S forumskim delom — je poudari! Popit — se ustvarja videz, da se da OHRABRUJOČI Podatki o sklenjenih pogodbah za investicijska dela v tujini za prva dva meseca letos so precej ugodni. Samo štiri slovenske organizacije so sklenile za 1,62 milijarde dinarjev pogodb. Pred vsemi prednjači trboveljski Rudis, ki je podpisal devet pogodb v vrednosti 1,2 milijarde dinarjev. Ta delovna organizacija bo delala v prvi vrsti v ZR Nemčiji, in sicer različna rudniška dela. Samo dve pogodbi se nanašata na dela zunaj Evrope, in sicer bo Inženiring Emone nosilec zidave prašičje farme v Panami, Rudis pa bo v Iraku postavil tehnološki obrat za predelavo mavca. Termika bo na Nizozemskem opravila toplotno izolacijo rezervoarjev in cevi, kot izvajalec pa bo sodeloval tudi Varstroj iz Lendave. V Avstriji bo Termika strokovno nadzorovala napeljavo izolacij. Nekatera naša podjetja ugotavljajo, da naše ponudbe na tujem investicijskem tržišču niso bile sprejete predvsem zaradi previsokih cen pa tudi zaradi nepopolne ponudbe. stvari spreminjati s sklepi in dogovori. Zato in večkrat tudi zaradi neživljenjske vsebine komunisti ne znajo aktivirati in mobilizirati množic, da bi si same organizirano prizadevale za reševanje lastnih in skupnih vprašanj. Nadaljnje padanje realnega OD je treba preprečiti s povečevanjem proizvodnje, z boljšim načinom gospodarjenja, ustvarjanjem večjega dohodka in višjo produktivnostjo dela. Pri tem je treba ustrezneje vrednotiti proizvodno delo, delo pod težkimi pogoji ter vse oblike ustvarjalnega dela, je menil tovariš Popit. Z odpravljanjem slabosti lastnega dela, še posebej z iz-koreninjevanjem subjektivnih pomanjkljivosti in napak, bcmo ožili prostor delovanju notranjih in zunanjih, socialističnemu samoupravljanju nasprotnih sil. Samosvoja pot našega socialističnega samoupravnega sistema in vse težave, ki smo jih v zvezi z njo že doživeli in uspešno premagali, vse to jejasen odgovor vsem, i bi hoteli drugačno jugoslavijo, je med drugim dejal France Popit. NASI V ZAMBIJI Decembra lani seje v afriški Zambiji mudila delegacija zveznega izvršnega sveta. Domačini so naše predstavnike seznanili z velikim projektom, ki mu pravijo »operacija proizvodnje hrane,« stal pa bo okoli 500 milijonov dolarjev. V deželi nameravajo urediti 18 velikih državnih farm, katerih vsaka bo obsegala 20 tisoč hektarov zemlje. Naši strokovnjaki so že pričeli zbirati gradivo za pripravo študije o morebitni ustanovitvi kmetijskega kombinata na površini 10 tisoč hektarov in postavitvi silosov, mlinov, tovarn krme, klavnic, mlekarn, na preostalih 11 tisočih hektarih pa naj bi gojili živino. V bližnji prihodnosti naj bi zambijski vladi predložili tehnično poročilo 'o postopnem urejanju kmetijskih posestev, do konca leta pa še štidijo o uresničljivosti vseh teh načrtov. . soč hektarov, razvili živinorejo in uredili drugo in tretjo farmo. V peti fazi naj bi spremenifi v obdelovalno , zemljo še 3 tisoč hektarov, namenjenih za posevke, oplemenitili pašnike in zgradili prve industrije objekte. Vse to bi storili do leta 1986, ko naj bi po zdajšnjih načrtih ob zgolj jugoslovanski tehnični pomoči in vodenju do Ob nadavnem obisku predsednika predsedstva SFRJ Cvijetina Mijatoviča so Zambijci gostu s ponosom razkazali velikansko hidro-centralo. ki so jo po letu 1968 zgradili delavci beograjskega Energoprojekta. Že ob obravnavi'osnutka družbenega plana Jugo- | slavije za obdobje 1981 — 1985 so delegati nekaterih I' odborov zbora združenega dela menili, da je. treba pri- praviti informacijo, iz katere bo razvidno, koliko tujih I kreditov je Jugoslavija dobila v zadnjem obdobju, pod | ,kakšnimi pogoji, za katere namene in po kakšnih merilih Iso bili razdeljeni uporabnikom in kdo in kako jih bo vračal. I IKer ta informacija še ni pripravljena, je zbor združe- I nega dela skupščine SRS menil, da naj delegati v zboru I republik in pokrajin postavijo delegatsko vprašanje v zvezi z zadolževanjem v tujini. O naši odprtosti in zaupapju Nekako v naravi naše družbe je, da je bolj nagnjena h kritičnemu obravnavanju razmer, sredi katerih živimo, kot pa k objektivnemu ocenjevanju družbenih gibanj — je dejal pred dnevi Janez Vipotnik, predsednik komisije za propagandne pripravek, kongresa ZKS. Jasna in odkrita beseda o napakah - bo pri delovnih ljudeh vedno utrjevala vero v moč in sposobnost ZK. Ko je govoril o nalogah tiska v predkongresnem obdobju je menil, da ne smemo dovoljevati nobene citatologije, omlednih sestavkov o ZK, pa Svojevrsten ..izvoz” Neki indijski tednik je pred nedavnim zapisal, da si Pakistan pomaga reševati svoje finančne zagate s prav posebnim izvozom, z »izvozom vojske«. Po podatkih tega lista naj bi imel Pakistan svoje vojake v 22 tujih deželah, predvsem ob Perzijskem zalivu in v drugih arabskih državah. Tu gre za okrog 10 tisoč vojakov. Končana pa so pogajanja med pakistansko vlado in Saudsko Arabijo o »prodaji« 20 tisoč pakistanskih vojakov — dveh divizij. Iz omenjene kupčije si lahko predstavljamo kaj vse si lahko privošči tisti del sveta, ki ima naftne zaloge in ki tej strateško važni surovini lahko določa cene mimo skupnosti za cene. tudi ne površnega obveščanja, lokalističnega zapečkarstva, slabega znanja, plehkosti, marveč propagirati odkrito, resnično besedo o ljudeh in stvareh. Ko je govoril o pomembni vlogi sredstev informiranja, je Janez Vipotnik opozoril, da se ob dogodkih na Kosovu znova zastavlja vprašanje o odprtosti in zaupanju do sredstev informiranja in do delovnih ljudi sploh. Kajti čeprav smo na tem področju že veliko dosegli in se sedanje stanje skoraj ne da primerjati s tistim, kar se je dogajalo včasih, se nam kljub temu še vedno zgodi, da naša sredstva informiranja ne dobijo pravočasno na razpolago informacij, tako da delovni ljudje iz tujih izvorov prej zvedo za delikatne zadeve, ki pa so običajno popačene, tako da jih je treba kasneje še pojasnjevati. Ameriška jedrska podmornica George Washington (na sliki arhivski posnetek) je pred nedavnim pri naglem dviganju zadela ob japonsko trgovsko ladjo Nissho Maru, ki je bila ob trčenju toliko poškodovana, da se je potopila. Japonska javnost je vznemirjena, ker so se razširili vznemirljivi glasovi, da je bila močno poškodovana tudi podmornica z nevarnim jedrskim tovorom. V raznih družbenih premikih, zlasti v zapletenih trenutkih nepričakovanih zastojev v načrtovanem razvoju, se poganjamo naprej tudi z institucionalizacijo raznih zaostrenih oblik delovanja. Tako je nastala tudi institucija delavske kontrole. Marsikje še vedno ne vedo, kaj naj bi pravzprav . pomenila delavska kontrola ob raznih oblikah že poprej uzakonjenih organizacij nadzora. In tako je .v pripravah na tretji kongres samoupravljalcev znova beseda o vlogi delavske kontrole. Delavska kontrola naj bi se uveljavljala ob vseh oblikah in vsebinah neustavnega delovanja. Ne nazadnje naj bi imela besedo tudi pri še zakoreninjenem starem načinu investiranja in vsčm. kar se dogaja izven odločujočega vpliva delavcev. Kajti vsa dejanja, ki niso rezultat odločanja delavcev, navadno vlečejo nazaj, proč od samoupravljanja ali pa vsaj ovirajo učinkovitost samoupravljanja. Med dejanji, ki niso samoupravna, jih pa pogosto srečujejo še povsod, je tudi praksa delitve osebnih dohodkov po presoji raznih šefov. Torej po subjektivni presoji, ki pomeni v bistvu delitev na lepe oči. kakor pravimo v prispodobah. To je delitev, ki jo poznamo po njenih pozitivnih in negativnih merah vrednosti dela. Kadar namreč delavec nekaj zagreši, mu lahko njegov šef dodeli tudi minus točke, oziroma mu odmeri denarno kazen. Praktično to pomeni, da lahko delavec pridno zbira ves mesec pozitivne točke, ob koncu meseca pa mu lahko nekdo odvzame kar velik kos te njegove mesečne pogače zaradi neke napake, nekega prekrška, ki je lahko izmišljen, zlonameren, podtaknjen. In tako potem pada vrednotenje človekovegadela KAIRO — Egipt in Sudan sta po 18 mesecih znova vzpostavila diplomatske odnose na ravni veleposlanikov. Odnosi med državam so se ohladili. potem ko je Egipt sklenil sporazum z Izraelom in so na arabskem vrhu sklenili, da bodo bojkotirali Kairo. SALVADOR-V prvih treh mesecih državljanske vojne v Salvadoru je bilo ubitih 5 tisoč ljudi BONN — Voditelj za-hodnonemškesocialdemo-kratske stranke Willy Brandt bo vodil delegacijo stranke, krbo obiskala Jugoslavijo. LONDON — V siromašni londonski predmestni četrti Brixton, kjer živijo, predvsem črnci, je prišlo do velikih neredov, v katerih je bilo ranjenih preko 250 ljudi, večinoma policistov. Škodo, ki sojo povzročili demonstrant!, ocenjujejo na 9 milijonov funtov. Do neredov je prišlo zaradi vedno večje brezposelnosti prebivalcev Brixtona. DŽEDA — Tu so odprli . največje letališče na svetu,, ki bo v prvi vrsti namenjeno pristajanju letal s potniki, ki bodo prišli na romanje v Meko in Medino. MOSKVA - Tukaj so potrdili, da bo sovjetski predsednik Leonid Brež-njev obiskal ZR Nemčijo. WASHINGTON Ameriški predsednik Ronald Reagan je po štirinajstih dnevih okrevanja zapustil bolnišnico. Zdravniki pravijo, da je predsednikovo zdravstveno stanje zadovoljivo. MADRID — Španska zadolženost v- tujini bo konec tega leta dosegla 30 milijard dolarjev. Polovico dolgov je najela država, polovico pa zasebni sektor gospodarstva. Ob sedanjem stanju dolgov vlada v deželi določena mera zaskrbljenosti. QUITO — Ekvador je pocenil nafto za 1,67 dolarja pri sodčku. Za ta ukrep so se odločili žato, ker so nafto pocenile tudi nekatere druge proizvajalke. BUKAREŠTA — Prvi romunski vesoljec se v sovjetskem vesoljskem centru pripravlja, da bo skupaj s sovjetskimi vesoljci poletel v vsemirje. IN PO SVETU STRAN Ž VESTNIK, 17. APRILA 1981 Nov izvršni LJUTOMER Mladi Za novega izvršnega sekretarja, obenem pa člana komiteja , občinske konference zveze komunistov v Murski Soboti, so na pro-gramsko-volilni konferenci OK ZKS izvolili dolgoletnega uglednega družbenopolitičnega delavca Stanka Eijavca. Tovariš Erjavec se je rodil 8. oktobra 194® v Lipovcih. Končal je srednjo komercialno šolo, sedaj pa nadaljuje študij na Višji šoli za organizacijo dela v Kranj u, kjer je tik pred diplomo. Doslej je bil zapmlen v trgovskem podjetju Potrošnik TOZD Izbira kot vodja komerciale. V času cd I. I!.. 1975 do 2®. 4. 1978 je bil strokovno-politični delavec pri občinskem svetu zveze sindikatov in nekaj časa tudi sekretar tega sveta, dokler ni na lastno željo, zaradi študija, odšel nazaj v združeno delo. mer je zlasti pomemben njegov delež v delovnem okolju. Sicer pa je namestnik sekretarja osnovne organizacije zveze komunistov v TOZD Izbira, član občinske konference socialistične zv'eze in predsednik izvršnega odbora medobčinske skupnosti za zaposlovanje. Člani občinske konference ZK so dali polno podporo izvolitvi Stanka Erjavca za profesionalnega izvršnega sckretatja v Murski Soboti. Ni še minilo leto, ko smo zapisali, da mladina v ljutomerski, občini nekako ne more najti svoje prave poti. V ponedeljek je bila volilna konferenca OK ZSMS Ljutomer, ki pa je pokazala določene pozitivne premike na področju dela mladih. Iz poročila predsedstva lahko sklepamo, da je samo ono aktivno spremljalo in usmerjalo delo osnovnih organizacij ZSMS v vsej občini. V razgovorih so temeljito pregledali in ocenili delo ter s prisotnostjo na terenu dosegli pozitivne re-zuhate. Velik napredek je tudi to. da so se s svojim delom in aktivnostjo poskušali približati družbenoekonomskim in ostalim problemom mladih. Zaradi takšnega dela pa se nedvomno veča ugled mladinske organizacije, predvsem pa postaja mladina enakopraven kreator nadaljnje izgradnje naše družbe. Uvedba kolektivnega dela in odgovornosti in dosledno uveljavljanje Titove pobude pa bo poleg že znanih ugotovitev priložnost za vključitev še večjega kroga mladih v aktivno delo znotraj OO in občinske konference ZSMS Ljutomer. Po sprejemu finančnega plana pa so mladi v Ljutomeru izvolili tudi novo vodstvo. Za predsednika OK ZSMS je bil izvoljen Ladislav Vegi, za podpredsednika Rudi Štegmuler. novi sekretar pa je Mihael Balažič. TEŽAVE BODO Izvršni svet skupščine občine Ljutomer je na ponedeljkovi seji obravnaval tudi informacijo o gospodarskih gibanjih v prvih treh mesecih letošnjega leta. Informacija je bila narejena na podlagi razgovorov s predstavniki posameznih OZD oziroma TOZD Pri cestah velja solidarnost Delegati samoupravne interesne skupnosti za cestno iin komunalno dejavnost občine Murska Sobota .so na seji skupščine sprejela srednjeročni plan te skupnosti za srednjeročno obdobje 1981 —1985, Ta pomemben dokument je izdelan in oblikovan na osnovi sprejetega dogovora o temelljnlh družbenega plana murskosoboške občine, samoupravnega sporazuma cestno-komumalne skupnosti, kakor tudi v skladu z ocenjenimi in dogovorjenimi možnostmi razvoja te dejavnosti. Gre za področja cestne in komunalne deja- -vnosti ter pripravo in opremo stavbnih zemljišč v naslednjih petih letih. sklepom, da se upošteva nujna oskrba zdraviliškega kompleksa v Moravcih z zdravo pitno vodo, s čimer bo povezano tudi naselje.. Hkrati je v dokaj živahni razpravi na skupščini prevladalo mnenje, da je treba v zvezi z urejenostjo prometnih povezav v krajevnih skupnostih mur-skosoboške občine dosledno uveljaviti načelo solidarnosti, kar pomeni, da bodo tudi v prihodnje imele prednost manj razvite in obmejne krajevne skupnosti. Od razvitosti posamezne krajevne skupnosti pa bo odvisno, kolikšen delež finančnih sredstev — razpon je med 25 in 80 odstotki — bo morala prispevati za izgradnjo in posodobitev cestnih povezav. spore Predsedstvo občinske konference SZDL lamdava je na zadnji seji razpravljalo o poročilu sodišča združenega dela in poročilu družbenega pravobranilca samoupravljanja in ugo-tovBo, da je sporov v zadnjem času preveč in sicer zaradi neustreznih samoupravnih aktov, zlasti tistih, ki govorijo o nagrajevanju po delu in rezultatih dela. Veliko zadev bi lahko uredili v delovnih kolektivih v okviru sindikalnih organizacij, zavedati Wse morali, da takšni spori povzročajo veliko izgubo časa pa tudi sredstev. V ta namen naj bi sindikalne organizacije podrobneje analizirale vzroke za spore in seveda po skušah’ vplivati na njih zmanjšanje. Na seji predsedstva občinske konference SZDL Lendava so obravnavali še poročilo o dete van ju zavarovalne skupnosti, poročilo o delu Temeljne poslovne banke M. Sobota, sprejeli pa so še finančni načrt PMS SZDL za letošnje leto in govorili o kandidatih za v ljutomerski občini. Iz razgovorov je bilo moč razbrati naslednje: gospodarski položaj OZD v prvem trimesečju se na nekaterih področjih slabša, tako da lahko pričakujemo izgube predvsem v delovnih organizacijah s področja gradbeništva, lesne in mesnopredelovalne industrije. Tudi na področju prodaje je čutiti zastoje, kar pa je posledica zmanjšanja kupne moči prebivalstva in omejitve pri kreditih. Fizični obseg proizvodnje bo v prvem četrtletju v globaiu enak lanskim prvim trem mesecem. Izstopa DO Tehno-stroj, ki je z uvedbo nove li-. nijske proizvodnje povečala proizvodnjo za 70 odstotkov, celotni prihodek pa za 237 indeksnih točk. Pri TOZD Marles pa je zaradi težav z reprodukcijskim materialom izpadla proizvodnja, takoda so izpolnili plan le 71-odstotno. Podoben položaj je tudi v gradbeništvu, kar je posledica sezonskega značaja dela, visokih cen, pomanjkanja gradbenega materiala in vidnega upadanja naročil. Upadla je tudi izvozna aktivnost. Delovne organizacije se na tujem trgu srečujejo z močno konkurenco enakih in podobnih proizvodov, ki jim cenovno težko konkurirajo. Izjema je samo Mura TOZD Oblačila, ki kljub težavam izpolnjuje plan izvoza. Izvršni svet meni, da bo na področju kreditiranja potrebno narediti odločen korak in se skupaj z bankami pogovoriti o možnosti investiranja v industriji in kmetijstvu. priznanja OF- Jani D. Več kot 40 tekmovalcev Prvi krog letošnjega tekmovanja pod naslovom »Dto-—revolucija—mir« so v nedeljo zaključili tudi v murskosoboški občini. Preverjanje znanja o narodnoosvobodilni borbi in socialistični revolucgi ie bilo tokrat še posebej množično, saj so v omenjenem kvizu sodelovali skoraj vsi učenci srednješolskega centra, osnovnih šol ter mladi 'z združenega dela in krajevnih skupnosti. Na zaključnem občinskem tekmovanju v kvizu «Tito—-revolucija—mir«, ki je v organizaciji , koordinacijskega odbora pri občinski konferenci na kvizu zveze socialistične mladine potekalo v prostorih srednje-^otskega centra v Murski So-poti, je skupno tekmovalo kar 15 ekip z več kot 40 posamezniki, ki so pokazali zares vehko znanja. Trije najboljši v konkurenci osnovnih šol in ostalih osnovnih organizacij zveze socialistične mladine, in sicer iz krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in srednjih šoL so se uvrstili na r^ksko tekmovanje, ki bo 26. ^flav Murski Soboti. Med 17 tekmovalci z osnovah šol murskosoboške občine je zmagala Majda Nemec - OS Edvard Kardelj iz Mur- ske Sobote, ki je zbrala 48 točk, druga je bila Smilja Gomboc — OŠ Edvard Kardelj z 42 točkami, tretja pa Kamila Kovač iz Puconec — prav tako 42 točk. V starejši kategoriji mladincev — skupno jih je nastopilo 26 — pa je imel največ uspeha Jože Rituper iz Pečarovec z 54 točkami, sledita pa mu Milorad Vidovič — ESC Murska Sobota s 45 in Stanko Sraka — KŠC Rakičan 43 točk. Tudi v ekipni konkurenci so bili najboljši člani osnovne organizacije zveze socialistične mladine iz Pe- čarovec. M. Jerše Osrednjo točko dnevnega reda na torkovi seji soboškega izvršnega sveta so namenili vprašanjem, ki so več ali manj povezana z delovanjem in finansiranjem interesnih skupnosti. Beseda je tekla predvsem o presežkih SIS, ki za lansko leto znašajo nekaj več kot dvanajst milijonov dinarjev. Kakšna naj bo usoda tega denarja, so že postavili vprašanje delegati na skupščinah interesnih skupnosti in sedaj je izvršni svet v dogovoru s skupnostmi izdelal načrt razdelitve teh sredstev, katere bi v največji meri dali za socialne ko-rekture.z delom pa krili izgubo SIS za zdravstvo. Pojavi pa se vprašanje investicije pri kulturni skupnosti, za katero zaenkrat ni denarja. Predlog ki ga je izdelal izvršni svet, so vsi podprti z dopolnilom, da sredstva, namenjena za kritje izgube v zdravstveni skupnosti, ne nakažejo prej, preden odgovorni Činitelji ne izdelajo sanacijskega programa. e.p. NOV ŽKlJiZlMSKl POHOD —Čeprav še ni bilo uradne otvoritve — predvidevajo jo še v tem mesecu — je nov železniški podhod na postaji v Murski Soboti že postal precej »prometen”. Urejena je sodobna razsvetljava, hkrati pa tudi asfaltirana pot proti industrijski coni. Glavni mvestitor je Ha skupnost za cestno in komunalno dejavnost, pmfrafuoska vrednost objekta pa je znašala okrog 8 milijonov dinarjev. Vsekakor gre za nadvse pomembno pridobitev, saj je prehod delavcev iz bližnjih delovnih organizacij sedaj varnejši. Tekst in foto: M. Jerše za prodajo rabljenih osnovnih sredstev: 1. Traktor fergusonza izklicno ceno 50.000.— din 2. Enoosna traktorska prikolica kiper za izklicno ceno 20.000.— din 3. Dva nekompletna nakladalca karlopesci EC—/4 z-kiicno ceno 6.000.— din za enega 4. Betonski mešalci 80- do 100-titrski potrebni popravila, 4komadi, z izklicno ceno 800.— din za enega 5. Betonski mešalec, 250-litrski z aran motorjem, potreben popravita, za izklicno ceno 1.800.— din 6. Enoosna prikolica za les za izklicno ceno 1.700,— din 7. Vijak za stezanje sodov z izklicno ceno 500.— din Javna dražba bo v nedeljo, 26.4.1.981., ob 9. uri na dvorišču uprave dejavne organizacije na Cankovi. Predmete, ki so predmet dražbe, si vsi zainteresirani, lahko ogledajo 2 uri pred dražbo. Udeleženci marajo pred pričetkom dražbe vplačati varščino v višini 10odistotkavad'iizkJtcnecene,s'tem dataznesek ne sme biti manjši od 100.—dn. Pblitettacij« pa so dolžni kupljeni predmet takej plačati in ga odpel jati; v 5 dneh. Vcenone vračunan prometni davek in ga kupec posebej plača takqj ob nakupu razpisuje dela oz. naloge s posebnim: pravicami in obveznostmi 1. Pomočnika direktorja za strokovne zadeve 2, Predstojnika oddelka za ginekologijo in porodništvo 3. Predstojnika oddelka za anestezijo in reanimacijo 4. Vodilnega rentgenskega tehnika Kandidati za razpisana dela oz natege morajo poteg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: pod 1. — da je zdravnik ali dipl, farmacevt—btetemik , — da ima 3 leta delovnih izkušenj — da je moralno in politično neoporečen pod 2. in 3. — da imata visoko izobrazbo; ustrezne specialnosti z opravljenim specialističnim izpitom — da imata 3 leta delovnih izkušenj — da sta moralno in politično neoporečna pod 4. — da ima višjo šolo za zdravstvene delavce — smer rentgenologtja z opravljenim strokovnim izpitom . — da ima 2 leti delovnih izkušenj Dela in naloge se razpisujejo za 4 teta. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili« o izpolnjevanju pogojev v 20 dneh po objavi razpisa na naslov: Pomurski zdravstveni center TOZD Splošna bdrtišntca Murska Sobota. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. VESTNIK, 17. APRILA 1981 STRAN 3 Naložba za hitrejši razvoj Poživiti metode dela delegacij Brez. dvoma je v Pomurju zadnje čase dosežen precejšen napredek pri uveljavljanju delegatskih odnosov v vseh okoljih, zlasti pa med delegacijami in posameznimi zbori občinske skupščine. Bolj usklajeno je tudi načrtovanje dela vseh občinskih zborov; tako znotraj občin kot s programi dela zborov republiške skupščine. Pri vsem tem je gotovo bistvenega pomena, da so v okolj u. kjer je samoupravljanje nasploh dobro razvito, tudi delegatski odnosi kvalite-tneje uveljavljeni v praksi. To velja še posebej za delegate in delegacije, ki so dobro povezane s samoupravnimi organi v lastnih organizacijah združenega dela ter strokovnimi službami in družbenopolitičnimi organizacijami. Tuje tudi obveščanje delovnih ljudi o delu delegatov znatno bolje urejeno. V procesih samoupravnega in političnega odločanja pa zadevajo tudi na številne objektivne in subjektivne ovire v delegatskem sistemu. Povsod pa se zavzemamo za učinkovit in racionalen sistem delegatskih odnosov, v katerih se bosta krepila položaj in vloga samoupravno organiziranih delavcev, da bi lahko v največji možni meri odločali o pogojih in rezultatih svojega dela. Kri- učna ost je naperjena predvsem v zvezi z delom konferenc delegacij za zbor združenega dela, ki se pred sejo zbora niti ne sestajajo, ali pa niso sklepčne. Znano pa je dejstvo, daje za učinkovitost delegatskega sistema bistvenega pomena delovanje temeljnih delegacij. ki morajo dobiti v delovnih okoljih večjo strokovno pomoč kol doslej. Le-te bi morale postati dejansko sestavni del samoupravnega mehanizma v določeni temeljni organizaciji združenega dela, ne pa. da jih še vedno delimo na zunanje in notranje samoupravno odločanje. Ob ugotovitvah, da še vedno nismo dokončno izpopolnili splošnih družbenih kriterijev in meril za spremljanje sposlovnih uspehov delovnih organizacij. ustvarjanja in razporejanja dohodka, procesa razširjene reprodukcije ter povezovanje reprodukcijske verige in podobnega — toliko časa ne bomo mogli govoriti o popolnem funkcioniranju delegatskega sistema, am-pak o izpopolnjevanju le- Hkrali pa bi na ta način dobili tudi ustrezno povratno informacijo, ki igra v procesu delegatskega odločanja posebno vlogo. Tako se zavzemajo. da bi v okviru skupščine pomurskih občin organizirali nekakšne delovne skupine, ki bi odločale, katere zadeve iz programa zveznega zbora skupščine SER Jugoslavije, bi kazalo obravnavati kot pomembnejše za pomursko regijo. Te pripombe pa bi zatem usklajevali še na nivoju republike. Prav pa je. da delegatski sistem nenehno razširjamo, kot opozarjajo v Pomurju, in ga poživimo z novimi metodami in oblikami dela. Zato bi naj. podobno kot je dan predlog za družbenopolitični zbor republiške skupščine in na nivoju temeljne družbenopolitične skupnosti, tudi v zveznem zboru skupščine SER Jugoslavije uvedli fleksibilni mandat delegatov. Lahko zatrdimo, da gre za pobudo, ki bo v praksi gotovo našla polno podporo. M. Jerše ISKRA — TOVARNA ELEKTRIČNIH ROČNIH ORODIJ V KRANJU, KI POSLUJE V OKVIRU DO ISKRA ELEKTROMEHANIKA, SI JE USTVARILA IDEALNE POGOJE ZA NEMOTEN RAZVOJ IN PRODOR MED NAJVEČJE PROIZVAJALCE TOVRSTNIH ORODIJ, V PETEK, 8. APRILA 1981 JE BIL V KRANJSKI ISKRI PODPIS SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA NALOŽBO V TO TOVARNO Z DISLOCIRANIM OBRATOM, KI BO ZGRAJEN V SOBOŠKI OBČINI. Dosedanji uspešni razvoj Tovarne električnih ročnih orodij in tovrstne industrije v svetu zahteva nenehno spremljanje razvoja tehnologije. V Iskrini tovarni vidijo največji problem v pomanjkanju kapacitet in zastareli tehnologiji. Zato seje Iskra odločila za investicijo, s katero bo zagotovila sodobno tehnološko opremo, konkurenčnost njenih pro Z udeležbo 13 sovlagateljev, ki so prejšnji teden v Kranju podpisali sporazum o združevanju sredstev, bo v Martjančih zrasla nova Iskrina tovarna. izvodov doma in v tujini in boljše delovne pogoje, tako v TOZD ERO v Kranju kot v novem obratu v KS Martjanci v občini Murska Sobota. V novi obrat naj bi prenesli predvsem liste dele tehnološkega procesa, ki zaposluje pretežno moško delovno silo. V tem obratu bodo dele iz aluminija in plastike dokončno obdelali, da jih bodo v Kranju lahko uporabili v. montažnem procesu brez dodatne obdelave. V Kranju bodo izdela? ovali vse ostale sestavne dele in montirali orodja iz hobi programa. profesionalne stroje, brusilnike in program za obdelavo lesa. Iskra se je zaradi zaostrenih investicijskih pogojev dokaj uspešno lotila omenjene naložbe, ki izpolnjuje vse pogoje. Posredovanje znanja in tehnologije iz. raz-vitih območij v manj razvita je prav gotovo pomemben moment. Značilnost soboške občine je. da ima veliko število delavcev zaposlenih v razvitih območjih in v tujini. Zato bo novi obrat Tovane električnih ročnih orodij v Martjančih dobrodošel za tamkajšnje delovne ljudi in občane, ki bodo našli zaposlitev doma. Vrednost celotne naložbe v Tovarno ERO v Kranju in obrat v Murski Soboti.je 520 milijonov dinarjev, od tega bodo dobro polovico sredstev namenili za novi obrat. K tej vsoti bo okrog 82 milijonov in prispevalo 13 sovlagateljev. ki so 8. aprila letos podpisali samoupravni sporazum o sovlaganju. Nova investicija zagotavlja tudi uspešno poslovanje na področju izvoza električnih ročnih orodij. Ponujajo se velike izvozne možnosti prek lastnih tovarn v Ekvadorju in Švici, kakor tudi prek po vsem svetu razprostrte zunanjetrgovinske mreže celotne Iskre, da bi se izvoz električnih orodij po investiciji povečal skoraj za štirikrat. Program električnih ročnih orodij je med najperspektivnejšimi. saj raste s 25 do 50-odstotno stopnjo letno. Iskra bo povečala proizvodnjo teh izdelkov z 210.000 enotna 450.000 enot v letu 1984. izvoz naj bi se štirikrat povečal, zmanjšale se bodo potrebe po uvozu električnih ročnih orodij. Z udeležbo 13 sovlagateljev ima ta naložba solidno osnovo za pridobitev kreditov pri Ljubljanski banki, njen inštitut za ekonomiko investicij je decembra lani dal svoje pozitivno mnenje o njej. Obrat v Murski Soboti naj bi dokončali sredi leta 1982 (4.500 kv. m), v njem pa bo zaposlenih v prvi fazi okrog 300 delavcev. Alojz Boc STRAN 4 VESTNIK, 17. APRILA 1981 Kulturna obzorja SAMOMORILEC soboških amaterjev irilUHUMWi MH W Minula premiera Samomorilca v izvedbi gledališke skupine kulturno umetniškega društva Štefan Kovač v Murski Soboti je potrdila, da je med Sobočani in okoličani veliko zanimanja za uprizoritev domačih ljubiteljev gledališča. V grajski dvorani je bilo namreč premalo sedežev za vse obiskovalce, ki so s ploskanjem nagradili interprete komedije in obenem pozdravili ponovno oživitev prej zelo dejavnih soboških amaterjev. Čeprav amaterska, je bila predstava v režiji gostujočega režiserja Bojana Čebulja iz Maribora dobro zastavljena in gledljiva. Na trenutke sila duhovita in popestrena s situacijsko komiko, ki je ob primerni igri nastopajočih izzvala obilo smeha med obiskovalci. Med nastopajočimi pa velja posebej izpostaviti igro Janeza Vlaja v vlogi predstavnika inteligence, Franca Maučeca kot vsesplošnega, manj zgovornega, zato pa bolj likovno prepričljivega Janija Žilavca in nosilca treh glavnih vlog: Petra Jadriča kot samomorilca, Milko Fišer kot njegovo ženo Mašo in Zinko Farič kot taščo. Vseh sedemnajst nastopajočih je v še vedno aktualnem delu Nikolaja Erdmanna uspelo poldrugo uro pritegovati pozornost občinstva, saj je njihovo igro dopolnjevalo izbrano besedilo iz katerega je razbrati ničevost žrtvovanja posameznika. Primerno je igro in tekst dopolnjevala tudi oderska oprema. Scena se bistveno ni spreminjala med krajšimi premori, funkcionalno sojo dopolnjevali posamezni objekti, med katerimi je bila zlovešče črna krsta z venci prav grozljiva. Prav tako kot je grozljivo spoznanje o tem, kako brezosebno je za družbo človeško življenje in smrt, ki jo v pričujoči komediji želi vsakdo izrabiti v svoje namene. K sreči, kot je to pač v komediji, je bilo vse skupaj zabeljeno na humoren in povsem začetniško obravnavan način, da je vtis po premieri dober, verjetno pa bo ostal tudi po predvidenih reprizah. Brigita Bavčar Janez Vlaj v ospredju in Peter Jadrič (interpretator Samomorilca) v odzadju, z ostalimi ljubitelji gledališča v komediji, ki polni grajsko dvorano in pomeni uspešno poživitev dramske dejavnosti KUD Štefan Kovač. Integralna vloga kulture na narodnostno mešanem območju Oktet Eirad iz DO Gorenje-Elrad v Gornji Radgoni je bil ustanovljen v jeseni leta 1979, in sicer na pobudo delavcev iz obrata orodjarna. Vodja okteta je Karel Korošec, po poklicu strugar. Pojejo ljudske in borbene pesmi, naštudiranih imajo okrog 25. Vadijo v orodjarni delovne organizacije vsak dan, in sicer med malico, razen tega vadijo enkrat na teden popoldne. Sodelujejo na proslavah v svoji delovni organizaciji, na občinskih proslavah, nastopili so tudi na občinskem srečanju odraslih zborov v Ščavnici. Nastope so še imeli v Zbigovcih, Črešnjevcih, Gornji Radgoni in drugod. Glede na kratek čas delovanja so dosegli že lep uspeh. Občinstvo jih povsod prisrčno sprejme, kar daje fantom še več elana. Oktet dela načrtno, pri svojem delu pa je deležen moralne in finančne podpore delavcev v DO Gorenje-Elrad. Geza Farkaš PREDSTAVLJAMO VAM NAGRAJENCE: PIKER Edvard Kardelj Na tretji soboški osemletki so zunajšolske dejavnosti (v katerih ospredju so kulturne) stare toliko kot šola — sedemnajst let — vendar prav v zadnjih z rastjo števila učencev in oddelkov, vznikajo nove in popolnejše oblike dela, organiziranosti in uspehov. Tako se je v minulem letu oblikovalo pionirsko kulturno-umetnisko društvo, ki je združilo pod svoje okrilje trinajst dejavnih skupin: otroški in mladinski pevski zbor, dopisniški, re-citacijski, lutkovni, likovni, ritmični in pravljični krožek, plesno skupino Utrip, uredništvo glasila Brazde, solski radio in bralno značko Miška Kranjca. Delo vseh je opazno tako na šoli kot na javnih prireditvah v krajevni sku-pnosti in mestu Murska Sobota ter v okviru občine, pokrajine in republike. . , ... . - Tako se mladinski pevski zbor s svojo kvaliteto ze nekaj let uvršča na pomembnih srečanjih, njegove posnetke pa predvaja tudi ljubljanski radio. Lutkarji sore gostje lutkarskih revij in često gostujejo, mladi iikovniKi razstavljajo v republiki in izven njenih meja, dopisniki se oglašajo v šolskem in skupnem glasilu mladih ob Leda ter v Vestniku in Pionirskem listu. Komaj dobro leto p e-Ijana plesna skupina Utrip pa se je že dokazala z uspešnimi nastopi na pokrajinskem in republiškem srečanj . Prav zato je priznanje Občinske Zveze kulturnih orga-nizacij Murska Sobota vsem mladim in njihovim men o-ricam, Helgi Horvat, Zinki Klar, Miri Filipan, Alenki Nad j, Olgi Celec, Marjeti Hari, Sabini Vučak, Sanki Toth m Nadi Brezič vročeno v prave roke. bb V življenju narodnosti je negovanje kulturnega izročila pomemben dejavnik, kulturno—umetniška društva pa poleg kulturnega poslanstva opravljajo tudi družbenopolitično in integralno vlogo. V zadnjih petih letih smo lahko priče zelo kvalitativnega in kvantitativnega razvoja narodnostne kulture v lendavski in soboški občini. Številne skupine so pomemben dejavnik ne samo na področju kulture ampak tudi družbenopolitični faktor, ki združuje višje interese občanov. Na prste ene roke bi lahko našteli vasi, kjer ne delujejo kulturniki. Seveda je vse to možno le ob ustrezni finančni pomoči večinskega naroda. Ereden spregovorimo o pomenu in poslanstvu kul-turno-umetniških društev: naj omenimo nekaj primerov za ilustracijo raznolikega in pestrega delovanja le-teh. Pred dobrim mesecem, ob dnevu madžarske kulture, so slavnostno predali namenu obnovljeno kulturno dvorano v Gornjem Lakošu. Na tej proslavi so nastopile kulturne skupine iz celotne lendavske občine. Kakovosten program m izredno dobro pripravljene skupine so priča, da cilj zdaj več ni le množičnost, ampak V času od 19. aprila do 7. maja bo v razstavnem salonu hotela Radin v Radencih na ogled razstava fotografij Toneta Stojka, ki jo posveča stari mami Angeli Pavlinič in mami Tereziji rojeni Pavlinič. < tudi vsebina, kar pa izvira in sloni na ohranitvi in negovanju kulturne dediščine, ljudskega izročila.' Videli smo nastope takih skupin, kot so citraši iz Gen-lerovec. ki so lokalno barvitost v glasbi in noši .prikazali izredno kvalitetno, lahko bi rekli skoraj na profesionalnem nivoju. Kot protiutež tej skupini bi talilo postavili mešani pevski zbor iz Dolge vasi, ki je s svojo arhaično prvobitnostjo požel tudi veliko odobravanje občinstva. To sta bita samo dva primera. vendar bi še lahko naštevali. Večina skupin neguje folklorno izročilo, toda vedno večje tistih, predvsem mladih, ki segajo po novejših izraznih oblikah. Ne smemo prezreti tudi delovanja kuilurno-umetniških skupin v narodnostno mešanih vaseh na Goričkem, kjer gojijo predvsem pesem in ples, hodoška dramska skupina pa tudi živo gledališko besedo. Glede na starostno strukturo so te skupine zelo pestre, saj od osmošolcev pa tja do priletnih o.bčjinov vsi radi £ > delujejo. Prav ta moment je zelo važen, kajti tu se ljudje, zbližajo, predajajo izročila. izkušnje, skupni interesi na področju kulture pa pogojujejo tudi druge, širše interese. Takoje marsikateri vaški dom skupna pridobitev. Krajevni činitelji cenijo delo kulturnikov in velikokrat jim zagotavljajo dodatna sredstva iz krajevnega samoprispevka. Iz leta v leto ugotavljamo, da so kulturno—umetniška društva dovolj številčna in množična in v prihodnje bodo morala vso skrb posvetiti kvaliteti. Ustrezne množične manifestacije bodisi v obliki srečanj, tekmovanj ali festivalov bi prispevale k dvigu kvalitete in k še večjemu sodelovanju med društvi. Mentorstvo nad skupinami so prevzeli izobraženci, ki živijo na vasi. In kar je še posebej pozitivno in razveseljivo, v teh društvih z enako zagnanostjo delujejo prosvetni delavci. kmetje, univerzitetni profesorji, inženirji, šolska mladina, uradniki, gospodinje in še kdo. Takoje na narodnostno mešanem območju kultura postala pomemben dejavnik družbenopolitičnega razvoja, izpopolnjevanka medsebojnih odnosov, hkrati pa tudi zbližuje ljudi. e. pivar po treh letih jo je obiskal in prinesel s sabo fotoaparat jez us deca je govorila in se smej ala z zadnjimi tremi zobmi med tem ko je on popravljal zaslon ko jezus deca je rekla ko je k omaj stala na trhlih nogah z r okami žuljavimi od okopavanja in žetve potrebovali bi vas vs aj nekaj dni da pospravimo pše nico in rž toda on je slikal p rihajal vedno bliže dokler ni imel samo gub na mat steklu je zus deca je rekla in se smejala s tisoč gubami v lep sončen dan tone stojko/ 1969 PETEK, 17. APRILA MURSKA SOBOTA — V okviru področnega srečanja gledaliških skupin severovzhodne Slovenije NAŠA BESEDA 81 se bosta soboškemu občinstvu predstavili dve pomurski skupini: soboški mladi bodo nastopili z Recitalom izbrane slovenske poezije, učenci osnovne šole iz Ljutomera pa z recitalom Ti si ljubezen in življenje. Na prireditvi, ki se začenja ob 12. uri bo v grajski dvorani nastopilo tudi MKUD Ivan Cankar iz Maribora, s satiričnim kabarejem Mira Štefanca PS81. V Klubu mladih bo sledil tudi pogovor ob zaključku srečanj, v času prireditve pa bo odprta tudi razstava likovnih del mladih iz severovzhodne Slovenije. LJUTOMER — Ob 1930 bo v domu kulture premiera domačih ljubiteljev gledališča. Pod vodstvom Rajka Stuparja je dramska sekcija KUD Ivan Kaučič pripravila srhljivo komedijo Arzenik in stare čipke. SOBOTA, 18. APRILA GORNJA RADGONA — V kulturnem domu bo ob 1930 gledališka predstava Korenine, s katero gostuje gledališka skupina KUD Dušan Jereb iz Novega mesta. Za abonma in izven. USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: LUIZIANA Maurica Denu-ziera, ki jo je izdala Državna založba, priročnik DELO V VRTU avtorja Franza Bbh-miga v izdaji mariborske založbe Obzorja in DROBNE ZGODBE Berte Gdob, katere je publicirala Mladinska knjiga. VESTNIK, 17. APRILA 1981 STRAN 5 I” KAKŠNAJESETEV, 1 I TAKŠNA BO ŽETEV I Več skrbi za kmeta Povprečni hektarski pridelki koruze, predvsem koruze za zrno, so v zasebnem sektorju še vedno izredno nizki. Po statističnih podatkih znaša povprečje le nekaj nad 35 q suhega koruznega zrnja na hektar. Da so dani vsi pogoji za doseganje boljših rezultatov, nam dokazuje pridelovanje koruze na zemljiščih družbenega sektorja. Pri Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, kjer so poželi na 2.180 ha v letu 1979 povprečno 67,42 q/ha posušenega (na 13,5%) zmja. V tem letu so bili doseženi na 300 ha pridelki 88 q/ha. V letu 1980 je znašal povprečni pridelek 63,55 q/ha, doseže na 2,326 ha. Najvišji pridelek 95 q/ha pa je dosežen na 250 ha. Na višino povprečnih pridelkov še vedno močno in negativno vplivajo večji manj primerni kompleksi zemljišč, ki jih meiiorirajo, ter na novo pridobljena zemljišča. Ti povprečno visoki pridelki na družbenem sektorju in pri posameznikih v obliki tekmovanja ter zunaj organiziranega tekmovanja nas morajo spodbujati in siliti k razmišljanju ter čakanju rezerv za povečevanje hektarskih pridelkov. Že podatki o ceni koruze v zrnu za krmo, ki je znašala od lanski setvi okrog 6 din za kio-ram, v mesecu juniju 1980 6,60 din za kilogram, v oktobru 7,10 din in trenutno od 9,20 do 9,60 ali celo več din za kilogram, so dovolj zgovorni, da moramo pri letošnji setvi izkoristiti vse dane možnosti za doseganje čim višjih pridelkov. Akcija za večje hektarske donose v proizvodnji koruze nas spremlja že nekaj let. Bolj ali manj je bila usmerjena v pravilen izbor sort, uporabo kvalitetnega semena visokorodnih hibridov ter ustreznih herbicidov in zadostno količino umetnih gnoja. Pri določanju asortimana sort se je izoblikoval določen ožji izbor. Strokovno-pospeševalna služba za Pomurje je za leto 1981 priporočala naslednje sorte za pridelovanje koruze v zrnu. Razred 200: OSSK 247, OSSK 227, BC 28-11 Razred 300: ZPSK 37 t, OSSK se „presejavajo” med večjimi grudami Z večkratnimi prebodi površino preveč razdrobimo. Najprimcsnejša orodja ra pripravo tal so združena ali tako imenovana kombinirana orodja oziroma predsetveniki (RAU — Metalna Maribor). SETEV je eden izmed najpomembnejših činileljev za doseganje visokih pridelkov. Ze stari pregovor pravi. KAKŠNA JE SETEV. TAKŠNA BO ŽETEV. Pri setvi koruze v zasebnem sektorju uporabljajo v glavnem sejalnike z mehaničnim izločanjem. semena. To so izdelki tovarne OLT Osijek. PANONIJE M. Sobota in številih drogi. Natančnost setve pri teh sejatnikih je odvisna od izenačenosti koruznega semena po velikosti, oblaki in debelini, od sejalne plošče ta od delovne hitrosti. Za pravilen izbor sejalne plošče sta potrebna določeno znanje in čas, ker je koruzna seme različnih velikosti ta oblik. Kontrola setve z izbrano ploščo. tako da zapeljemo nekaj metrov po dvorišču, ai zanesljiva, ker: — je vožnja po dvorišču običajno počasnejša od dejanske v času setve, — tredjaji na sejalnici ob vožnji po dvorišču se razlikujejo od tresljajev na njhi, — napake pri gostoti setve oziroma preizkusu na dvorišču na kratki razdalji raso dovolj očitne. — zrna pri izpadanju odskočijo od dejanskega mesta (trda podlaga) ta zato ai možno zanesljivo ugotoviti, kako zrna izpadajo. — pri dvoriščnem preizkusu je v sejalni napravi v začetku na razpolago dovolj različno oblikovanih m drobnih zrn, ki hitro zapolnijo odprtine na sejalni plošči ta dajejo ugoden rezultat setve, — pri dvoriščnem preizkusu ne delamo ponovitev, ker varčujemo s semenom. Sejalno ploščo pravdno izberemo tako, da iz vzorca semena odberemo največja zrna, katera se ob vstavljanju v odprtine na sejalni plošči ne sinejo zatikati. Tako izbrano ploščo vgradimo v sejalni aparat, ga napolnimo s semenom ta sejalnih s traktorsko hidravliko nekoELo. vzdignemo. Na osnovi izmerjenega obsega pogonskega kolesa pri sejainiku in določenega števda obratov tega kolesa pri sejalmku ta določenega števila obratov tega kolesa izračunamo teoretično opravljeno pot sejalnika. S podstavljeno nizko posodo ah folijo zberemo zrna, jih preštejemo ta izračunamo število zrn na tekoči meter Oziroma razdaljo setve v vrsti. Ob vsaj dvakratni ali trikratni ponovitvi preizkusa do-bšmo zanesljiv rezultat. Cesto pa se v. praks dogaja, da kljub skrbno izbrani sejalni plošči ta opravljeaim poskusom dobimo zažeijeno gostoto le na začetku ob robovih parcele, proti sredini pa sta izenačena nost posevka in gostota vedno slabši. Do tega pojava prihaja zato, ker je v začetku setve v sejalniku ve šem času setve ostajajo samo večja zrna, ki težje prehajajo skozi ploščo, in se pri tem poškodujejo oziroma drobijo. Težavam se lahko izognemo, če se po določenem času setve odločimo za zamenjavo vstavljene plošče s ploščo, ki ima nekoliko večje odprtine. Problem lahko rešimo tudi tako, da semepresejamo skozi večje sito in na ta način ločimo manjša zrna od veSkih. katera potem sejemo ločeno in za vsaka posebej izberemo ploščo. Večina sejalcev nastavlja in skrbno kontrolira delo sejalnic v začetku oziroma na robu njive. Vse nastavitve, predvsem globina setve, so na ta način netočne. Robovi parcele so zaradi večkratnega obračanja pri pripravi zemlje, gnojenju itd. slabše pripravljeni od ostale zemlje. Tako nastavljena globina setve ima za posledico pregloboko setev v notranjosti parcele, kar je lahko usodno za kaljivost semena in kasnejši sklop. Globina v notranjosti parcele se povečuje tudi zaradi sicer malo opaznih Sk»bij* kolesnic traktorja. le ena do dva centimetrska traktorska sled povzroča 2 do 4 cm globšo setev. Do napake ne prihaja, če je traktor opremljen z dodatnimi rešetkastimi kolesi. Položaj oziroma okvir sejalnika mora bili v času setve vedno vzporeden z zemljiščem. Največje in najpogostejše napake pa delamo s hitrostjo setve. Vsi stroji, s katerimi seme izločamo mehansko, so izdelani za omejene hitrosti. (4 do 5 km) Asako odstopanje oziroma povečevanje hitrosti od predpisane sna vsaj dva negativna učinka. in sicer: g. — pri povečani hitrosti je izlo- B Čanje neizenačeno, ker se sejalne “ plošče prehitro vrtijo in koruzna zrna ne zapolnjujejo v celoti B odprtin; B — povečana hitrost setve in hitrejše vrtenje plošče v večji meri drobi in poškoduje zrna. B Pri normalni hitrosti se poško- J daje 2 do 3 odstotke zrn, pri večji hitrosti pa celo nad 10 — odstotkov. Ob preizkusu setve ob razli- I čnih hitrostih, na isti parceli, z B istim semenom, istim sejalnikom in ploščami je pri hitrosti setve I 5.1 km na uro, pri medvrstni razdalji 75 cm in razdalji v vrsti | 28 cm. bilo posejanih 65.000 zrn na hektar. Posledica povečane — hitrosti na 7.65 km na uro je I neprimerno slabša kvaliteta set- I ve. Ugotovljeno je, da je bilo izse-janih le 55.250 zrn, kar predstav- I 1P 15-odstotni izpad. Med izse- B janimi zrni je bilo 9 odstotkov 1 poškodovanih (Povzeto po pri s-pevk« ing. Majstoroviča — I AGROTEHNIČARšt. 169). Iz tega je razvidno da nam B samo povečana hitrost pri setvi lahko zniža pričakovani pridelek I skoraj za četrtino. (15 odstotkov B neposejanih zrn in 9 odstotkov I poškodovanih zrn je skupno 24 odstotkov). Če k temu dodamo še slabo pripravo zemlje, nepravil- I no izbrano sejalno ploščo, nepri- B merno globino setve, nepri- B meren čas setve in neučinkovito zatiranje škodljivcev (strun) nam I pričakovani pridelek komaj osta- B ja v mejah statistično ugotovije- I nega nizkega povprečja. Še je čas. da pomislimo na to, _ da samo 10 neposejanih ali I nepravilno posejanih oz. manj- | kajočih koruznih rastlin pomeni B 1 kg izgubljenega pridelka, kar predstavlja po sedanji ceni 9,60 I din. Da je v 1 kg semena koruze B v povprečju od 2.500 do 3.000 | zrn ta da ob zmanjšani porabi semena za 1 kg na ha znižamo — pričakovani pridelek za 350 do B 400kg/ha. le z uvajanjem sodobnih B pnevmatskih sejalnic, s popolnejšim obvladovanjem teh no- B Jogije ta s skrbnim delom z ob- I stoječo mehanizacijo bomo izko- | ristifi dane prirod ne pogoje in Gospodarska situacija v preteklem letu nikakor Ma gadhau ptrixiirwffl tmdfi tujkov sin. Pobaral Seveda to velja tudi za tiste, ki se na kakršenkoli način nkvaijaja s sem ga„ & namerava ostati kmetijstvom. Težave z reprodukcijskim materialom, gnojili ta kradi dlonnia. so povzročile že marsikakšno hudo kri in izrekle ostro besedo- Tedi »JSeseda! Prevzeli bom očetovo pri Mirku Krajncu in njegovemu sinu iz Lukavec ni bilo nič boljše- Mirko je kooperant pri kmetijski zadrugi Ljutomer — Križevci TZO Klas. Dolgo se že združuje s to DO. Menda od leta 1954. V hlevu ima 25 glav goveje živine in 60 svinj. Že takoj na začetku najinega pogovora je pričel naštevati težave. ,,Poglejte, če je to prav. Že skoraj en mesec hodim v TZO Klas, da bi dobil vsaj nekaj gnojila. Pa nič. Kako naj pognojim svoje njive in travnike? Živina vendar mora nekaj jesti. Pravijo da ni gnojil. Ne verjamem. Sosed in znanec, ki je tudi kooperant, vendar v drugi zadrugi, je sedel na traktor, se odpeljal v Ljutomer, naložil gnojila in pognojil svoje njive in pašnike. Ne, to nikakor ni prav. Pravijo, da so pri nas- pospeševalci. Po mojem občutku se Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino šn swjjjsttwtm® iprijjeamDst stmužetnemui pohištvu, ki s svojo bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v dtatnnačom atmibiieinitM.. Strežemo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost iin trpe'žn©st,, z tercami! pa nam pomaga pri usklajevanju-in poživitvi prostora. ’ Struženo pohištvo, ki zajema omare in postelje z nočnimi: omaricami; s' swio tiqpxaraitano funkcijo omogoča prilagajanje prostoru po širini in višini ter namena. Staži nam Itahto za vsakdanjjii počitek, prijeten oddih na dopustu,, vikendu ali hotelu. Struženo pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smirekewga lesa,, površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim.nitro tetam v poll mat iwedfc«.. delati takšne stvari. Ne, me morem se strinjati z njimi. Pa ttimdi s politiko v kmetijstvu ne. Misfem, da bi se dalo naš trg urediti tak®, da bi bile cene živini in tame-tijskim pridelkom prnsad enote. Potem pa se to ne bi dtagijjato. Oče in sin Kranjčeva ir Lafcaniec. Stakes vodita svojo lepo in urejeno kmetijo, kljub ttžanaa ta ^nMrmoie Pa kje jih ni? Z voljo in delom pa se da vse urediti. Sami smo delno krivi za stanje, ki je.” Še je nergal. Tudi čez razbohoteno birokracijo im administracijo in še marstkaji. iNo. pa ni samo nergal- Mogoče ga je resnično razjezilo to, da ne nfob» gnojil in krmil. Verjetno bi vas tudi. In marsikateri kmet jje & odkrito in jasno povedali, da to ni prav, vendar pa pristavit „Pa ne zapište tega!” Mirko Krajrac pa je možakar, ki pove tisto, far misli. ' Med pogovorom se nama je skupaij dHava. Sicer pa. je še čas. Verjjetmiile mi, da bom dobro ptrerniislliill,. če se mi izplača kmetovati v takšnih ©kofiščinah, kot inetMffim® so. Upam, da so resni&m sarmo tratutae. Menim pa, da bo kmet počasi postal ..gospodi””. Imamo stroje. Foto: D. L. teftumntogijiai je zelo napredovala im farama postaja iz. dneva v dan boilj pomeiirabma. Tu so razlogi, H ©»arijo za to, da bom ostal rtamaL Marsikaj) pa bo potrebno se postoriti..”” Nisem ju hold več zadrževati. Jeza se jie malo ohladila in čas jje restmčmo hitro minil Pomfed jie tu im polja in travniki čakaji® skrtamo im trdo kmečko roko, da postori vse tisto, kar je potreb no1. D. L. TURmŠČE: cene pujskov Pretekli četrtek so rejci pripeljali na sejmišče v Turnišču 61 pujskov, ki so bili stari večinoma okrog 9 tednov. Tudi tokrat je bilo več kupcev, kot je bila ponudba. Prodajne cene pa so se gibale od 3.000.00 de 3500.00 dinarjev za par pujskov. V tem času sejmišče odpirajo že ob 6. uri zjutraj. VEStNIK, W. APRILA 1981 RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED OD 1 8. DO 2 1. APRILA SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 9.10 Poročila 9.15 Minigodci v glasbeni deželi 9.25 Kapitan Kuk, slovaška pravljica 9.35 Zbis: F. Rudolf — 40 Zelenih slonov 9.55 Tehtnica za natančno tehtanje. otroška oddaja 10.25 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja TV Zagreb 10.55 Varstvo pri delu: Traktor 11.10 Mašera, oddaja iz cikla Čas, ki živi 11.40 Lanoux-Lo-renzi: Emile Zola, francoska nadaljevanka 12.40 Poročila (do 12.45) 15.25 Nogomet: Željezni-čar: Rijeka, prenos v odmoru Propagandna oddaja 17.20 Risanka 17.35 Poročila 17.40 Belo kot sneg in rdeče kot kri, vzhodno-nemški mladinski film 18.50 Naš kraj 19.05 Zlata ptica 19.10 Risanka 19.15 Cik cak 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Zabavno glasbena oddaja TV Beograd 20.55 Modne novosti 21.00 Cirkus 21.25 Korak čez črto, ameriški film 23.00 TV Kažipot 23.20 Poročila 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 —telefon: 21-232 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narodnozabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Aktualna tema — Uresničevanje referendumskega programa v pomurskih občinah, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA /O ljubljanska banka Pomurska banka Oddajniki II. TV mreže: 15.00 Spens—Jugoslavija: Madžarska (M), prenos (slov, kom.) 17.00 Narodna glasba 17.30 Na vrat na nos, TV nadaljevanka 18.30 Spens, Kitajska : Japonska (M), prenos Spens Jugoslavija : Koreja (Z), prenos pribl. 20.30 Gradovi iz blata, dokumentarna oddaja 21.20 Poročila 21.30 Človek in zakon, dokumentarna oddaja 22.00 Športna sobota 22.20 Pregled Spens-a (slov, komentar) 22.50 Koncert 'violinista Leonida Ko-gana v Novosadski sinagogi (do. . . .) 9.10 Poročila 9.15 Ziv žav, otroška matineja 10.05 R. Grlič-S. Karanovič: Na vrat na nos, nadaljevnka TV BG 11.10 TV Kažipot 11.30 Narodna glasba 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, Dober dan (do 13.35) 14.15 Danes nad Makedonijo sonce vzhaja, dok. serija TV Skopje 14.45 Poročila 14.50 Nezveste, italijanski film 16.30 Športna poročila 16.40 Rokomet Kolinska. Slovan:Magdeburg, prenos, (za JTV 2, EVR, ITV) v odmoru. . . . 18.05 Sestanek v nebotičniku 19.10 Risanka 19.15 Cik cak 19.22 TV Nocoj 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 M. Milankov: Svetozar Markovič, nadaljevanka TV Beograd 21.25 Propagandna oddaja 21.30 Zanima me 22.00 V znamenju 22.30 Športni pregled (do 23.00) Oddajniki II. TV mreže: 16.00 Nedeljsko popoldne 20.30 Zakaj imam rad jazz 21.30 Poročila 21.40 Satyricon, italijanski film (do 23.20) 8.45 TV v šoli: TV koledar, Matematika, C. Priča: Balada o Romih, Glagolica, 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 12.00) 14.55 TV v šoli: — ponovitev (do 16.00) 17.15 Poročila 17.20 Vrtec na obisku: Ciciban izletnik 2. del 17.35 Grof, /O ljubljanska banka Pomurska banka TV LJUBLJANA TV ZAGREB Prvi program 9.30 do 13.05 Izobraževalni spored, 15.20 Pregled sporeda, 15.25 Nogomet: Železničar — Rijeka, 17.20 Risanka, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar, 17.45 Ostržek, 18.45 Pesniško gledališče, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Skrivnost zapuščenega mlina (film), 21.35 EPP, 21.40 Dnevnik, 21.55 Konec tedna, 23.25 Pregled sporeda za nedeljo. Drugi program enak kot Ljubljana II TV AVSTRIJA 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Zgodba o Jakobu in Jožetu (film), 9.45 Mozart v Pragi, 10.25 Nočni studio, 11.30 Passio Horni-"' nis, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.20 Cesarski valček (TV film), 16.00 Abeceda športa, 16.30 Obalni pirati, 16.55 Spaček Zaspanček, 17.00 Dvakrat sedem, 17.25 Dober večer v soboto (Heinz Conrads), 17.50 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 18.50 Šport in reklame, 19.15 Glasba je adut, 20.45 Reklame, 20.50 Šport, 22.30 Poročila. TV MADŽARSKA 7.10 Za otroke. 9.00 Za narodnosti. 10.25 Ellery Oueen, kriminalka. 11.55 Hokej na ledu. 14.20 Za otroke. 15.05 Vesoljska ladja Orion, nadaljevanka. 16.05 Reportaža. 16.30 Rehabilitacijski forum. 16.40 Od Ipolya do, Bodroga. 17.10 Parabola. 17.40 Risanka. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Spored D. Kellera. 20.15 M. Rabai. 20.25 Soprog na razpotju, filmska komedija. 22.00 TV dnevnik. 22.10 Jazz 1980. TV ZAGREB Prvi program 9.45 Pregled sporeda, 9.50 Poročila, 10.00 Nedeljsko dopoldne, 11.30 Narodna glasba 11.58 EPP, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija — dober dan, 13.55 Pro et kontra, 14.30 Yankee na dvorcu kralja Arthura (film), 16.00 Nedeljsko popoldne, 19.00 Risanke, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Svetozar Markovič, 21.25 EPP, 21.30 Potovanja, 22.10 Dnevnik, 22.30 Športni pregled, 23.00 Nogomet: Dinamo — Partizan (reportaža), 23.30 Pregled sporeda za ponedeljek Drugi program enak kot Ljubljana II burleska Charlieja Chaplina 18.00 Pred izbiro poklica: Poklici v letalskem prometu 18.35 Obzornik 18.45 Mladinska oddaja 19.15 Risanka 19.20 Cik cak 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Vid Pečjak-B. Grabnar: tretje življenje, TV drama 21.20 Propagandna oddaja 21.25 Kulturne diagonale 22.05 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Bajke daljnih ljudstev 18.00 Enci Menci, lutkovna oddaja TV Skopje 18.15 Zbliževanja, izobraževalna oddaja 18.45 Glasbena medigra 18.55 Goteborg: SP v hokeji na ledu, prenos L tretjine 19.40 SPENS — finale (M in 2), prenos (slov, komentar) 20.50 Goteborg: hokej, prenos 3. tretjine 21.00 Zagrebška panorama 21.20 Ameriške novele (do 22.20) 9.00 TV v šoli: TV koledar, Kakšno vodo pijemo, Zgodba, Dnevnik 10.00 TV v šoli: Prirodopis, Risanka, Književnost in jezik, Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute (do 12.05) 16.10 Šolska TV: Uničenje je večno, Plavanje II. 17.10 Poročila 17.15 Kapitan Kuk, slovaška pravljica 17.25 Ptuj 80, 4. oddaja 17.55 Pisani svet: Kako sem posnel film 18.25 Okrogli svet 18.35 Obzornik 18.45 Obramba in samozaščita 19.15 Risanka 19.20 Cik cak 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Propagandna oddaja 20.55 J. Allen: Dnevi upanja, angleška nadaljevanka 21.55 V znamenju 22.10 Iz koncertnih dvoran: J. Haydn: Letni časi-Pomlad, Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Pionirski TV studio 18.15 Književni klub 18.45 Zeleni kabaret 19.30 TV dnevnik 20.00 Razvoj popularne glasbe 20.55 Neobvezno, dokumentarna serija 21.40 Zagrebška panorama 22.05 Iz arhiva šolske TV (do-, 22.35) TV ZAGREB TV AVSTRIJA Prvi program 9.30 Rim: Prenos maše papeža Janeza Pavla II., 13.45 TV film, 15.15 Lutke, 15.35 Ostržek, 16.00 Beg na splavu, 16.40 Spanček Zaspanček, 16.45 Klub seniorjev, 17.25 ORF danes, 17.30 Mi, 18.00 Avstrija v sliki, 18.25 Religija, 18.30 Čas v sliki, 18.50 Šport, 19.15 Feni izumirajo, 20.45 Dokumentarna oddaja, 21.15 Poročila. /© ljubljanska banka Pomurska banka Drugi program 12.25 ORF danes, 12.30 do 15.15 Športno popoldne, 15.15 Pojmo skupaj, 15.45 Bridger — mož gora, 17.15 Dokumentarna oddaja, 17.30 Novo sonce, 18.30 Čas v sliki, 18.50 Tedenski pregled 19.15 Pomlad na Dunaju, 20.45 Šport, 21.00 Colombo, 22.10 Postelja (film), 22.40 Poročila TV MADŽARSKA 8.05 Za otroke. 14.10 Cirkuški film. 15.00 Koledar; magazin. 16 05 Frižider, TV film po Boriš Palotaijevi. 17.15 Obvestila službe za stik z javnostjo. 17.20 Vuk, madžarska risana serija. 18.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 19 00 Poročila. 19.05 Derrick, kriminalka. 20.05 Družabna igra. 20.45 Pesmi Szabolcsa Fenyesa. 21.10 Poročila. 21.15 Izgubljeni weekend, ameriški film. TV ZAGREB Prvi program 8.55 do 12.05 Izobraževalni spored, 14.55 do 16.00 Izobraževalni spored, 17.35 Pregled sporeda, 17.40 Poročila, 17.45 Bajke daljnjih dežel, 18.00 Enci — Menci, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti občin Karlovca, 18.45 Podij, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Raztrgana tkiva (Drama), 21.15 EPP, 21.20 Izbrani trenutek, 21.25 Kultura v objektivu, 22.25 En avtor, en film, 22.40 Pregled sporeda za torek Drugi program enak kot Ljubljana II Prvi program 8.45 do 12.05 Izobraževalni spored, 15.10 do 16.00 Izobraževalni spored, 17.35 Pregled sporeda, 17.40 Poročila, 17.45 Pionirski studio, 18.15 TV koledar, 18.26 Kronika skupnosti občin Osijeka, 18.45 SLO, 19.15 /O ljubljanska banka Pomurska banka Risanka, 19.21 EPE, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 V žarišču, 20.55 EPP, 21.00 Druga žena (film), 22.40 Dnevnik, 23.00 Pregled sporeda za sredo Drugi program enak kot Ljubljana II TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 9.30 Moški šport (film), 14.00 TV film, 15.25 Obuti maček, 16.40 Risanka, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 ORF danes, 17.05 Dokumentarni film, 18.00 Avstrija v sliki, 18.25 Religija, 18.30 Čas v sliki, 18.50 Šport, 19.15 Rigoleto, 22.20 Hokej na ledu — finale, 0.30 Poročila. Drugi program 13.50 ORF danes, 13.55 Športno popoldne, 17.40 Avtobus za New Orleans (film), 18.30 Čas v sliki, 18.50 Religija, 19.15 Mester zločina, 20.45 Šport, 21.00 Trije na begu (film), 22.50 Poročila: Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Am, dam, des, 8.30 Angleščina, 9.00 Renesansa v Avstriji, 9.30 Cesarski valček (film), 11.10 Dokumentarna oddaja, 12.00 Opoldanska redakcija, 13.40 Moja žena — čarovnica (film), 14.45 Fantič iz Kiela, 15.30 Luč in sence, 16.00 Am, dam, des, 16.35 Tudi hec mora biti, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Dekle iz Avignona, 17.25 ORF danes, 17.30 Mi, 17.54 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Teleobjektiv, 20.00 Zrcalne slike, 20.50 Kje stanujete?, 21.15 Nogomet, 22:00 Poročila. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 8.05 Spored za otroke. 13.30 Literarni spored. 14.00 Človek dvoživka, sovjetski film. 15.35 Priporočamo naše sporede. 16.05 Povest o igricih. 17.10 Miklos Rabai, v spomin. 18.20 Vuk, madžarska risana serija. 19.00 Poročila. 19.05 Ne morem živeti brez glasbe; veseloigra v dveh dejanjih po Zs. Moriczu, posnetek gledališke predstave. 21.00 Če bi tudi orkester tako delal, glasbena burleska. 21.15 Poročila. 7.05 in 13.00 Šolska TV. 16.25 Hip, hop; za otroke. 17.00 Panonska kronika, politični magazin študia Pecs. 17.30 Zmota H. G. Wellsa, dokumentarni film. 17.45 Vuk, madžarska risana serija. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Igra v treh minutah. 19.05 Madame Bovary, 3. del angleške nadaljevanke. 20.00 Studio ’81, kulturni tednik televizije. 21.00 Krivda, dokumentarna serija. 22.20 TV dnevnik. Zdravilišče »Radenska« n. sol. o Radenci objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD Mineralna voda prosta dela in naloge 1. RAZKLADANJE za nedoločen čas 15 izvrševalcev 2. RAZKLADANJE za določen čas 15 izvrševalcev Pogoj: PK delavec ali delavec s končano osemletko in 3 mesece delovnih izkušenj Poskusno delo traja 3 mesece za delokrog razkladanje za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi na naslov: Zdravilišče »Radenska« Radenci, kadrovsko socialna služba. V 30 dneh po poteku objavnega roka bodo kandidati obveščeni o izidu izbire. Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Osnovni šoli France Prešeren Črenšovci razpisuje prosto delovno mesto kuharice za nedoločen čas. Pogoj: kvalificirana kuharica. Nastop službe 4. 5. 1981. Rok prijave je 8 dni. Podjetje za komunalno gradnjo, vzdrževanje in opravljanje uslug „Komgrad" Ljutomer OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge: 1. KV zidarje 2. NK, PK delavce zadelo v gradbeništvu Poleg splošnih pogojev za sprejem v delovno razmerje morajo kandidati za objavljena prosta dela in naloge izpolnjevati še: 1. da je kandidat KV zidar — zaželjena praksa 2. NK, PK delavec z delovnimi izkušnjami ali brez njih. Poskusno delo za objavljena dela in naloge traja 2 meseca. Vabimo vse zainteresirane kandidate, da vložijo prošnjo s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje navedenih del in nalog v 10-ih dneh po tej objavi na naslov: ,,KOMGRAD” Ljutomer. POTOVANJE V SOVJETSKO ZVEZO Železniška postaja M. Sobota organizira v sodelovanju z Generalturistom iz Zagreba potovanje z vlakom v SOVJETSKO ZVEZO z ogledom Budimpešte, Kijeva, Odese in ostale Črnomorske obale. Potovanje bo trajalo 9 dni od 26. junija do 4. julija 1981. Cena potovanja 10.900.— din. V ceno so vračunani prevozi v spalnih vagonih, ogledi mest in črnomorske obale po posebnem programu sovjetske agencije ,,INTURIST", celodnevni pensioni in avtobusni prevoz na relaciji M. Sobota — Koprivnica ter nazaj. Prijave sprejemamo na železniški postaji M. Sobota do 1. junija 1981. Ob prijavi se plača 3.000 din akontacije, ostalo do začetka potovanja. IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST STRAN 7 VESTNIK, 17. APRILA 1981 SfiOJCMCOPBSVC = EfltSOCCiESVC = LLUaiLOLb-tL = g^CKCl®^ = LaULLiLdLLtt Število prebivalcev na našem planetu, ki jih je bilo minulo leto skoraj štiri in pol milijarde, bo do leta 2025 prav lahko naraslo na 83 milijarde. Na to opozarjajo v poročilu OZN. Tu posebej opozarjajo na naraščanje prebivalstva v Afriki, kjer se bo število prebivalcev potrojilo, v Južni Aziji podvojilo, pa tudi za Latinsko Ameriko in Kitajsko napovedujejo znatno povečanje števila prebivalcev. Nič nenavadnega. V mnogih deželah, posamezne družine namreč ne načrtujejo rojstev, pa tudi odgovorni vzgoji staršev posvečajo malo pozornosti. Iz Argentine smo dobili novico, da sta zakonca Leon in Clementina Soto v dvaindvajsetih letih »poskrbela« za triindvajset otrok. Mati je stara 38 let. MISEL Dobro ljubiti je nekaj drugega kot slabo sovražiti in biti ob tem prepričan, da si dober. R. M. DVE NAPAKI — Dve napaki ste naredili, tovariš: gume imate skoraj prazne, vi pa ste trdi, da bosta dva balončka premalo. — Pa poiščimo srednjo pot . .. NA METEOROLOŠKI POSTAJI — Halo, bi lahko pri vas naročil za nedeljo lepo vreme? — Seveda. Za koliko oseb? PROBLEM — Pomisli, včeraj popoldne sem našel ženo v hotelu Imperial z Italijanom. — In kaj si mu povedal? — Nič, ker se ne spoznam na italijanščino. — Kaj pa ženi? — Njej pa, pa še koliko, vendar mi je odgovarjala v italijanskem jeziku. Razumela sva se šele takrat, ko sem ji prisolil eno slovensko. POGLED V PRIHODNOST — Do naslednje ure napišite nalogo z naslovom »Če bi bil direktor«. Vsi so iskali najlepše besede in jih pridno strnjevali v uglajene stavke, le Mili je čas zapravljal s preskanjem za ušesi. — Zakaj pa ne pišeš, Mili, ga je vprašala tovarišica. — Rabim čas. Čakam na tajnico. ŠE EDEN Z BRADO — Draga Rozina, jutri bom odpotoval. Še lahko storim kaj zate? — Hvala, ni treba, dovolj bo, če odpotuješ. BREZ POZDRAVOV — Mirna, vaš sin na stopnišču starejših sploh ne pozdravlja. — Mogoče, vendar to ni moja stvar. Vprašajte učitelje, zakaj ne poskrbijo za . .. Veste, iaz sem samo mati! ENA POHVALNA — Tašča je tako prijazna in čudovita ženska, da ji ni para. Zvečer mi še čevlje sezuje. — Kdaj? Takrat, ko se vrneš s potepa, ali takrat, ko hočeš nanj oditi ...? V BiH LETOS PET ZVEZNIH DELOVNIH AKCIJ V Bosni in Hercegovini bodo letos organizirali pet zveznih mladinskih delovnih akcij, ki se jih bo udeležilo blizu šest tisoč fantov in deklet iz vse države. Prvič bodo organizirali delovno akcijo »Romanija«, v okviru katere bodo mladi pogozdovali goličave. V SLOVENIJI 5000 BRIGADIRJEV Center za mladinske delovne akcije pri republiški konferenci ZSM Slovenije je pripravil usposabljanje za 90 mladih, ki bodo letos vodili zvezne, republiške in občinske delovne brigade. V naši republiki bomo imeli letos šest republiških in štiri zvezne delovne akcije, na katerih bo sodelovalo okrog 5000 brigadirjev. IZ ROGOZNICE LETOS 50.000 ANTEN V obratu, ki sta ga v Rogoznici skupaj ustanovila sozd »Rudi Čajevec« iz Banjaluke in podjetje Primošten, bodo letos izdelali 50.000 anten za avtomobilske radijske sprejemnike. V obratu bodo te dni začeli izdelovati tudi mehanične tastature za črno-bele televizorje. Do konca leta naj bi jih izdelali 20.000. LLEtcLlLd “ (EGECJKUfl = CGEEKEfi — tBEEOJCES “ EEEEOOEE “ GWKWM = EEEECEE = EBEECEE POŽARI IN PROMETNE NEZGODE MNOGI OBČANI ŠE VEDNO MALOMARNO RAVNAJO Z OGNJEM — UPRAVIČEN STRAH PRED NOVIMI POŽARI — SPET PORAST PROMETNIH NESREČ Ko je 9.prila 14. ure šofer Jože Golob pripeljal avtobus znamke mercedes do hotela Diana v Murski Soboti, je opazil, da se je na vozilu pojavil ogenj. Potem ko je vozilo ustavil, je ugotovil, da gori električna instalacija pri motorju. Medtem so iz vozila izstopili vsi potniki, kajti pritekli so gasilci in ogenj dokaj hitro pogasili, zato škoda (v primerjavi z vrednostjo avtobusa) ni velika: samo 10 tisočakov. Na domačiji Antona Černija v Renkovcih so ob kotlu, v katerem kuhajo hrano za živino, odlagali stare časopise in knjige. Tako odlagališče je seveda neprimerno, saj bi lahko domnevali, da lahko pride do požara. In prav to se je zgodilo 9. aprila ob 18.30. Najprej se je zaradi bližine peči vnel papir, nato pa se je ogenj razširil na ostrešje gospodarskega poslopja. Domači gasilci in ostali občani so pred ognjenimi zublji obvarovali precejšnje premoženje, kljub temu pa je škode za 60 tisoč dinarjev. O požarih v gozdnih nasadih poročamo že nekaj petkov zapored. Tudi tokrat bomo to storili, kajti 10. aprila okrog 14. ure je zagorelo v borovem gozdiču v Moravcih. Škode je za 40 tisočakov. In vzrok požara? Miličniki in drugi delavci UNZ Murska Sobota so med zbiranjem informacij ugotovili, da delavci TOZD Gozdarstvo (1), ki so v dopoldanskem času sežigali kupe vejevja, ognja niso popolnoma pogasili. Se sreča, da je v kritičnem trenutku šef skozi gozd občan iz Moravec, ki je brž poklical gasilce. Preden je Štefan Vrbančič iz Lendave pritaknil ogenj, da bi skuril dračje, je menda povprašal Jožeta Mika iz Lendavskih goric, če to lahko zavarovalna skupnost triglav Pomurska območna skupnost Murska Sobota posreduje prodajo naslednjih karambdliranih avtomobilov 1. Osebni avto škoda, tip 105 L, reg. štev. MS 330-24, prvič registriran 7. 8.1978, izklicna cena din 35.000,00. 2. Osebni avto zastava 750, reg. štev. Lj 135-771, letnik 1974, izklicna cena din 5.000,00. Licitacija bo na sedežu Zavarovalne skupnosti Murska Sobota, Titova 13, v torek, 21. 4. 1981 ob 8. uri. Ogled avtomobilov je na dan licitacije na dvorišču zavarovalne skupnosti. Pred licitacijo je potrebno položiti 10% varščine od izklicne cene. stori. Le-ta mu je dovolil, s tem pa seveda ni preprečil razširitve ognja, ki se je razširil na nepokošeno suho travo, nato pa je zajel slamnato streho stanovanjske hiše Jožeta Mika. Škode je za 40 tisoč dinarjev. Bila bi seveda precej večja, ko bi ne prišli gasilci. Dimnike je treba čistiti. To delo strokovno opravljajo dimnikarji, vendar jim na nekaterih domačijah to onemogočajo z besedami: saj ne kurimo; zdaj nimamo časa; sami bomo počistili... Najbrž so s podobnimi besedami odpravili dimnikarja tudi pri Klemenčičevih na Stari cesti v ljutomerski občini, sicer se ne bi v dimniku vnele saje, kar je imelo za posledico, da se je ogenj razširil na ostrešje. Ker pa so rdečega petelina pravočasno opazili, je nastala le manjša gmotna škoda. Materialno prikrajšanje, ki ga je povzročil požar pri Črncih v Apaški dolini, so ocenili na 13 tisoč dinarjev. 13. aprila ob 14.30 je namreč zagorela suha trava, nato razna suhljad, nakar seje ogenj razširil v nasad smrekovih sadik. Ob zaključku redakcije še nismo dobili informacije o dejanskem vzroku požara, pač pa dosedanje raziskovanje kaže, da je nekdo odvrgel cigaretni ogorek. Da, tudi odvržena tleča cigareta lahko povzroči požar! O nujnosti večjega samozaščitnega vedenja tudi kar zadeva varstvo pred požari smo v našem listu že nekajkrat pisali. Tokrat še posebej apeliramo na dosledno budnost. V teh dneh namreč po starem običaju v marsikaterem kraju na neprimernem mestu kurijo ogenj, okrog katerega se zbirajo otroci in streljajo z raznimi posodami, v katere dajejo karbid. Če otrok od tega ni moč odvrniti, moramo poskrbeti, da se ne bi tudi letos ponovila tragična bilanca iz lanskega leta in prejšnjih obdobij, ko je gorelo premoženje na raznih koncih Pomurja. Pa ni bilo le gmotne škode, ampak tudi telesnih poškodb je bilo precej. Nekaj let nazaj tudi smrtna. Storimo torej vse, da v petek v naši rubriki ne bo treba poročati o požarih in nesrečah! Tudi v prometu kaže, da je nekaj narobe z vozniki, saj so trčenja kar na dnevnem redu. Najprej vest o nezgodi v Policah pri Radgoni: Andrej Fujs iz Radence še je z osebnim avtom peljal iz Gornje Radgone. V desnem nepreglednem ovinku mu je po levi strani ceste nasproti pripeljal s kolesom z motorjem Branko Vuk iz Lastomerec, ki pa še ni opravil preizkusa znanja o poznavanju cestno-prometnih predpifbv. Ob trčenju se je Vuk hudo poškodoval, nastala pa je tudi materialna škoda za 20 tisoč dinarjev. Roman Lovenjak iz Mačkovec seje 7. aprila peljal po regionalni cesti v MoŠčancih. Zaradi neprimerne hitrosti je zadel dva pešca; Ivan Horvat iz Doline 15 se je hudo poškodoval, Franc Horvat iz Doline 26 pa je dobil lažje poškodbe. Oba so prepeljali v bolnico. Stanislav Bernjak iz Drvanje pri Lenartu, voznik osebnega avta, ki se je 8. aprila peljal skozi Dokležovje, je v križišču lokalne in regionalne ceste izsiljeval prednost pred avtocisterno, ki je peljala po regionalni cesti, zato je prišlo do trčenja. Bernjak in sopotnica Anica Štrakl iz Bakovec sta se hudo poškodovala, precejšnja pa je tudi gmotna škoda: 80 tisoč dinarjev. Voznik motornega kolesa Alojz Perger iz Okoslavec se je 12. aprila peljal iz Vidma proti Radencem. V Okoslavcih je zavil z desne na levo v hipu, ko je iz nasprotne smeri po svoji desni strani pripeljal z motornim kolesom Mitja Dvoršak z Rožičkega vrha. Le-ta je vozil sopotnico Darjo Miholič s Turjanskega vrha. Vsi trije so padli, pri čemer se je Perger hudo poškodoval. 12. aprila ob 14.30 je prišlo do prometne nesreče v Kraščih. Branko Kornhauser iz Topolovec se je s kolesom peljal po makadamski cesti iz Domajinec proti Kraščem, ko pa je zavil na asfalt, je iz vilic izpadlo kolo, nakar je padel in se hudo poškodoval. MURSKI ČRNCI — Alojz Ribaš (6), Janez Mencinger (4), Drago Smodiš (5), Janez Ulen (6), Ana Gobar (6), Marija Perkič (8), Pavla Hoheger (6), Koloman Granfol (8), Franc Granfol (2), Olga Sčap (3), Karel Novak (1), RANKOVCI — Stane Jurkovič (14), Ema Jurkovič (7), Franc Banfi (8), Brigita Banfi (2), Marija Banfi (7), Ema Krančič (4), Karel Krančič (2), Marija Pertoci (3), Franc Pečič (7), Marija Andrejč.(7), Franc Cipot (4), Štefan Ribaš (7), Drago Jablanovec (1), Marija Titan (1), Kristina Kovač (7) BOREJCI — Evgen Sapač (7), Štefan Krančič (5), Jože Cener (16), Bela Bertalanič (1), Terezija Sečko (2), Marija Grlec (1), Marija Štefanec (1), Terezija Sever (1), Karolina Sapač (1), Hedvika Kozic (1), Anica Voreš (1). KRVODAJALCI OD DRUGOD — Greta Donša (5), Gradišče; Zdenka Kuhar (2), Koloman Serec (9), oba TOZD Hotel Diana Murska Sobota; Gusti Kerčmar (7), Branko Marinič (3), Majda Sinzig (3), vsi Pomurski tisk Murska Sobota; Jože Žilavec (3), Vanča vas; Anton Benko (9), Avtoradgona; Albin Horvat (5), Ivan Antolin (3), oba iz Radenske; Aleksander Spilak (13), Stanislav Gorčan (4), Helmut Vidic (31), Jože Budja (21), oba iz Panonije. HVALA ZA SODELOVANJE! PUCKO Ivan — Trezika Malmoe — din 1.084,35 din; POTROŠNIK M. Sobota sindikalna organizacija TO VP (namesto venca na grob pok. očetu Maroša Antona) — din 500,00; ŠADL Ljudmila Cankova 31 — din 1.000,00; CIMERMAN Ana Staneta Rozmana 5 M. Sobota (namesto venca za pok. CAR Heleno Bodonci) — din 500,00; BARANAŠIS Ivo, Naselje Ljudske pravice 46 M. Sobota (namesto venca za pok. CAR Heleno Bodonci) — din 500,00; KAUČIČ Jožica, S. Rozmana 6 M. Sobota (namesto venca za pok. CAR Heleno Bodonci) — din 500,00; FARŠANG Dušan, S? Rozmana 6 M. Sobota (namesto venca za pok. CAR Heleno Bodonci) — din 500,00; OO sindikata SKUPNIH SLUŽB SIS in CENTRA ZA SOC. DELO M. Sobota (namesto venca na grob sodelavke Štumpf Terezije) — din 500,00; OOZS Delovna skupnost POMURSKEGA ZDRAVSTVENEGA CENTRA M. Sobota (namesto venca za pok. mamo sodelavke Dragice Horvat) — din 500,00; DRUŠTVO INVALIDOV M. Sobota (namesto venca pok. Skledar Jožeta, Serdica 57) Kučan Ludvika Križevci 105, Cener Andreja Vanča vas 58) — din 600,00; DRUŠTVO INVALIDOV M. Sobota . (namesto venca pok. Lutar Martina Puconci 87, Petek Štefana Ižakovci 70, Benko Alojza Bakovci 201) — din 600,00; KUHAR Terezija Markišavci 2 (namesto venca na grob Martina Lutarja — mama in sestra Jolanka) — din 800,00;OOS ZAVODA ZA ČASOPISNO IN RADIJSKO DEJAVNOST M. Sobota (namesto venca pok. stari mami Irene Kocan — sodelavci) — din 400,00; Družina JUREŠ, Babinci (namesto venca pok. teti Prelog Ani iz Noršinec) — din 500,00; NOVAK Cilika, Ključarovci 56 (namesto venca pok. teti Prelog Ani iz Noršinec) din 500,00; OOS ABC POMURKA ZT M. Sobota (namesto venca za Smodiš Andreja) — din 500,00; OOS ABC POMURKA ZT M. Sobota (namesto venca za Vavpotič Karla) — din 500,00 ; STRAN 8 VESTNIK, 17. APRILA 1981 FRANČEK ŠTEFANEC AMERIKA Tega popoldneva je skupina mladih popivala tudi v gostišču hotela Empire. Kakih osem deklet je bilo za omizjem in so pila najprej pivo, nato vino, končale pa so z viskijem. Nekaj fantov je popivalo ob točilni mizi. Ko je napočil čas večerje, so morali zapustiti lokal in zunaj je nastal krajši pretep. Tega dne je bil ves New York v znamenju irskega svetnika. Običaj je, da moraš tega dne nositi nekaj zelenega. Mnogi so imeli zeleno pobarvane bele nageljne, zelene plastične klobučke, zelo neokusne izdelave, ali pa zelene trakove v gumbnici. Na svoj račun so prišli poulični prodajalci nekakšnih prest. Te kruhke na ulici ogrevajo ali bolje rečeno, smodijo jih. saj se širijo naokoli neprijetne vonjave. Tu in tam pa si naletel na kupe smeti, ki so jih pustili za seboj razigrani poulični slavljenci, ki so vzklikali: »Happy sl. Patrick 's dav!« vanje Amerike v potek salvadorske revolucije. Ko Američane kaj teži, se enostavno spravijo s transparenti pred Belo hišo v Wa-shingtonu ali pa se izkričijo nad predsednikom tam, kjer se slučajno pojavi zaradi državniških ali zasebnih opravil. kot je bilo to v New York u. V Ameriki so nam pripovedovali. da se tam le slaba polovica prebivalstva zanima za politiko. Država je recimo dobila novega predsednika in so se potem mnogi spraševali: »Kaj imamo res drugega predsednika? Kaj pa je storil prejšnji, da so ga zamenjali?« V New Yorku smo obiskali. v okviru Društva ekonomskih propagandistov Maribor, agencijo za ekonomsko propagando Muir Cornelius More na Third aveniji 750. Predstavniki agencije so nas sprejeli zelo vljudno in točno ob določenem času. Pripravili sp nam zanimivo predavanje, spremljano z najsodobnejšimi avdiovizuelnimi pripo V New Yorku smo si ogledali razstavo o varčevanju z energijo, ki ie odprta leto in pol. močki. Postregli so nam s kavo in nam razdelili poučno gradivo, ki prikazuje delo njihove agencije. Obisk se je končal natančno ob dogovorjenem času, nakar sp nas povabili na ogled razstave, ki jo je pripravila agencija v zvezi z varčevanjem z energijo. Razstava je odprta leto in pol. Vedno je na njej veliko obiskovalcev, ki si najprej ogledajo na 20 ekranih nazoren prikaz, kako se prihrani energija, če so okna dobro zatesnjena, če imamo v prostoru primerne žarnice in tako naprej. Zanimivo je, da je tukaj razstavljen japonski barvni televizor. Priporočajo ga za nakup, ker porabi najmanj električne energije. Razstava je pripravljena v interesu države. Obiskali smo še agencijo za ekonomsko propagando, ki nosi ime Burson-Marste-ler. Je devetnajsta tovrstna ustanova na svetu in je s svojimi predstavništvi prisotna tudi v Evropi in drugod. Med predavanjem so nam prikazali pri njih izdelana zelo nazorna sporočila ekonomske propagande. V spominu mi je ostal propagandni film, katerega namen je skrb za čistejše okolje. Prične se tako, da se pripelje starejši Indijanec v kanuju na obalo velemesta. Obala je nastlana z vso mogočo sodobno nesnago. Stasiti Indijanec žalostno zre naokoli in po licu mu spolzi debela solza razočaranja. V hotelu sem na televiziji gledal nadaljevanje lega sporočila. Indijanec kaže zadovoljstvo, ker je ugotovil, da so rodila prizadevanja za čistejše okolje ugodne uspehe, saj so na pri- . mer v New Yorku izboljšali čistočo za štirideset odstotkov. Strokovni vodja naše skupine v New Yorku je bil prizadevni izredni profesor visoke ekonomsko-komercial-ne šole Maribor mag. Franc Lorbek, ki je pred letom izdal knjigo o sodobnem trženju in je pri njeni pripravi uporabljal številne izkušnje ameriških strokovnjakov s tega področja. Z njegovo pomočjo smo se udeležili tudi predavanja o marketingu na newyorški univerzi. tiščala v papir in borna oblačila zavila starka. Dremalaje. Utrujena od življenja in mimoidočih brezbrižnežev. Nihče se ni zmenil za belko, ki je obsedala in zadremala pod bremenom življenja tu poleg tisočerih topotajočih korakov. S k oži množico j e šla mlajša ženska. Steklene oči so zrle brezciljno, ledeno. Nos ji je zakrival obliž. Nosila je hlače. razcefrane v mednožju. In veter je tulil in renčal naprej. Za njo je šlo na stotine, tisoče elegantno oblečenih ljudi. Avenije so bile polne svetlikajočih se limuzin in v tistih najlepših, z zatemnjenimi stekli, so se vozili bogataši. Oni. katerim se je življenska sreča še posebej radostno nasmehnila. Toda, postali so brezbrižni za svet okoli sebe, za propadajoči svet sredi največje blaginje. Morda bodo nad predsednika. Tako je bilo tudi tiste dni v NewYorku.Foto: Danilo Škofič tudi oni kdaj tavali brezciljno. z izžetimi telesi, po asfaltni džungli. Takšnaje podoba velemest skoraj povsod per svetu. To so bile človeške sence New Yorka. Hodijo mimo tebe kot prispodobe razkrajanja. Kot tisti moški, kije šel po peti aveniji, pokončno, s smelimi kretnjami. Dolge lase je imel povezane v šop. vrh glave pa je imel lase sprijete v veliko krasto. Vozimo se s taksijem. Šofer je Italijan. Pred prehodom za pešce se pravočasno ustavimo. Množica prečka ulico in med njo je črnec, ki se postavi pred naše vozilo. Z rokami je, brez vzroka, roteče krilil proti taksistu. Črnolasi, temperamentni Italijan ga je začudeno gledal in nepotrebna scena se je končala s šoferjevim renčanjem: »Prekleti črnec!« (Dalje prihodnjič) & misKO KRENJEC strici so mi povedali 1/se to me navdaja s čudnim razpoloženjem, tudi zmeden sem, sam ne vem zakaj. Najbrž zato, ker se kaj takega pač še ni dogajalo z mano. Željan sem ljubezni, moji vaški vrstniki že imajo dekleta, vrstnice pa so že skoraj vse poročene. Jaz pa se opletam s križi in težavami v življenju, nad čimer sicer nisem razočaran — navsezadnje sem si sam kriv marsičesa. A vendar — Kolikor pa sem se srečal z dekleti, se je vse nekako samo od sebe izmaličilo, kakor se bo — vem — izmaličilo tudi nocojšnje in ravno tako današnje srečanje. Povsod neki strašni, sirovi računi, ki se ljubezen mora sprijazniti z njimi, vedno mora kloniti pred njimi in potem postane življenje pusto, sivo. In potem nas večno spremlja ta nepotešljiva žalost, neka moreča otožnost, neko neizpolnjivo hrepenjenje, ki nikdar več ne najde pravega odmeva v ničemer. Nepričakovano se stric Stevan obrne in mi ponudi svojo trobent. rekši mi: »Igraj nama, jaz bom pa medtem eno pokadil... . dobil cigarete." »Ne morem s cimbalami na plečih." Zmigne z rameni rekši mi: ' »Paod: nekoliko si odpočij, vem, da težko nosis, jaz pa svojo pok, • inn . . . vidiš, da ne morem nositi te brane." Z brano miši: i/mbale. Pomaga mi, da odloživa cimbale v otavo, sam odloži svoj begiš in sede v otavo, si prižiga cigareto. Str Marko in Tompa opazita najin počitek. »No — raj pa zdaj? Bomo tu ostali prek noči." »Kadim," zmigne stric Števan z glavo in rameni. Nato nepričakovano, skoraj zaupljivo: »Zaigraj mi kaj lepega ... ne til tega, kar igramo vsak dan; kaj posebnega. Po svetu živi mnogo lepe mužike, naše škripanje pa je samo za qostivanje, za veselice po oštarijah ... kaj drugega ...“ Igram, sam ne vem zakaj. V meni se prebuja nekaj posebnega ob žalosti, ki se kopiči v meni vse od sinoči, od Šarike in Etelke, vse od goric do Hotize. Večno ta °sa™e'°^ ta zapuščenost, iz katere se človek ne more iztrgati. nerraj naj pa jaz postavim nasproti temu nekemu kmetu, ki ima hišo, zemljo, živino in morda še denar, vsekakor pa ne o zagotovilo za prihodnost. Kaj naj postavim proti nekemu trgovcu, ki bo nabiral denar, kakor le bo odprl svojo trgovino, in čeprav jo bo odprl samo na vasi. Jaz nosim s seboj lene e neumne sanje na prihodnost, zazdaj pa nima niti spn čevala o opravljenem petem razredu zaradi neka sne matematike, ki ji nisem kos, brez katere pa bi clove ven dar le lahko srečno živel. Nabiram si dinarje za pot v Ljuoijuno, za za življenje vobče, če bi seve kaj ostalo. To je Ljubljani bom inštruiral, skrbel za brata Nac a, ravno tako ne bo imela denarja, kakor ga nima za. J sirova vsakdanjost mojega življenja,„ ki se z nj more postavljati, ki v njej ne moreš nikomur ničesar o ljubiti, kaj šele kaj dati. Iščem nekaj drugega, ne tisto, na kar-je mislila Šarikina mati, ko se je pogovorila z menoj in mi vrgla v obraz vso sirovo resnico. igram na trobento, ker stric Števan hoče v miru pokaditi cigareto. Morda hoče celo poslušati, celo kaj.posanjariti. Igram iz bledega spomina, kar sem pač bežno ujel v teh letih — neke pesmi, arije, pač nekaj, česar m treba igrati ne na. naših veselicah ne na naših gostivanjih . . . Nekoč sem obstal v sobi za glasbo na Marijanišču. Za klavirjem je sedela sestra Vida. Njen obraz je bil nekoliko ozek, podolgovat, s prosojno kožo na licih, ko da je bolehna, a tudi nekako odmaknjena od samostanske ozkosti. Poučevala nas je vosnovnih razredih petja, sicer pa gimnazijce tudi igranja na klavir, na gosli, če se je kdo hotel učiti, kaj-pa za plačilo. Vedno se mi je zdelo, da tava med samostansko zamaknjenostjo v neko onstranost m med vsakdanjim življenjem, iz katerega se ni mogla nikdar iztrgati. Dobro me je poznala. Ko sem jo nekoč tako našel zamaknjeno v igranje, in ko me je opazila in sem ji na vprašanje, če imam rad glasbo, potrdil, da jo imam rad že od otroških let, mi je še rekla, zakaj se potlej ne učim ig'rati na klavir. Se je pa sama že spomnila, mi z nasmeškom pojasnila: »Seveda je treba za učne ure plačevati.« Pa zatem še dodala: »Zastonj pa jaz ne smem poučevati.. . kar plačajo.učenci, gre v zavodno blagajno." — Ne vem, kaj jo je prijelo tistikrat: pred seboj, na' klavirskem stolu je'imela kar zajetno knjigo z notami, pogledala me je in mi dejala z ljubkim nasmeškom': »Boš poslušal?" — »Poslušal bom,« sem prikimil skoraj nekoliko osuplo. — Odkrivala je pred menoj iz tiste zajetne knjige z notami vsakovrstne stvari, pesmi, arije, neke suite, sonate, celo Chopinove valčke; ker vselej mi je povedala, kaj bo igrala in kdo je avtor, k čemur pa je dodala vselej kaj posebnega. Vselej je na pol obrnila glavo proti meni, ko mi je pripovedovala. Škoraj pol drugo uro sva se zamotila. Potem so ji roke za čas kakor utrujene obležale na kolenih, nazadnje pa jih je vtaknila v široke črne rokave, me pogledala z nasmeškom naravnost: »Ti je všeč?" — »Lepo igrate ... rad imam glasbo . ..« — Zakimala je z glavo: »Glasba je nekaj najlepšega na svetu. Ko boš kasneje spoznal velike mojstre, boš strmel, kakšne umetnine so ustvarili. Človek bi si jih kar naprej igral ali poslušal, če bi mu jih drugi igrali." Nekaj posvetnega je zadihalo iz njene zavzetosti za umetnine, iz katerih sem jaz šele pobral prve drobce. — "Še lahko poslušam, kadar boste igrali?" sem tiho vprašal. Za čas se je zamislila, potlej pa odvrnila, ne da bi se ozrla po meni: »Lahko ... kdaj pa kdaj...« Nekaj teh drobcev zdaj obnavljam, nekoliko po svoje, kakor sem si pač bil zapomnil, a tudi nerodno, brez tiste uglajenosti, s katero jih je nekoč pred menoj tako predano oživljala sestra Vida. Igram in v ta pomirjajoči se, odmirajoči £888888881 dan glas trobente plove čez travnike, odmeva v log ih. Stric Števan sede, kadi in predano posluša, zamišljeno zre predse. Stric Marko in.Tompa sta obstala, nakar se nama Marko približa, si prižge cigareto in tudi prisluhne. »A ne gremo dalje ?« se oglasi Tom pa, ki mu moje igranje očitno ne ugaja. »Bomo zdaj tu igrali? Komu pa — škorcem in vranam ?« Ker tisti trenutek leti nad nami dolga kita škorcev, četi proti jugu, in s travnikov se spreleti v log nekaj vran. Stric Marko mu pomigne, naj pride bliže, in mu reče, kar me na moč preseneti: »Se boš kaj naučil, ti bo še prav prišlo. ki ne znaš drugega ko sotiš in Samarijan ko." Čemur se Tompa le zaničljivo namrdne. Vendar še sam obsedi v otavi, si prižge cigareto. Preseneti me, ko stric Marko vzklikne: »To pa je Verdi, a ne?« Ko mu pritrdim, zakliče Tompi: »Slišiš, Vanek? Verdi — si že kdaj slišal o Verdiju ?- Ko oni spet le zaničljivo zamahne z roko, kakor da vse ve in zna, se stric Marko namrdne: »Bahač domišljavi, sirotek pa tak! Verdi je 'vendar bil školnik, kontor v Turnišču, saj si ga poznal, a ne ?« Ko za čas preneham, mu stric Marko spet zastavi: »Si že k daj slišal ta imena ?« pri čemer meni pomigne: »Daj, nekaj mu jih naštej — on bo za vsakega mislil, da je kak Vanek iz Brezvice." Na vajam imena, vendar samo za oba strica, ki pa jih tadva nato kričita. Tompr— Mozart, Bach, Handl, Verdi, Bizet, Wagner, Schubert, Beethoven, Brahms, Čajkovski in še in še. Zaigram valček iz Lebarjeve operete rekši stricema: »Vprašajte ga, če ve, čigav je ta valček," — »Vanek — to pa tudi'ti igraš, le da ne veš, čigavo je." Zdaj šele zavrne zaničljivo: »Ne bi vedel, hja, moji dragi. Le kdo te pa vpraša, čigavo je. Kako igraš — to je poglavitno. Imena---- kaj ti pa pomagajo še tako velika imena, če pa škržučeš. Jih ne bi poznal, hja! Smo jih igrali v naši kapali, kar tako. Ker komu pa to ugaja ? Ljudje hočejo kaj veselega ali pa žalostnega, ti pa moraš znati zaigrati, da mu dušu iztrgaš iz tela. To! Dušica mora bli vriskati ali jokati. To pa," in pomigne proti meni, »a je to kakšno igranje? Na trobento rezgeče ko cuzek, gosli mu cvilijo ko neznamazano kolo, po cimbalah pa se opoteka ko pijanec, kije zašel na praho. Še na boben ne udarja, kot bi bilo treba, hja — treba je znati, moji dragi. Za mužiko ni vsakdo rojen." Moja strica se nasmihata, nazadnje pa samo zamahneta zroko, kersemizdi, da je udaril tudi po njih dveh. »Ga slišiš, Markec ?" reče stric Števan. — »Ga slišiš, Števan ?" odvrne stric Marko in začne sestavljati svojo flavto. Jaz pa si medtem kličem spomine s pesmijo: »Lahno plove moja pesem k tebi sred' noči.:.« Večer bo in moja misel bo šla na pot. Kam pravzaprav? Ali se lahko še kam zateče, kje se lahko zglasi? Stric Števan poseže po trobenti, ko jaz preneham, meni pa z glavo pokaže na cimbale, kamor tudi pokleknem, primem za paličice. Prisluhnem, kako se strica lovita, dohitevata in spet prehitevata v nekih svojih napevih in vendar — v nečem se vedno lepo ujemata/Še sam se vtaknem v to njuno tavanje za nekimi mini doslej nepoznanimi napevi, morebiti bolj za nekim razpoloženjem, ki si na kraju našega dolgega romanja od včeraj opoldne pa do tega večera, zame pa še po nekam grenkem spoznanju daje duška morebiti bolečemu občutju v vseh naši Neprespani smo, VESTNIK, 17. APRILA 1981 STRAN 9 Za boljše informiranje Okrog sedemdeset mladih. ki se že, ali pa se nameravajo ukvarjati z informiranjem, se je minulo soboto zbralo na seminarju za mlade informatorje, kije potekal v murskosoboškem dijaškem domu. O vlogi informiranja v sistemu socialističnega samoupravljanja in informiranju v zvezi socialistične mladine je mladini govoril Milan Jazbec, ki je v zvezi s tem spregovoril še o novinarskih krožkih, oglasnih deskah, internih radijskih oddajah ter o oblikah in pomenu informiranja v ZSMS. Da pa bi mladi pridobili še več strokovnega znanja na področju in-formir^nja, je novinarka Brigita Bavčar spregovori- la o novinarskih zvrsteh. Razen tega pa je o problemu vključevanja mladih v sistem informiranja govoril še Marjan Žerdin. Seveda pa so v nadaljevanju seminarja mladi sami spregovorili o konkretni problematiki v svojih okoljih- Srečanje se je končalo z razgovorom s pomurskimi novinarji, ki so spregovorili o senčnih in sončnih straneh svojega poklica. Zavedamo se, da je le dobro informiran človek lahko tudi dober samo-upravljalec, zato so se mladi razšli z željo, da bi sleherni skrbel za sprotno, samokritično obveščanje in informiranje. M. Skledar REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: prestop? razlika, akrobat, klape, Ta, Irak, I, očala, koti, Br, Apo, sat, Nam, ata, trakar, kinolog, anapest. IZ DŽOUŽIJOVOGA DNEVNIKA Sestavil Marko Napast Predsednik ZDA Nekdanji kancler ZRN (Konrad) Reka v severni Dalmaciji Nekdanje ljudsko obče sodišče Trije najvišji nordijski bogovi Delo, vezano na določeno področje Jordanska luka v Rdečem morju Slaba. navada Odrezan del česa, kupon Ime dveh, evropskih držav Atol v otočju Tuamotu Začetek abecede Rimska dvojka Industrijska rastlina Vrsta vrbe Športno društvo Starejši hrv. gled. igralec (Dubravko) - Češki kralj v 13. stol. Angleški filmski režiser (Carol) Enaka vokala Klin, ki drži kolo Erbij Močna tkanina za predpasnike Konica Telesna poškodba Amper Skladatelj Odak Turški oblastnik Galanten moški • Kalij Jaka Avšlč Smrtni boj. umiranje Gostinski strežnik AMD GORENJE-VARSTROJ LENDAVA PRIREJA DNE, 26. aprila 1981 ob 14. uri v rekreacijskem centru Petišovci SVETOVNO PRVENSTVO POSAMEZNIKOV V SPEEDWAYU Sodelujejo države: Madžarska, Poljska, ZR Nemčija, Nizozemska, Avstrija, Italija, Bolgarija in Jugoslavija mišKO KRANJEC strici somi Povegalt tudi utrujeni, in vendar se nam nikamor ne mudi. Tudi ni več nikake priložnosti, da bi še zavili kam v oštarijo. Obtičali smo v naši vsakdanjosti in jutri bomo nadaljevali svoje neveselo življenje. Igramo, nekaj se trga iz nas v naši močvirski nedoumnosti, pri čemer niti ne čutimo, kako nas komarji grizejo. Ne urnem, nikdar ne bom odkril, kaj se poraja v človekovi duši v nekih posebnih trenutkih, da se sprošča----- v kaj vse že? V kaj naj se sprošča ta poljanska duše mojega strica Marka, mešetarja naših sejmov od Ludbrega do Cankove, ki tedne, mesece preživi v samem prekupčevanju, psovanju, krivem pričevanju in priseganju na vse svetnike in boga ? Toda zdaj — — zdi se mi, da se v njem prebuja nekaj tistega po ebnega, kar se najbrž skriva vslehernem človeku, le da pri čdkih najde kratko sprostitev, še pri bolj redkih daljše sproščanje, pri zelo zelo redkih pa tudi primemo obliko te sprostitve. Ker morebiti prav način sproščanja ni najmanj nepomemen. Borne izkušnje imam iz pisanja. Čutiš, skoraj natanko veš, kaj m kako je treba potlej pa-se to vse izmaliči, da — prav posmehljivo se ti izmaliči. Koliko vsega sem že začel, a ne zmogel dokončati. In koliko vsega sem že končal, a ni bilo pravo, ni bilo tisto, kar sem hotel, tuje, mrtvo sem zavrgel. — Mar naj bi bilo pri muziki drugače ? Koliko je potrebno, da sploh znaš zaigra ti, da ne škržučeš, kot temu rečejo v Pickovi bandi in tudi drugod. A kaj vse šele je potrebno, da to tudi lahko zapišeš! In ko že zapišeš — kaj pa je tisto, kar si zapisal, napisal? Kakšna ustvaritev? Sploh kakšna? Tom pa je doslej stal ko soha, ko da mu našega igranja vobče ni mar. Zdaj stoji skoraj nad nami, nič ne čaka, da končamo: -A je to zdaj vaše umetnost?" Toliko žaljivega je v njegovih besedah, da me presenetil. »In kaj naj bi bilo vtem takega?" Pogleduje po meni, očitno me je zdaj do kraja zamrzil, ker preziral me je že ves čas. Ta trenutek pa doumem njegov prezir in mržnjo: Tompa se je zbal za svojo veljavo pri mojih stricih. Tadva za čas prenehata, stric Marko se mora izkašljati, izpljuvati iz sebe gnoj, nakar se z nasmehom spogledata in stric Števan reče: »Viš ga, Vaneka — umetnost, pravi.« Obrne pogled proti njemu: -Kaj pa je to — umetnost, he?« -No, kar povej lepo, kaj je umetnost?« se požene v napad še stric Marko. "Kristus — o umetnosti bo govoril, le kje si pobral to besedo ?« “No, kar povej povej.« ga spodbuja še stric Števan. Preseneti me to ihtivo prerekanje zastran umetnosti. Tompa pa se spet le zviška posmehne rekši nam: “Hja, moji dragi. Igral sem v veliki kapeli, kottemu pravijo po svetu, med umetniki, in ne v takšni žalostni Pickovi bandi. In igrali smo same umetniške stvari in ne samo sotišev, šamarijank, polk, volcarjev, tudi ne čardašev — same velike stvari, kjer je potrebna tudi basica, in ki sem jo jaz igral. Tu pa,« pomigne z glavo proti meni, ne da bi še prikrival mržnje do mene. “Za popa smo ga poslali V šole, on pa — ko bi zdaj že lahko hodil v popovski jan ki, se šocka z vsako deklino, ki jo zagleda. Bo to kakšen pop, vaju vprašam ? Figo dam na takšnega popa! In igral bi rad, jaz mu paše bobna ne bi zaupal. Moji dragi, v Ameriki pa si lahko bil umetnik, četudi si igral samo na bobne. To ni kar tako, hja. On pa------Mozart, Beethoven, Verdi ----------------------------------- in ne vem, kaj vse je še nabrlizgal vkup. Ne rečem, tudi ti so bili umetniki, in še dva, tri ducate takih bi lahko naštel——« -Zdaj mi je pa dovolj!« nenadoma vzklikne stric Marko, ta mešetar, ki bi vsak dan spretno odpiral kravam gobce, da jim je po zobeh ocenjeval starost, vlačil za sesce ko za kakšno travo, če imajo kaj mleka, nato ploskal kmetičem po dlaneh, kričal, klel, se zaklinjal in z mirno dušo opeharil reveža ravno tako ko bogatina, ker to zanj ni bila več samo neka obrt, temveč kratko in malo ni mogel mimo živinčeta, da ge ne bi ocenil. "Zdaj te pa imam dovolj s tvojimi ameriškimi bobni vred.« »In pravi: — Ne rečem, bili so umetniki!« tedaj vzklikne še stric Števan. Vstane, ko ga bi hotel zagrabiti Tompo, tudi stric Marko se vzdigne, vendar pa le tako obstaneta. Nakar reče stric Marko proti meni: »Miškec, vstani.« In ko vstanem, zatikam paličice v žep, ker vem, da smo z nečim opravili, mi zastavi: -A ti veš, kaj je umetnost in kdoje umetnik, da poveš temu našemu Vaneku. Mirno lahko poveš tudi, da Picki to niso, da pa imajo muziko radi.« -Imajo jo radi,« potrdim, sem pa v zadregi zastran umetnosti. -Ne morem pa povedati, kaj je umetnost, ne — natanko tega ne znam povedati. To je težko. Je pa gotovo, da je to nekaj^ posebno lepega, in čim lepše je, tem^večja je umetnina-------« “Slišiš, Vanek? Še Miškec ne zna povedati natanko, kaj in kdaj je kaj umetnost, tipa-----te ni sram, da tako golčiš od umetnosti. Mi Picki pa se priklonimo umetnosti in umetnikom.« To reče z nekoliko privzdignjenim glasom, mogoče je v vsem še več predanosti, skoraj že neke pobožnosti, in še doda: -Priklonimo se, Picki — Mozartu, priklonimo se Beethovnu, Verdiju, Schubertu, Chopinu, pa tudi Leharju, priklonimo se umetnosti, priklonimo se vsemu lepemu. Ti, Miškec, dete drago, golobek naš, ki si iz Bičkovega rodu — če že hočeš ali ne moreš postaviti pop, kar smo vsi želeli, pa postani kak umetnik, vseeno kakšen, le da pokažeš pred svetom, da te Picki nismo zobstonj poslali v šole. Zdaj pa se priklonimo umetnosti, vsemu lepemu na svetu — —« In resnično se odkrije, tudi stric Števan privzdigne svoj krajenščak, meni pa tega ni treba storiti, ker l nimam pokrivala, samo od sebe pa me požene, da ju posnemam, ko ju vidim, kako se priklanjata na vse strani nega, ko da molita. Tompa osuplo strmi v nas, v ta obred posvečevanja in čaščenja tu na otavah, na obronku logov, na večer, ko se je sonce že naslonilo na štajerske griče. Bolšči v nas, morda v zavesti, dane more za nami v to predanost, v to pobožnost. ' Nakar stric Števan zaključi obred: “Mi nismo nič, navadni goslači, trobentači, cimbalisti, škržutarji — ampak tudi mi smemo igrati, prinašati ljudem veselje, žalost in tolažbo . . . vse, kar je lepo, ker lepota je tudi v žalosti in ne samo v veselju .. .« Tompa že odhaja s svojimi goslimi in trobento, s culo na komolcu, za njim gresta moja strica. Marko pristavi flavto k ustom, Števan svojo trobento, zaigrata z žalostjo, z zgubljenostjo, z nekim čudnim spoznanjem. Stopam^ za vsemi s cimbalami na hrbtu. Nimam primernega instrumenta, da bi se jima pridružil v tej predanosti nečemu lepemu. Lepemu? Nobeden od njiju ni virtuoz, čeprav sta v tistem, kar igrata na gostivanjih in veselicah, še kar dovolj spretna, stric Marko je celo dober flavtist, Števan spreten na trobento in na cimbalah. Zdaj igrata nekako drugače, ko da ju je ta naš pogovor o umetnosti prerodil, presenetljivo lepo seujemata v razpoloženju in v igri sami, v napevu. Čez nebo leti nova veriga škorcev, leti nekam proti jugu, na travnike, na otavo se že v tanki plasti razliva bleda megla ko razgrnjen velik prt. Pred menoj se premika,Andrejev križ'—veliki bas našega Lojza, pod njim se opletajo nezlikane hlačnice mojegastrica Števana, znadnjegase vzdiguje naš poljanski krajenščakec nedoločne barve. .Pred stricem Števanom se premika velika ,budilka' z ,zvončkom’ na vrhu — z obledelim krajenščakom strica Marka, pod,budilko 'pa se ravno tako opletajo nezlikane hlačnice. Tompa se nam je odmaknil, kakor da se mu je začelo na moč muditi in da se ne počuti najbolje v naši družbi, v tej Pickovi bandi. In pred menoj gre ta naša poljanska nedoumna žalost, zlivajoča se v akorde flavte in trobente. I/ dalji na vzhodu se v vijoličasti modrini razteguje kita Lendavskih goric, in zdi se mi, da je tam obstala Šarika, ta ».... mala deklica«, ki -edina živi na svetu«. Stoji Šarika na vrhu klanca pred tisto samotno kočo, kjer sva posedala v tako prijetnem in hkrati žalostnem pogovoru; stoji s svojimi blimi kitami, spuščenimi na prsi, in gleda po tej naši ravnini, odevajoči se v meglo. A tu spet, v zapuščeni gostilni, stoji Etelka s svojo žalostjo. Da, povsod sama žalost. Gremo čez polje s to večerno žalostjo, s to mehkobno otožnostjo, ki nam jo flavta in trobenta mojih stricev trgata iz * srca in jo trosita na vse strani kot odmev nečesa nedo-umnega, nedokončljivega, kar mora človek vsak večer znova preboleti. Nekoč sem pastir igral na stranščico s šestimi luknjicami, kar pa je bilo dovolj za žalost in radost in hrepenenje mojega otroškega srca. Markova flavta ima poleg tolikih luknjic še vsaj toliko zaklopk, zmore kar čez dve oktavi za tešitev našega srca. Morda pa stvar niti ni v tem, temveč v nečem čisto drugem. (Nadaljevanje prihodnjič) STRAN 10 VESTNIK, 17. APRILA 1981 KRIŽEMKIRAŽBA ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT Kurirčkova pošta Nekega dne je prišla Tina s sestanka in nam rekla, da bo v torek prispela k nam kurirčkova pošta in da moramo priti z ruticami in kapicami. V torek po malici sem šel z neko deklico iz petega razreda v Zepovce k trgovini. Tam smo sprejeli kurirčkovo torbico od Stogovčanov. Potem smo nesli torbico v Apače. Tam je bila proslava. Poslati smo pozdravno pismo in obljubili, da bomo hodili po Titovi poti. Dejan Galičič, 3. b OŠ Apače Dobili smo slovenski dopolnilni pouk Naši starši so v mestu Bdnnjgheim v bližini mesta Stuttgart v ZR Nemčiji ustanovili slovensko kulturno prosvetno društvo, ki se imenuje „Mura”. Prva njihova naloga je bila, da so zaprosili na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Stuttgartu za učitelja. Preden je učitelj prišel, smo se mi otroci s starši sami učili slovenske pesmi in se pripravljali na našo prvo proslavo — dan republike. Naučili smo se pionirsko zaobljubo. - Bili smo sprejeti v pionirsko organizacijo. Kako smo bili veseli; vsi smo prvič nosili pionirske kape in rute. Prvič smo deklamirali in peli slovenske pesmi. Zelo lepo je uspela prva proslava. Učitelja dolgo ni bilo. Prišel je čas dedka Mraza. Tudi to so nam naši starši lepo uredili. Zelo smo bili srečni, ker smo dobili od njega lepa darila. Čas hiti, prišel je dan žena. Spel smo se učili nove pesmice. Nastopali smo, naše mamice so bile srečne, da so njihovi otroci deklamirali. Za mojo mamico je bil to najlepsi dan. Dolgo pričakovani slovenski dopolpimi pouk smo tudi naposled doHi. Prišel nas je učit tov. Franc Belec. Zbrali smo se otroci in starši. Svečano se je slovenski dopolnilni pouk začel. Dobili smo slovenske knjige, zemljevid Jugoslavije in Slovenije. Pouk imamo vsako drago soboto, ko je prosta sobota v nemški šoli. Zelo nam je lepo, zelo smo srečni in se pridno učimo slovenščino. _ Drage pionirke. dragi pionirji, zjelo bi želeli, da si z nami dopisujete. Nas je čez. petdeset pionirjev od prvega do sedmega razreda. Veliko pionirjev je iz Prekmurja, smo pa doma še iz mariborske, celjske in ptujske občine. Pišite nam. da se čimveč naučimo slovenski. Stanka Demikovič, 7. raz. slovenske dopolnilne šote Bonnigheim ZR Nemčija Ustanovili smo novinarski krožek Na 4-letni celodnevni osnovni šoli v Markovcih smo pred kratkim ustanovili novinarski krožek, katerega obiskuje trenutno 25 učencev iz vseh 4 razredov. Ta krožek vodi tovariš Drago Jakič. Na dan ustanovitve novinarskega krožka je prišel na obisk kot gost tudi tovariš Franček Stefanec. Tovariša sta nam pripovedovala o novinarskih veščinah in o samem poklicu novinarja- To pripovedovanje nam je bilo zelo zanimivo, zato smo učena z velikim zanimanjem poslušali. Učenci COS Markova smo zdo veseli, ker smo na naši šoli ustanovili novinarski krožek, saj bomo pri urah krožka podrobneje spoznali novinarsko delo in si lažje predstavljali poklic novinarja. Tako bo mogoče marsikoga ta poklic pritegnil in se bo lahko pozneje po končani osnovni šoli odločil zanj. MARIJA GOSTONJ COS MARKOVCI J SLOVO - Narisal Pavel K., 8- raz. OŠ Beltinci. UREJA JOŽE GRAJ Tovariši so šli in se niso več vrnili Naša domovina slavi svoj življenjski praznik-rojstni dan. Lepa je misel na domovino, svobodo in vse kar imamo. Toda za vse to je bilo treba dati najdragocenejše kar ima človek-življenje. Padali so otroci, žene in možje. Odpravljali so se v gozdove, iz katerih se marsikdo ni vrnil. Do vseh tistih, ki so kakorkoli prispevali svoj delež za svobodo, klije v naših srcih ljubezen do njih. Bila je huda zima. Pionir Janezek se je odpravil s sporočilom v mračen gozd. V pesti je stiskal listič, ki mu ga je dal oče in mu pred odhodom dejal: „Janezek, pogumen fant si. Glej da bo prišlo pismo v prave roke.” Da je Janezek pozabil na mraz in strah sredi gozda, si je ponavljal v pogum očetove besede. Pri srcu mu je bilo toplo z mislijo, da bo tudi on med tistimi, ki bodo pomagali partizanom. Ni bilo več daleč do cilja, saj je pot do partizanske javke zelo dobro poznal. Za drevesom so zadrdrale nemške strojnice. Iz prestreljenih prsi se mu je vlila junaška kri. Janezek se je zvalil v jarek, kjer so njegovo pismo dobili partizanski kurirji- Tudi njegovo mlado življenje je delček naše svobodne domovine. Velik borec za svobodo naše domovine pa je bil tovariš Tito, ki ga žal danes več ni med nami. Veliko hrabrosti in poguma je pokazal v najtežjih trenutkih naše zgodovine, bojeval pa se je tudi po osvoboditvi za boljše življenje narodov Jugoslavije. Misel na svobodno domovino mi pomeni življenje polno lepih stvari. MOJCA ŠENDLINGER OŠ KAPELA 6b Marjami Verbanjšak. 8. r. OŠ Veržej Daniela Pucko, doma iz Renkovec, pionirka slovenske dopolnilne šole v Bon-ninheimu ZR Nemčija. ZAJTL OBČINSKI PRVAK Na občinskem članskem tekmovanju rekreativce« v namiznem tenisu v Lendavi je sodelovalo 35 tekmovalcev. Med posamezniki je zmagal Bojam Zajtl pred Deziderjem Žoldošom in Milanom Utrošo. V tekmovanju dvojic pa sta prvo mesto osvojila Utto-ša—Nagy pred Zajtl—Bakač in Rosič—Rosič. VODI NAFTA BREZ PORAZA V občinski namiznoteniški ligi Lendava je bilo odigrano predzadnje — 8. kolo. Rezultati: Partizan—Varstroj L 0:5, D. Lugarič—Dobrovnik 5:0, Varstroj II—G. Lakoš 4:5, Petišovci—Bistrica 5:3 iv Dolina—Nafta 1:5. Vodi brez poraza Nafta s 16 točkami pred Varstrojem L in D. Lugaričem po 14 točk. .MK Murska Sobota XII. koto — 19. 4. 81 Tišina—Rakičan Čarda—Cankova Puconci—Lj utomer Bakovci—Lipa Rogašovci—Tešanovci Radgona—Beltinka XIII. kolo — 26. 4. 81 Radgona—Tišina Beltinka—Rogašovci Tešanovci—Bakovci Lipa—Puconci Lj utomer—Č arda Cankova—Rakičan XIV. kolo — 3. 5. 81 Tišina—Cankova Rakičan—Ljutomer Čarda—Lipa Puconci—Tešanovci Bakovci—Beltinka Rogašovci—Radgona XV. kolo — 10. 5. 81 Rogašovci—Tišina Radgona—Bak ovci Beltinka--Puconci. RAZPORED TEKEM Tešanovci—Čarda Lipa—Rakičan Ljutomer—Cankova XVL kolo — 17. S. 81 Tišina—Ljutomer Cankova—Lipa Rakičan—Tešanovci Čarda—Britanka Puconci—Radgoma Bakovci—Rogašovci XVII. kolo — ML 5. 81 Bakovci—Tišiina ' Rogašovci—Puconci Radgona—Garda Beltinka—Rakičan Tešanovci—Cankova Lipa—Ljutomer XVIII. kolo —31. 5. Sl TKinia—Lipa. Ljutomer—Tešanovci Cankova—Beftinka Rakičan—Radgona Čarda—Rogašovci Pucoud—Batova XIX, tote — 7. 6.81 Puconci—Tišina Batovci—Garda II. ONL Lendava 14. kolo 12. 4. 1981 Borba : Piramida Mostje : Bistrica Panonija : Polana Črenševci: Zvezda Lakoš : Zitkovci Nedelica : Odranci Pince — prosto 15. kolo — 19. 4. 1981 Odrapci: Lakoš Žitkovci: Črenšovci Zvezda : Panonija Polana : Mostje Bistrica : Borba Piramida : Pince Nedelica — prosta 16. kolo — 26. 4. 1981 Pince : Bistrica Borba : Polana Mostje : Zvezda Panonija : Žitkovci Črenšovci: Odranci Nedelica : Lakoš Piramida — prosta 17. kolo 3. 5. 1981 Nedelica : Črenšovci Odranci: Panonija Žitkovci: Mostje Zvezda : Borba Polana: Pince Bistrica : Piramida Lakoš — prosti 18. kolo — 10. 5. 1981 Piramida : Polana Pince : Zvezda III. MK Murska Sobota X. kolo —12. 4. 81 Slaveči—Romah F ilovci—Tromej ni k Selo—II pl.—Bogojina Hratonci—Serdica Križevci—Prosenjakovci XI. kolo — 19. 4. 81 Križevci—Slaveči Prosenjak.—Bratonci Serdica—Selo-ll.pl. Bogojina—Filovci Tromejnik—Romah I XII. kolo — 26. 4. 81 -j Slaveči—Tromejnik Romah—Bogojina i [ Filovci—Serdica Selo-H pl.—Prosenjak. Bratonci—Križevci Borba: Žittovci Mostje: Odranci Neddica: Pancmija Čienšova: Lakoš Bistrica — prosta 19. koto 17.5.1981 Lakoš: Panmmjja Nedefca: Mostje Odrandi: Bosta Žitkovci: Pince ' Zvezda: Piramida Polana: Bistrita Čranšora — prosti 2». koto 24.5. mi Bistrica: Zvezda Piramida: Žitkovci Pince: Odranci Nedellita: Borta Mostje: Lakoš Panonija : Gremštad Polana — prosta 21. kol^ 31. S. 1981 Črenšovci: Mostje Lakoš: Borta Nedelica: Pince Odranci t Piramida Žitkovd: Bistrica' Zvezda': Polana . Panonija — prosta 22. . koto 7. 6. 1981 Polana : Žittovci Bistrica: Odranci Nedelica : Piramida XIII. koto — 3. 5.81 Bratonci—SlaveH Križevci—Selo-11 pL Prosenjak.'—FiJovd Serdica—Romah Bogojina—Tromejirik XIV. koto— I®. 5.81 Slav eiči—Bogojina Tramejiniik—Sodnica Romah.—Prosenjak. Hlov ci—Križevci Selo-H pL—Braitonci . XV. koto — 17. 5. 81 Selo-11 pl—Slaveči ' Bratomor*—Litovci' K nžei ci— Romah ' RtosenjaL..—Tromejmk Serdica.— Bogojira OBČINSKO TEKMOVANJE Izvedeno je bito občinsko tekmovanje pionirjev in piotnirk v namiznem tenisu. Med pionirji je ekipno zmagala OŠ Lendava pred OŠ Genterovci in OŠ Dtebrovnik. Med posamezniki je prvo mesto osvojil Branko Vidič pred Silardom Samujem in Tomijem Vargo, vsi Lendava. V dvojicah pa sta zmagala Samu—Pasa (Le) prej Horvat—Mesarič (Gen) in Laszto—Laszto (Dob). V konkurenci pionirk je zmagata OŠ Genterovci pred OŠ Dobrovnik. Med posameznicami pa Tatjana Golenko (Le) pred Marijo Varaš (Ge) in Gabrijelo Feher (Dob). V dvojicah sta zmagali Golenko—Toplak (Le-Do) pred Kepe—Vbroš (Ge) in Gomboc—Ritlop (Do). Milan Utroša Rogašovci—Rakičan Radgona—Cankova Beltinka—Ljutomer Tešanovci—Lipa XX. kolo — 14. 6. 81 Tišina—Tešanovci Lipa—Beltinka Ljutomer—Radgona Cankova—Rogašovci Rakičan—Bakovci Čarda—Puconci XXI. kolo — 21. 6. 81 Čarda—Tišina Puconci—Rakičan Bakovci—Cankova Rogašovci—Ljutomer Radgona—Lipa Beltinka—Tešanovci XXII. kolo — 28. 6. 81 Tišina—Beltinka Tešanovci—Radgona Lipa—Rogašovci Ljutomer—Bakovci Cankova—Puconci Rakičan—Čarda Pince : Lakoš Borba : Črenšovci Mostje: Panonija Zvezda — prosta 23. kolo 14. 6. 1981 Panonija : Borba Črenšovci : Pince Lakoš : Piramida Nedelica : Bistrica Odranci : Polana Žitkovci : Zvezda Mostje — prosto 24. kolo 21. 6. 1981 Zvezda : Odranci Nedelica : Polana Bistrica : Lakoš Piramida : Črenšovci Pince : Panonija Borba : Mostje Žitkovci — prosto 25. kolo 28. 6. 1981 Mostje : Pince Panonija : Piramida Črenšovci; Bistrica Lakoš : Polana Nedelica : Zvezda Odranci: Žitkovci Borba — prosta 26. kolo 5. 7. 1981 Nedelica : Žitkovci Zvezda : Lakoš Polana : Črenšovci Bistrica : Panonija Piramida : Mostje . Pince : Borba Odranci — prosti XVI. kolo — 24. 5. 81 Slaveči—Serdica Bogoj ina—Prošenj ak. Tromejnik—Križevci Romah—Bratonci Bilovci—Selo-11 pl. XVII. kolo — 31. 5. 81 Filovci—Slaveči Selo-H pl,—Romah Bratonci—Tromejnik Križevci—Bogojina Prosenjak—Serdica XVIII. kolo — 7. 6. 81 Slaveči—Prosenjak. Serdica—Križevci Bogojina—Bratonci Tromejnik—Selo-11 pl. Romah—Filovci VESTNIK, 17. APRILA 19B1 STRAN 11 SPORT — AKTUALNO V TELESNI KULTURI NAČRTOVANO MEDNARODNO SODELOVANJE V soboški občini posvečajo posebno skrb mednarodnemu sodelovanju na področju telesne kulture. Pri Telesnokulturni skupnosti Murska Sobota obstaja poseben odbor, ki na osnovi predlogov osnovnih telesnokulturnih organizacij vsako leto sprejme program mednarodnega sodelovanja. Pri teh srečanjih zasledujejo tri osnovne cilje — sodelovanje s slovenskimi športniki v sosednjih deželah, sodelovanje z našimi delavci, ki so na začasnem delu v tujini in sodelovanj e s sosednimi deželami pri katerih zasledujejo kvaliteto posameznih športnih panog. Tak način mednarodnega sodelovanja se je pokazal kot zelo koristen in ga nameravajo v soboški občini nadaljevati. V letošnjem letu so telesnokulturne organizacije v soboški občini predvidele dokaj pester program mednarodnega sodelovanja. Mednarodna srečanja načrtuje kar 25 osnovnih telesnokulturnih organizacij. Zaradi pomanjkanja finačnih sredstev in stabilizacijskih prizadevanj je odbor za mednarodno sodelovanje večino načrtovanih srečanj tudi finančno podprl, ne pa vseh, hkrati pa tudi odobril nekatera srečanja, ki so dobila politično verifikacijo. Največ mednarodnih srečanj je predvideno v nogometu in sicer 17, med katerimi velja posebej omeniti sodelovanje nogometašev Mure na Savaria turnirju v Szombathelyu in ob otvoritvi nogometnega igrišča v Monoštru na Madžarskem. Potem so še predvidena srečanja nogometnih sodnikov Železne županije in Murske Sobote in maloobmejna srečanja. Košarkarji Pomurja bodo sodelovali na tradicionalnem mednarodnem turnirju v Nagykanizsi na Madžarskem, kadeti in veterani pa v Weizu v A vstriji. Judoisti soboškega Partizana načrtujejo sodelovanje z judoisti in Ingol-stadta in Balaton kupa. Namiznoteniški klub Sobota ima v programu sodelovati na mednarodnem turnirju v Celovcu, v Moravski Ostravi in v Szombathelyu. V atletiki so predvidena srečanja v Szombathelyu in v Gradcu ter gostovanje atletov iz Szombathelva v M. Soboti. Kolesarski klub Pomurje bo letos sodeloval na Savaria pokalu v Szombathelyu. prvenstvu Madžarske in na dirki vJičinu, madžarski in češki kolesarji pa na dirkah v Pomurju. Kaj kaši BD Mura iz Kroga bodo sodelovali na tekmovanjih v A vstriji in Madžarski, gostje pa na prireditvi Mure 81. Kegljaški klub Čardaše bo udeležil Savaria tekmovanja, srečanja z Erlachom v A vstriji in vrnil obisk našim delavcem na začasnem delu v Bad Wurzach. Hokejisti Pomurja vračajo obisk hokejistom Jičina, srečanje pa bo tudi v M. Soboti. Delavsko športno društvo Mura ima predvideno srečanje s športniki z eno od tekstilnih tovarn v Szombathelyu. Poleg tega pa se bodo tudi letos nadaljevanja že tradicionalna srečanja z Ingolstadtom. kjer je zaposlenih največ naših delavcev. Tako bodo srečanja nogometašev Beltince in Ba-kovec, rokometašev Paketa ter judoistov in karateistov Sobote, Feri Maučec KAJAKAŠTVO HUD BOJ ZA 1. MESTO Na reki Savi pri Hrastniku je bilo v nedeljo dokaj zahtevno tekmovanje v spustu, na katerem je sodelovalo okrog 70 kajakašev iz 8 klubov, med njimi tudi jugoslovanski reprezentantje. V članski konkurenci je bil letos najhujši boj. Zmagal je Z. Oblokar (Soške elektrarne) pred ŠTEFANOM VARGO (BD Mura Krog), Skokom (I.BD) itd. Ostali kajakaši iz Kroga so se uvrstili takole: Franc Titan na 9. mesto med člani, Andrej Titan 4. mesto in Drago Horvat 11. mesto med mladinci. Naslednji teden bo Štefan Varga odpotoval na 10-dnevne priprave jugoslovanske reprezentace, ki se bo letos udeležila svetovnega prvenstva v spustu v Angliji. -aj I. MWL M. Sobota Rezultati - 11. kolo Tišina—Beltinka 1:4 Radgona- -Tešanovci 1:2 Rogašovči —Lipa 2:4 Bakovci— Ljutomer 0:2 Puconci— Cankova 7:2 Čarda—Rakičan 3:2 Beltinka 11 8 2 1 44:17 18 Bakovci 11 9 0 2 32:10 18 Tešanovci 11 7 2 2 31:22 16 Ljutomer * 11 6 2 3 24:19 14 Rakičan 11 6 1 4 27:20 13 Lipa 11 6 1 4 27:30 13 Čarda 11 4 3 4 29:32 11 Tišina 11 5 0 6 24:22 10 Radgona H 3 2 6 22:29 8 Puconci 11 1 4 6 27:40 6 Rogašovci 11 1 3 7 23:28 5 Cankova 11 0 0 11 12:53 o SNI, Visoka zmaga Mure V nadaljevanju tekmovanja v slovenski nogometni ligi je soboška Mura doma z visokim rezultatom 4:0 premagala Kladivar iz Celja. Strelci golov so bili: Vršič 2 ter Šavel in Slavic po enega. Sodil je Kamenšek iz Maribora. Lendavo je premagal Železničar iz Maribora z 0:3. čeprav se je prvi polčas končal brez gola. V naslednjem kolu igra Len-dava doma s trboveljskim Rudarjem, Mura pa gostuje v Novi Gorici, kjer bo igrala z Vozili. ATLETSKI ČETVEROBOJ V M. SOBOTI IZKAZALI SO SE PIONIRJI V Murski Soboti je bil tradicionalni vsakoletni četveroboj atletov in atletinj iz Šaleške doline. Koroške, Ptuja in Pomurja, ki so ga izvedli atletski delavci iz Murske Sobote. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 140 atletov in atletinj, tekmovali pa so pionirji, pionirke, člani in članice. V skupni uvrstitvi so imeli največ uspeha Ptujčani, ki so s 183,5 točkami osvojili prvo mesto pred Koroško 178, Šaleško dolino 169.5 in Pomurjem 113 točk. Od pomurskih tekmovalcev so se najbolje izkazali pionirji, ki so v skupni uvrstitvi osvojili prvo mesto. Turnišče—Olimpija 2:1 Hotiza—Kapca 5:2 Mladost—Renk ovci 3:1 Dobrovnik—Nafta 4:3 Petišovci—Graničar 1:1 Rezultati — pionirji — 100 m: 1. Založnik 12.2 (Vel). 2. Glavica 12.3 (Rav). 3. Zadravec (MS) 12.7; 800 m: 1. Koršič (MS) 2:21.9. 2. Jert (Rav), 2:23.5. 3. Novak (Pt) 2:24,6; daljina: I. Šiftar (MS) 5.74 2. Založnik (Ve). 5.58 3. Plohl (Pt) 5.26; krogla: 1. Šukar (MS) 11.45. 2. Klarič (Pt) 10.63. 3. Javornik (Rav) 10.43; Pionirke — 100 m: l.Krenker (Ve) 13.8. 2. Konig (Pt) 14,4. 3. Čebulj (Ra) 14,7; 600 m: 1. Hameršek (Pt) 1:51.1, 2. Mutvar (MS) 1:53.0. 3. Jošt (Ve) 1:57.7; daljina: 1. Kramišerger (Pt) 4.55. 2. Cvetkovič (Ra) 4.37 in 3. Špur (MS) 4.18; Člani — 100 m: I. Koren (Pt) 11.2. 2. Fijavž (Ve) 11,8. 3. Kadiš (Ra) 12.1; 400 m: 1. Fijavž (Ve) 55.3. 2. Kotnik (Ra) 56.1, 3. Hovnik (Ra) 56,3; 3000 m 1. Miklavžina (Ve) 8:47.5. 2. Okrogeljnik (Ra) 8:59,0. 3. Flisar (MS) 9:05.3; višina: 1. Strmčnik (Ra)185. 2. Koren (Pt) 185, 3. Vidali (Ve) 180 cm; daljina: 1. Kadiš Mitja (Ra) 6,46. 2. Kadiš Matko (Ra) 6.25, Širec (Pt) 5.80; krogla: L Jug (Ve) 11.45. 2. Glažar (MS) 11,32, 3. Kunkon (Pt) 11.12. Članice — 100 m: I. Majhen (Ve) 13.3. 2—3. Vavče (Ra) in Pečavnik (Ve) 13.4; 400 m: I. Majhen (Ve) 1:03.4, 2. Hameršek (Pt) 1:04.5, 3. Sredenšek (Ra 1:05.0 800 m: J. Vindiš (Pt) 2:28.2. 2. Tili (Pt) 2:30,9 3. Tominc (Ra) 2:31.7; višina: 1. Lihteneger (Ra) 155. 2. Pajek (Pt) 155. 3. Pečovnik (Ve) 155 cm: daljina: 1. Carli (Pt) 4.95, 2. Herman (Ra) 4,71. 3. Šešerko (Pt) 4,70; disk: 1. Bertalanič (MS) 31.34. 2. Kolar (MS) 24,54. 3. Ježovnik (ve) 23.82 in krogla: 1. Ježovnik (Ve) 10.14. 2. Kolar (MS) 9.78. 3. Babič (Pt) 8.86. ' F. M. II. MN. M. Sobota Rezultati — 10. kolo Veržej— Grad 3:3 Apače— Dokležovje 1:0 Ižakovci —Melinci 1:1 Gančani- —Pušča 1:0 Salovci— -Vrelec 2:1 Grad 10 7 2 1 29:20 16 Veržej 10 6 3 1 29:16 15 Dokležovje 10 7 1 2 21:11 15 Melinci 10 5 3 2 30:19 13 Šalovci 10 4 3 3 21:19 tl Ižakovci 10 3 2 5 20:23 8 Gančani 10 3 1 6 17:25 7 Apače 10 3 0 7 20:27 6 Vrelec 10 2 2 6 14:24 6 Pušča 10 1 1 8 11:28 3 III. MWL M. Sobota Rezultati — 10. kolo G. Slaveči—Romah 0:9 Filovci—Tromejnik 8:3 Selo—Bogojina 1:3 Bratonci—Serdica 4:0 Križevci—Prosenjak. 1:1 Bogojina Serdica Bratonci Romah Filovci Križevci Prosenjak. Tromejnik Selo Slaveči 10 7 2 1 35:14 16 10 8 0 2 30:12 16 10 6 1 3 30:16 13 10 5 2 3 31:17 12 10 5 1 4 31:25 11 10 4 2 4 21:21 10 10 4 1 5 28:23 9 10 2 2 6 19:36 6 10 2 1 7 19:32 5 10 1 0 9 10:58 2 I. OWL Lendava Rezultati — 10. kolo Turnišče 10 10 0 0 46:15 20 Dobrovnik 10 622 43:14 14 Nafta 10 523 29:17 12 Petišovci 10 4 4 2 20:18 12 Graničar 10 5 2 3 20:20 12 Renkovci 10 4 1 5 17:18 9 Olimpija 10 4 1 5 18:24 9 Mladost 10 3 16 19:41 7 Hotiza 10 2 0 8 16:28 4 Kapca 10 0 1 9 16:49 1 II. OWL Lendava Rezultati - - 13. 1 10 lo Borba—Piramida 6:1 Lakoš—Žitkovci 2:0 Panonija- -Polana 2:0 Mostje—Bistrica 0:2 Črenšovci- —Zvezda 3:0 Nedelica— -Odranci 3:2 Pince prosto Panonija 13 10 2 1 47:18 22 Borba 13 9 2 2 46:24 20 Mostje 13 9 1 3 43:14 19 Odranci 13 9 1 3 50:25 19 Lakoš 13 724 34:23 16 Čren sovci 13 724 30:21 16 Nedelica 13 634 38:24 15 Bistrica 13 4 4 5 23:24 12 Polana 13 4 2 7 35:31 10 Zvezda 13 3 2 8 15:56 8 Žitkovci 13 229 19:31 6 Pince 12 2 1 9 12:42 5 Piramida 13 0 0 13 10:69 0 ŠAH Radenska v finalu V organizaciji šahovske zveze Pomurja je v klubskih prostorih soboškega hotela Diana potekalo letošnje regijsko tekmovanje za pokal maršala Tita v šahu, ki so se ga udeležile le tri moške ekipe. Ljutomerčani, Lendavčani so se in Sobočani so se zato pomerili po skrajšanem izločilnem sistemu. Derbi srečanja je bilo že v prvem kolu, ko je ekipa Radenske iz Murske Sobote premagala najhujšega tekmeca — šahiste Lendave z 2,5:1:5. V odločilnem spopadu za prvo mesto pa so Sobočani ugnali še Ljutomerčane z najvišjim rezultatom 4:0. Na ta način seje ekipa Radenske po pričakovanju uvrstila v republiški finale za pokal maršala Tita v šahu, ki bo od 25. do 27. aprila v Portorožu. M. Jerše Tradicionalni letos že deveti Kajuhov memorial je zbral.veliko število igralcev in igralk — prisotnih je bilo 88 klubov — iz vse Jugoslavije pa tudi gostov iz Italije, Avstrije, Madžarske, ČSSR in Poljske. Sobočani so na tekmovanju nastopili le s člansko ekipo. V članski konkurenci letos ni bilo tekmovanja posameznikov, ker se je organizator odločil le za ekipno tekmovanje in povabil vse najboljše slovenske ekipe, najboljše ekipe iz Hrvatske ter odlične ekipe iz ČSSR in Poljske. V vseh teh klubih igrajo tudi državni članski reprezentanti posameznih držav, ki pa zaradi SPENSA niso mogli igrati za svoje klube. Tako so tudi Sobočani nastopili brez najboljšega Kovača, vendar s Horvatom in Pavičem. Oba Sobočana sta igrala zelo dobro' in v predtekmovalni skupini premagala Lodz iz Poljske s 3:0, Olimpijo II s 3:2, zagrebški Vjesnik z Juhasom in Basaričem s 3:0, pri čemer je Pavič premagal Juhasa, Horvat pa Basariča, in ko je že vse kazalo, da bosta osvojila prvo mesto v skupini, sta v zadnjem srečanju izgubila z Banikom II iz ČSR z 0:3, in tako pristala na drugem mestu v skupini. Ekipe Sobote, Vjesnika in Branika II so imele enako število točk, vendar je zasedla prvo mesto ekipa Banika Ilzaradi boljše razlike v točkah. V finalnih srečanjih za uvrstitev od 4. do 6. mesta sta premagala Ljubljano III s 3:0 ter Pamučno industrijo prav tako s 3:0 in v konkurenci 15 ekip zasedla dobro 4. mesto. V ženski konkurenci mladink pa je v ekipi Ljubljane igrala Gregorjeva in z ekipo osvojila drugo mesto. m. U. ---JUDO — REP. PRVENSTVO ŽENSK ------------------- NATAŠA PEČEK IN JOŽA HORVAT REPUBLIŠKI PRVAKINJI V Mariboru je bilo republiško prvenstvo v judu za ženske. Na tekmovanju je sodelovalo tudi pet Sobočank: Nataša Peček, Joža Horvat, Milena Dokl, Darija Skalar in Nataša MvTl N?jvečji uspeh s'i dosegli Nataša Peček, ki je osvojila prvo mesto v kategoriji do 48 kg in Joža Horvat, ki je zmagala v kategoriji do 36 kg, Zlasti prijetno preseneča prvo mesto Pečkove, saj je šele učenka sedmega razreda osnovne šole. Milena Dokl je tekmovala v kategoriji do 61 kg, Nataša Muršič pa v kategoriji do ' 66 kg, obe sta zasedli tretji mesti, dečkova in Horvatova bosta sodelovali na državnem prvenstvu, ki bo 24 tega meseca v Subotici. To je doslej naj večji uspeh pomurskega ženskega juda. — KOLESARSTVO ------------------------------------- KAPUW ŠESTI PO MEDŽIMURJU Kolesarji Pomurja iz Beltinec in Partizana iz Veržeja so se udeležili tradicionalne mladinske kolesarske dirke „Po Medžimurju”, katere start je bil v Varaždinu, cilj pa v Čakovcu. Skupno se je dirke udeležilo nad 100 tekmovalcev iz vse Jugoslavije. Od pomurskih tekmovalcev je imel največ uspeha Borut Kapun, član Partizana iz Veržeja, ki je pri starejših mladincih dosegel odlično 6. mesto z 1,14-minutnim zaostankom za zmagovalcem. Pretežni del 76 km dolge proge je Kapun bil v vodilni skupini petih tekmovalcev, žal pa ni zdržal izredno ostrega tempa kolesarjev Save v zadnjih 10 km. Mlajši mladinci Titan, Sreš, Petek in Berden so zelo zadovoljili, saj so med 52 tekmovalci prišli na cilj v vodilni skupini in 60 km dolgo progo prevozili povprečno nad 40 km/h, kar je za začetek sezone solidno. Dejstvo je, da je edina ekipa Pomurja imela vse štiri tekmovalce v vodilni skupini. Odlično pa se je izkazal pionir Berden. Strokovno vodstvo obeh pomurskih kolesarskih organizacij je zadovoljno z nastopom svojih tekmovalcev, kar pomeni, da so tekmovalci dobro pripravljeni. J- S. --- ROKOBORBA — REP. ČLANSKO PRVENSTVO------------ BADMINTON — REP. B TURNIR Sekereš in Petkovičeva druga V organizaciji šolskega športnega društva Mladost Lendava je bil zadnji republiški turnir članov in članic v badmintonu — skupine B. Na tekmovanju je sodelovalo 19 moških in 12 žensk. V moški konkurenci je zmagal Matjaž Zaletel (Ježica) pred Seke-rešem (Lendava), Erjavcem (Jež), Juretom Zaletelom (01), Strahom (Jež), Kaplanom (Jež), Sendlinger-jem (Lendava) in Pahorjem (01). V tekmovanju žensk je zmagala Sva-Ijakova (Branik) pred Petkovičevo (Lendava), Boharjevo (01), Colnaričevo (Br), Nagodejevo (01), Vidovo (Lendava), Ošlajevo (Len) in Dolškovo (01). Tekmovanje invalidov V okviru mednarodnega dneva invalidov je bilo v Radencih tudi tekmovanje invalidov Pomurja v kegljanju in šahu. Največ uspeha so imeli člani Društva za rekreacijo in šport invalidov M. Sobota, ki so v obeh disciplinah osvojili prvi mesti. V kegljanju je zmagala prva ekipa Sobote s 351 podrtimi keglji pred Ljutomerom 336, Soboto II. 319 in Radgono 269 podrtih kegljev. V šahu pa je zmagala prva ekipa Sobote pred drugo ekipo Sobote in Radgono. ROKOBORBA V nedeljo, dne 19. 4. 1981 ob 10. uri bo v Murski Soboti letošnje republiško mladinsko prvenstvo v rokoborbi. Srečanja bodo v domu Partizana. Prve letošnje množične športno-rekreacijske akcije v soboški občini so uspešno stekle, čeprav je bila zaradi obrambnih dnevov udeležba okrnjena. Triu kolesarjenja se je udeležilo 215 kolesarjev vseh vrst starosti, ki so bili nadvse zadovoljni in izražali želje po pogostejših tovrstnih akcijah. Sodelovali so kolesarji iz Murske Sobote, Tišine, Bogojine, Puconec in Beltinec. Tudi vaški tek v Lipovcih, katerega seje udeležilo 50 tekačev, je uspel. Po uspešno izvedenih občinskih krosih bo v torek, 21. aprila 1981, ob 14.30 v športnem parku v Ljutomeru pomursko prvenstvo v krosu v okviru akcije spomladanskih krosov pod pokroviteljstvom časopisa Vestnika. Na tekmovanju bodo nastopili najboljši atleti in atletinje iz občinskih tekmovanj v krosu. Tekmovali bodo v naslednjih kategorijah: ml. pionirji — 800 m — ml. pionirke — 800 m — st. pionirji — 800 m — st. pionirke — 800 m — ml. mladinke — 800 m — ml. mladinci — 1600 m — st. mladinci — 1600 m — st. mladinke — 800 m — članice — 1600 m — člani — 2400 m — ter veterani in pripadniki JLA — 1600 m. STRAN 12 VESTNIK, 17. APRILA 1981 CBADNE OBJAVE Leto XV Murska Sobota, dne 17. aprila 1981 štev. 20 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 206. Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za cene 209. Navodilo o določitvi proizvodov in storitev, za katere mo-občine Lendava. raj0 organizacije združenega dela in samostojni obrtniki 207. Odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in pošiljati obvestila o cenah Skupnosti za cene občine Len-stontve skupnosti za cene občine Lendava v potrditev. dava zaradi spremljanja. 208. Navodilo o pošiljanju cenikov Skupnosti za cene občine Lendava v potrditev. STRAN 13 VESTNIK, 17. APRILA 1981 206 Na podlagi 33. člena Zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS. št. 20/80) in v skladu z družbenim dogovorom o občinski skupnosti za cene (Uradne objave št. 9/81) sklenejo temelj ne in druge organizacije združenega dela in skupnosti 'ter obrtno združenje z območja občine Lendava združene v Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI SKUPNOSTI ZA CENE OBČINE LENDAVA I. UVODNE DOLOČBE 1. Zaradi urejanja medsebojnih odnosov, vsklajevanja svojih interesov in uresničevanja pravic in obveznosti na področju cen za proizvode in storitve v pristojnosti občine ustanavljajo temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter obrtno združenje, ki se združujejo po zakonu o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice občinsko skupnost za cene (v nadaljnjem besedilu: skupnost) občine Lendava. 2. Skupnost je družbeno pravna oseba, ki opravlja naloge posebnega družbenega pomena in ima tudi javna pooblastila določena zzakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon) in z zakonom o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (v nadaljnjem besedilu: republiški zakon) Sedež skupnosti je v Lendavi na Skupščini občine Trg ljudske pravice 5. 3. S tem samoupravnim sporazumom se natančneje določajo — naloge skupnosti — organi skupnosti — pravice, dolžnosti in odgovornosti ustanoviteljev skupnosti — oblikovanje in sprejemanje delovnega programa skupnosti ter financiranje skupnosti — način opravljanja strokovno-administrativnih del za skupnost — samoupravni splošni akti skupnosti. II. NALOGE SKUPNOSTI 4. Skupnost pripravlja skladno z razvojnimi in planskimi usmeritvami osnove za določanje politike cen za proizvode in storitve v pristojnosti občine. Pri tem mora izhajati iz ciljev in nalog na tistih področjih ekonomske politike, ki vplivajo na raven cen in njihova medsebojna razmerja. 5. Skupnost predlaga ukrepe za 'izvajanje politike cen na podlagi ocen in ugotovitev o izvajanju ekonomske politike na tistih področjih, ki vplivajo na cene. 6. Pri pripravi osnov za določanje politike cen in pri oblikovanju predlogov ukrepov za izvajanje politike cen skupnost izhaja iz.analiz, o gibanju cen. v katerih mora biti dan poseben poudarek pogojem za izvajanje politike cen in vzrokom, ki so povzročili odstopanje od sprejete politike. 7. Na zahtevo samoupravnih organizacij in skupnosti ter obrtnih združenj, daje skupnost strokovno pomoč pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, s katerim se urejajo cene za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine. Skupnost daje strokovno poriioč predvsem glede načina uporabe meril za oblikovanje cen pri oblikovanju samoupravnih sporazumov pa tudi glede načina kontrole njihove uporabe. Skupnost pripravlja analize o vplivu predlaganih sprememb cen Tia poslovne stroške organizacij združenega dela panog in dejavnosti ter na življenske stroške. 8. Skupnost opravlja družbeno kontrolo cen tudi s tem. da — se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s katerimi se urejejocene. za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine. — predlaga izvršnemu svetu skupščine občine ustrezne ekonomske ukrepe, predvidene z republiškim zakonom. — izdaja v skladu z zveznim zakonom odločbe o začasnem zadržanju uporabe neustrezno oblikovanih cen. na osnovi česar morajo samoupravne organizacije oziroma skupnosti ponovno oblikovali cene v skladu zzakonom. — spremlja in analizira gibanje cen in razmerij v cenah ter analizira pogoje in vzroke, ki so vplivali na gibanje cen. o tem pa poroča skupščini občine in izvršnemu svetu skupščine občine ter Medobčinski gospodarski zbornici ter — predlaga izvršnemu svetu skupščine občine izdajo ukrepov neposredne kontrole cen in opravlja neposredno kontrolo cen. določeno z zveznim.zakonom. 9. Skupnost sodeluje s skupnostmi za cene- drugih občin predvsem z namenom, da izmenjuje izkušnje in čimbolj poenoti pristop pri načinu in kontroli uporabe meril za oblikovanje cen proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občine in pri oblikovanju predlogov ukrepov za izvajanje politike cen. Skupnost se dogovori z drugimi občinskimi skupnostmi za cene o medsebojnem obveščanju kot podlagi za sodelovanje. 10. Skupnost sodeluje z občinsko skupnostjo za cene pri pripravljanju osnov za določanje politike cen v SR Sloveniji. Skupnost predvsem posreduje predloge glede načina uporabe in kontrole uporabe meril za oblikovanje cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občine. H. Skupnost opravlja analitične, strokovne in druge naloge, ki so potrebne za izvajanje navedenih nalog in del skupnosti. Skupnost analizira vpliv cen na odnose pri pridobivanju in delitvi dohodka v dejavnostih in panogah ter analizira vpliv cen na razmere na tržišču. 5. prodajne pogoje (kraj in način dpbave, obračun embalaže in drugo) 6. za proizvod oziroma storitev, katerih cena se povečuje, prejšnjo ceno oblikovano v skladu s predpisi ter prodajne pogoje in odstotek povišanja cene 7. datum sklepa o potrditvi cenika, ki je poslan v potrditev od strani-, samoupravnega organa 8. obrazložitev predloga z navedbo kalkulativnih elementov, ki (. plivajo na spremembe cen. ; Skupnost za cene občine Lendava lahko zahteva od samoupravnih organizacij in skupnosti Še dodatne podatke in pojasnila iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov ih storitev oblikovane ob uporabi in y ' skladu z razčlenjenimi merili iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ št. 1/80 in 38/80) in daje po potrebi pojasnila glede pošiljanja cenikov za posamezne proizvode iz skupin proizvodov za katere je predpisano pošiljanje cenikov v potrditev. ' Če cenik ne vsebuje podatkov, iz prvega odstavka te točke, bo Skupnost za cene občine Lendava opozorila samoupravno organizacijo ali, skupnost, da dopolni cenik in to najmanj 15 dni pred iztekom roka iz petega odstavka 62. člena zakona o temeljih sistema ceh in družbeni s kontroli cen. Štelo se bo, da cenik ni bil poslan, če samoupravna organizacija ali skupnost cenika ne bo ustrezno dopolnila, v določenem rokti. • Tomavodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. - Lendava, dne 7.4. 1981 Predsednik Skupnosti za cene občine Lendava Marija ST ANISA VLJEVIČ, L r. 0902 10 100390 110301 110909 12 12019 polaganje podov iz umetnih snovi sobno slikarstvo in parketarstVo keramičar-stvo in pečarstvo, steklarstvo, rezanje stekla, cementninarstvo izdelovanje gradbenih elementov iz cementa gramoza in peska, izdelovanje opečnih izdelkov slaščičarstvo osebne.storitve: kemično čiščenje oblačil pranje in likanje, frizerstvo, optika. čiščenje in mazanje vozil x krojaštvd, šiviljstvo mlatilničarstvo izdelovanje predmetov iz plastičnih mas žagarstvo. obrtni izdelki: vsi izdelki, kijih izdelujejo samostojni obrtniki v obrtnih delavnicah (tudi POZD) kakor tudi drugi izdelki za gospodinjstva in osebno rabo po posebnem individualnem naročilu (razen klanja živine in predelave mesa ter popravil in vzdrževanja kovinskih in električnih izdelkov, ki jih proizvajalci v družbeni lastnini * opravljajo v lastnih servisih). Pogrebne storitve dimnikarske storitve. Finančne, tehnične in poslovne storitve. Javna skladišča in tržnice. Storitve tržnic na debelo in na drobno. Druge neomenjene storitve. Razmnoževanje,.naslavljanje, izdelava fotografskih in drugih kopij. Izobraževanje. Drugo izobraževanje. Razni tečaji, tečaji tujih jezikov. tečaji avto-moto društev. , 2. Ne glede na prejšnjo, točko organizacijam združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga na drobno oziroma na debelo in ki oblikujejo cene na podlagi drugega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. ni treba pošiljati obvestil o cenah. 3. Obvestilo o cenah mora vsebovati: L naziv samoupravnega akta in datum sprejetja na osnovi katerega se oblikujejo cene (Uradni list SFRJ: št. 1/80. 48. člen): 2. ime proizvoda oziroma storitve S kratkim opisom osnovnih tehnično-tchnoloških in komercialnih značilnosti; s 3. mersko enoto;. , ' 4. prodajno ceno proizvoda oziroma storitve, za katerega se pošilja cenik zaradi spremljanja, skupaj s podatkom o vrsti cene (proizvajalska ceha, cena v prometu na debelo, drobno-prodajna cena)’ ' 5. prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže in drugo); 6. za proizvod oziroma storitev, katerih cena se spremlja, prešnjo ceno v skladu s predpisi ter s to ceno povezane prodajne pogoje in odstotek povišanja cen; 7. datilm sklepa o potrditvi cenika od strani samoupravnega organa; 8. obrazložitev predloga z navedbo kalkulativnih elementov, ki vplivajo na spremembo cen. Skupnost za cene občine Lendava lahko zahteva od zavezancev iz 1. točke tega navodila da predložijo dodatne podatke in pojasnila iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov in storitev oblikovane ob uporabi in v skladu z razčlenjenimi merili iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Ur. 1. SFRJ, št. 1/80 in 38/80). . Obvestilo o cenah se pošlje v dveh izvodih kiju predpiše pooblaščena oseba, določena s samoupravnim splošnim aktom samoupravne organizacije oziroma skupnosti najpozneje na dan začetka prodaje proizvoda oziroma opravljanja storitve po ceni iz obvestila. 4. Tistim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki v skladu š 13. in 14. členom zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen oblikujejo cene s samoupravnimi sporazumi ni treba pošiljati Skupnosti za cene občine Lendava obvestila o cenah zaradi spremljanja razen, če gre za cene proizvodov in storitev za končno porabo. 5. Obvestilo o cenah zaradi spremljanja ni potrebno pošiljati tudi tistim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki oblikujejo cene v skladu s samoupravnimi sporazumi pri sklenitvi katerih je sodelovala skupnost za cene občine Lendava oziroma družbenim dogovorom o cenah katerih udeleženec je tudi izvršni svet SO Lendava ali Skupnost za cene občine Lendava. 6. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi, v Uradnih objavah pomurskih občin. Lendava, dne 7. 4. 1981 Predsednik sveta Skupnosti za cene občine Lendava STANISAVLJ^VIČ Marija, 1. r. STRAN 13 VESTNIK, 17. APRILA 1981 12. Skupnost obvešča samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje o pojavih in ugotovitvah v razvoju druž-beno-ekonomskih odnosov, s katerimi se srečuje pri opravljanju nalog iz svojega, delovnega področja in so pomembni za uresničevanje vloge samoupravnih organizacij in skupnosti na področju cen ter predlaga ukrepe v okviru zakonskih pooblastil. Informacije.zanimive za celotno združeno delo zbira in prireja za objavo v Vestniku Gospodarske zbornice Slovenije Medobčinska gospodarska zbornica. 13. Skupnost opravlja naloge in delu v skladu s programom dela, ki ga sprejema svet skupnosti. III. ORGANI SKUPNOSTI 14. Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti. Da se zagotovi uresničevanje posebnega družbenega interesa. sodelovanje s skupnostmi za cene drugih družbeno-poli-ličnih skupnosti, udeležba pri delu in uresničevanje vpliva udeležencev družbenega dogovora o občinski skupnosti za cene na delo skupnosti, se v skladu z načeli delegatskega sistema ustanovi svet skupnosti (v nadaljnjem besedilu: svet). Medobčinska gospodarska zbornica pripravi razrez, strukture delegatov sveta iz. vrst ustanoviteljev tako, daje omogočeno najustreznejše delovanje sveta za izvajanje nalog iz prvega člena tega samoupravnega sporazuma. 15. Svet skupnosti ima 17 članov. Dva člana sveta imenuje in razrešuje izvršni svet občine Lendava izmed svojih članov in funkcionarjev, ki vodijo delo občinskih upravnih organov oziroma organizacij. Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje Murska Sobota delegira v svet skupnosti 9 članov iz vrst temeljnih in drugih organizacij združenega dela in obrtnega združenja občine Lendava. Občinska konferenca SZDL Lendava. Občinski svet zveze sindikatov Lendava in Občinska konferenca sveta potrošnikov Lendava delegirajo v svet po enega člana. Iz področja samoupravnih interesnih skupnosti družbene dejavnosti delegira Občinska skupnost socialnega skrbstva Lendava I člana. Iz področja materialne proizvodnje delegirajo. Samoupravna interesna skupnost za komunalno in cestno dejavnost Lendava in Samoupravna stanovanjska skupnost Lendava v svet po enega člana. Svet zlasti; I. pripravlja in sprejema osnove za določanje politike cen in predlaga skupaj s pristojnimi občinskimi organi ukrepe za izvajanje določene politike cen v skladu z zakonom, 2. opravlja posamezne naloge in dela v zvezi-s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah v skladu z zveznim zakonom, 3. obravnava predloge in mnenja Gospodarske zbornice Slovenije in Medobčinske gospodarske zbornice ter splošnih združenj v zvezi z razčlenitvijo meril in zavzema do njih stališča. 4, predlaga ukrepe za izvajanje določene politike cen in spremlja njihovo izvajanje. 5. opravlja naloge in dela družbene kontrole cen. določene z zveznim zakonom in republiškim zakonom. 6, predlaga ukrepe neposredne kontrole cen ter druge ukrepe na področju cen, L oblikuje, stališča o vprašanjih, glede katerih skupnost sodeluje z Republiško skupnostjo za cene. 8, sprejema statut skupnosti. 9, sprejema letni delovni program skupnosti. 10, sprejema finančni načrt in zaključni račun ter sprejema . letno poročilo o delu skupnosti, 11. določa, kateri podatki in listine pomenijo poslovno ali drugo tajnost. 12. obravnava in spremlja opravljanje nalog in del skupnosti in nastopa z ukrepi za njihovo rešitev. 13. voli in razrešuje predsednika skupnosti in predsednika sveta. 14. sprejme poslovnik o svojem delu. 17. Predsednik skupnosti predstavlja, zastopa in podpisuje skupnost, je odgovoren za zakonitost njenega dela, skrbi za izvajanje aktov sveta ter za uresničevanje sodelovanja z Republiško skupnostjo za cene, z drugimi občinskimi skupnostmi, z občinskimi organi in organizacijami, z družbeno-pohtičnimi in drugimi organizacijami z zbornico ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. Predsednik skupnosti zlasti: I. predlaga akte, kijih sprejme svet 2, določa predlog poročila o delu skupnosti, 3, predlaga delovni program skupnosti in spremlja njegovo izvrševanje. 4, koordinira delo pri pripravljanju gradiva za seje sveta skupnosti. ' 5, organizira opravljanje analitičnih, strokovnih in drugih nalog in del na področju cen in skrbi, da se opravijo. 6. opravlja naloge'in dela, ki so po statutu skupnosti, aktih sveta in odlokih izvršnega sveta skupščine občine Lendava skladno z zakonom v njegovi pristojnosti. 18, Organa skupnosti (svet in predsednik) sta odgovorna za opravljanje svojih nalog samoupravnim organizacijam in skupnostim ter obrtnemu združenju.-izvršnemu svetu skupščine občine pa sta odgovorna za opravljanje nalog in del v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil, ki jih skupnost izvršuje na podlagi republiškega zakona. IV. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI USTANOVITELJEV SKUPNOSTI 19. Udeleženci tega samoupravnega sporazuma soglašajo, da imajo samoupravne organizacije in skupnosti kot ustanovitelji skupnosti naslednje pravice, dolžnosti in odgovornosti: — sodelujejo v delu skupnosti neposredno in preko svojih delegatov, v svetu skupnosti dajejo pobude ter oblikujejo mnenja. predloge in stališča o vseh vprašanjih iz delovnega področja skupnosti — od skupnosti zahtevajo podatke, dokumentacijo in poročila. ki so pomembna za odločanje v samoupravnih.organizacijah in skupnostih ter obrtnem združenju in niso poslovna tajnost ter koristijo ostale storitve skupnosti v skladu s sprejetim programom dela — obveščajo skupnost o pojavih in ugotovitvah, ki so pomembne za delo skupnosti, skupnosti pa so dolžne dati podatke. ki so pomembni za opravljanje družbene kontrole cen in za uveljavljanje pravic delavcev, delovnih ljudi in občanov, da so obveščeni o zadevah skupnega oziroma splošnega pomena. 20. Samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje razčlenjujejo merila za oblikovanje cen iz 33. člena zveznega zakona v skladu z navodili za uporabo meril. Ta merila pa lahko m,ed seboj povezane samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje na zahtevo ene izmed n jih razčlenijo po svojih delegatih v gospodarskih zbornicah ob sodelovanju ustreznih splošnih združenj, na zahtevo članic skupnosti ali njenega sveta pa vskladijo po delegatih zainteresiranih članic v gospodarski zbornici ob sodelovanju zainteresiranih splošnih združenj. Samoupravne organizacije-in skupnosti ter obrtno zdru-ženj e opravljajo družbeno kontrolo cen na ta način, da spremljajo uporabo meril za oblikovanje cen za njihove proizvode in 'storitve, spremljajo in kontrolirajo vpliv cen na dohodek in odnose pri pridobivanju in razporejanju dohodka samoupravnih orgunizttcij in skupnosti ter obrtnega združenja v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti ter preverjajo vsklajenost in izvrševanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o cenah, ki jih sklepu samoupravna organizacija oziroma skupnost oziroma združenje, in drugih samoupravnih splošnih aktov o cenah z zakonom in določeno politiko cen. 22. Za izvajanje sprejete politike cen samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje v Gospodarski zbornici Slovenije in v Medobčinski gospodarski zbornici ter v splošnih združenjih prispevajo k učinkovitejši samoupravni družbeni kontroli cen v samoupravnih organizacijah in skupnostih s tem, da predlagajo rešitve glede razčlenjevanja meril za oblikovanje cen. 23. V primeru obveznega samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja morajo samoupravne organizacije in STRAN 14 VESTNIK, 17. STRAN 14 VESTNIK, 17. skupnosti ter obrtno združenje upoštevati posebej določene roke .za začetek postopka oziroma za sklenitev samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora. Pri ostalih samoupravnih. sporazumih in družbenih dogovorih, ki se sklepajo ob strokovni pomoči gospodarske zbornice in splošnih združenj, se uporablja poslovnik o postopku samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, ki se sprejme v okviru-zbornice. 24. Samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje kol ustanovitelji skupnosti posredujejo skupnostim v evidenco sklenjene samoupravne sporazume, ki urejajo odnose na podlagi skupnega prihodka, če je skupni proizvod oziroma storitev glede družbene kontrole cen v pristojnosti občine in je s strani skupnosti določeno obveščanje o cenah zaradi spremljanja. ' . V. OBLIKOVANJE IN SPREJEMANJE DELOVNEGA PROGRAMA SKUPNOSTI TER FINANCIRANJE SKUPNOSTI 25. Sredstva za delo skupnosti se zagotavljajo v občinskem proračunu in s plačevanjem nadomestil za storitve, kijih skupnost opravlja pri izvajanju svojih nalog. Sredstva v občinskem proračunu se zagotavljajo v skladu s sprejetim delovnim programom skupnosti. 26. Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bodo aktivno sodelovali pri oblikovanju predloga delovnega programa dela skupnosti in pri njegovem spremljanju, pri čemer bodo izhajali iz nalog skupnosti. Postopek priprave delovnega programa skupnosti bo podrobneje določen v statutu skupnosti. VI. NAČIN OPRAVLJANJA STROKOVNO-ADMINI-STRATIVNIH DEL ZA SKUPNOST 27. Strokovna in administrativna dela za skupnost opravlja komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Lendava . 28. Organi skupnosti ne morejo prenašati pravice odločanja iz svojih pristojnosti na komite za družbeno planiranje in druž-beno-ekononjski razvoj občine Lendava. VIL SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI 29. Skupnost ima statut in druge s statutom določene samoupravne akte. Statut skupnosti ureja notranjo organizacijo, razmerje med svetonj predsednikom in komitejem za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Lendava. VIII. KONČNE DOLOČBE 30. Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina samoupravnih organizacij in skupnosti ter obrtno združenje z območja občine Lendava. 31. Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašajo, da Medobčinska gospodarska zbornica po izvedbenem soglašanju. Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašajo, da Medobčinska gospodarska zbornica po izvedbenem postopku delegiranja članov v svet skupnosti skliče prvo sejo sveta skupnosti zaradi konstituiranja. 32. Spremembe in dopolnitve lega samoupravnega sporazuma se izvedejo na enaki način in po postopku, kije določen za njegov sprejem,' Samoupravni sporazum se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin in stopi v veljavo dan po objavi. Datum: 7. 4. 1981 UDELEŽENCI: 1. Obrtno združenje za občino Lendava 2. Konstruktor TOZD Gradbenik Lendava 3. Mercator-Univerzal Lendava 4. GIDOS Lendava 5. VIATOR TOZD Gostinstvo Lendava 6. VIATOR TOZD Promet in delavnice 7. GOREN.IE-VARSTRO.I Lendava * 8. ABC POMURKA - Potrošnik 9. ABC POMURKA —• Perutninarstvo in transport 10. ABC POMURKA — Gozdarstvo Lendava 11. ABC POMURKA — Kmetijska zadruga Lendava 12. INTES Pekarna Lendava 13. Občinska konferenca SZDL Lendava 14. Občinski svet Zveze sindikatov Lendava 15. Občinska skupnost socialnega varstva Lendava 16. Samoupravna Interesna skupnost za komunalno In cestno dejavnost iindava 17. Samoupravna stanovanjska skupnost Lendava 18. Občinska konferenca Sveta potrošnikov Lendava . 207 Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (uradni list SFRJ. št. 1/80). 222, člena Statuta občine Lendava (Uradne objave, št. 8/74). J. člena Odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Lendava (Uradne objave, št. 29/80). je Izvršni svet SO Lendava na seji, dne 31. 3. 1981 sprejel ODREDBO o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve skupnosti za cene občine Lendava v potrditev 1, člen Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in samostojni obrtniki, ki proizvajajo proizvode in opravljajo storitve, katerih cene so v pristojnosti občin, so dolžne pošiljati skupnosti za cene občine Lendava v potrditev cenike naslednjih proizvodov in storitev: Iz panoge: Ime in opis dejavnosti 0130 Proizvodnja živilske proizvodnje 01302 — osnovne in specialne vrste kruha 0501 ’ Visoka gradnja 050100 —stanovanjska graditev (družbeni dogovor dejavnikov) 1002 — stanarine — najemnine 1003 Komunalna dejavnost 100310 — proizvodnja in distribucija vode 100320 — prečiščevanje in odvajanje odplak 100352 — odnašanje, odlaganje in predelava odpadkov 2. člen Organizacija združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in samostojni obrtniki iz prejšnjega člena pošiljajo cenike Skupnosti za cene občine Lendava preden začnejo prodajati proizvode in opravljati storitve oziroma preden povečajo cene proizvodov in storitev. Za organizacije združenega dela združene v samoupravnih skupnostih lahko pošljejo skupne cenike te skupnosti. 3. člen Skupnost za cene občine Lendava izda navodilo o pošiljanju cenikov v potrditev. 4. člen Z dnem ko začne veljati ta odredba, neha veljati odlok o obveznem pošiljanju cenikov v evidenco občini Lendava (Ur. objave, št 12/73). 5. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 38-4/80-3 Predsednik izvršnega sveta Lendava, dne 7, 4. 1981 Skupščine občine Lendava Ladislav IVAN EC. dipl, vet., 1. r. 208 Na podlagi prvega odstavka 62, člena zakona o temeljih sistema cen In družbeni kontroli cen (Uradni Ust SFRJ Št, 1/80, 38/80), Izdaja Skupnost za cene občine Lendava NAVODILO o pošiljanju cenikov Skupnosti za cene občine Lendava v potrditev 1, Za proizvode In storitve Iz pristojnosti občine Lendava, za katere je ukrep neposredne kontrole cen predpisano pošiljanje cenikov v potrditev, morajo temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki pred začetkom uporabe cen oziroma povečanjem cen proizvodov in storitev poslati v potrditev cenike Skupnosti za cene občine Lendava. ' Cenik mora vsebovati naslednje podatke: 1. naziv samoupravnega akta in datum sprejetja, na osnovi katerega se oblikujejo cene 2. ime proizvoda oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehnično-tehnoloških in komercialnih značilnosti 3. mersko enoto 4. prodajno ceno proizvoda oziroma storitve, zaradi katere se pošilja cenik v potrditev skupaj z opombo o vrsti cene (proizvajalska, cena v prometu na debelo, drobnoprodajna cetta ipd.) LEPO KMETIJO z gospodarskim poslopjem, inventarjem in 5 ha zemlje, prodam. Marija Makari, Zgornja Ščavnica 43. M—1263 RENAULT-4, v dobrem stanju, prodam. Motovilci 39. M—1264 ENOMANUALNE ORGLE EL-GAM in 100 W pevsko ozvočenje SCHALER, prodam. Ogled popoldne. Ignac Ciglar, Gornja Bistrica. 150. M—1265 AUDI 60 — ugodno prodam. Vzamem tudi ček. Jože Sreš, Bakovci 62. M—1267 ŠKODO, registrirano, dobro ohranjeno, letnik 1969, prodam. Janez Cimprič, Okt. revolucije 1, M. Sobota. M—1268 TRAKTOR ZETOR, letnik 1976, 47 KS, v dobrem stanju naprodaj 18. aprila 1981, ob 9. uri. Drago Koroša, Veržej 25. M—1270 WARTBURG KARAVAN PRODAM. Naslov v upravi lista, M —1271 DVE VOZNI KRAVI PRODAM. Ivan Čeh, Turnišče 177. M—1273 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Puconcih 44, Prodam. Informacije: telefon 21-464. PODSTREŠNO STANOVANJE (80 k.v.m.) z velikimi dodatnimi prostori, prodam. Naslov v upravi lista. M—1275 ŠKODO 100, spredaj malo karam-bolirano — tudi po delih, prodam. Pečarovci 83. M—1278 . TROSOBNO STANOVANJE Z VSEMI PRITIKLINAMI pritličju enonadstropne hiše v strogem centru Ljutomera, prodamo. Informacije po telefonu (069) 81-158. V—138 GLOBOK in športni voziček ter stajico, ugodno prodam. Silva Potočnik, Ljutomer, Prešernova 12, ali telefon dopoldne 81-070. Vi—148 KOMBAJN LANC, srednje velikosti .in stroj za izdelovanje betonske opeke (6 kom.), prodam. Cezanjevci 17/A, p. Ljutomer. Vi—147 ZASTAVO KOMBI, letnik 1980, diesel, registrirano do aprila 1982, prodam. Ogled vsak dan popoldne. Marija Žuman, Ključarov-ci 29, p. Križevci pri Ljutomeru. Vi—147 A FORD 12 M/1500 in prikolico, nosilnost 700 kg, nujno prodam. Jože Kovač, Segovci 65, p. Apače. Informacije 74-311, interno 55. M—1331 Strešno opeko biber (cca 2000 kom.), prodam. Štefan Merklin, Mikloš Kuzmiča 22, Murska Sobota. M—1320 STAREJŠO HIŠO v Nedelici št. 154, p. Turnišče — pri avtobusni postaji, prodam. Vse informacije dobite pri Denšu, Nedelica št. 45. M—-1322 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, prodam. Vzamem tudi ček. Ogled možen 19. aprila po 13. uri. Naslov v upravi lista. M—1323 OPEL ASCONO prodam ali zamenjam za fiat 750, opel kadet, starejši letnik, prodam. Koroška 59, Murska Sobota. M—1324 STAREJŠO HIŠO z manjšim gospodarskim poslopjem v Šalamen-cih, prodam. Oglasite se v Bodon-cih 33. M—1325 ZASTAVO 101, letnik 77, dobro ohranjeno, prodam. Alojz Baligač, Rakičan n. h. M—1327 HlSO V MARIBORU z vseljivim stanovanjem (cca 100 kv. m), dvema lokaloma (cca 100 kv. m) in dvema gospodarskima poslopjema, prodam. Telefon 062—28-421 ali 062 33-328 M—1333 VESTNIK VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni -dni^ Ludvik Kovač (odgbvorm urednik), Brigita Janko S(olnik (dopisni5(vo), Branko Zunec, Dusan Lopamik, .(SP ’ Fmri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Endre Gonter (tehnični urednik), Neve - 383-direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, Titova 29/1 - Telefon: Novinarji 21 -232.21 -064 in 21-383, direMor n giaviu u , g naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagan i . dopisništvo Ljutomer tel dopisništvo Gornja MS»n. M. 74-597. ™ 81-317 - Nenaročenih rokopisov m fo tografij ne 's h 47 nM) za delovne organizacije 400,00. 501«04>204W0n2-2573«-3a44>U7z večjo količino materijala, v Sebeborcih, prodam. Naslov v upravi lista ali po telefonu 0714/21904 (Nemčija), vsak dan po 18. uri. M—1296 TELEVIZOR GORENJE črno-beli, ugodno prodam. Šiftar, Šer-cerjevo naselje 28, telefon 23-028 — od 17—18 ure. M—1297 OSEBNI AVTO RENAULT—16, dobro ohranjen ugodno prodam. Petanjci 29. M—1298 MALE PUJSKE PRODAM. Krog 125. M—1301 OPREMLJENO GARSONJERO v Murski Soboti, St. Rozmana 3, prodam. Informacije Peter Ja-drič, Razlagova 48, M. Sobota, telefon 21-667. M—1302 AVTO ZASTAVO 850 (po delih), 18.000 kom. male opeke in les za ostrešje (žagan), prodam. Vadarci 35. M—1303 SAMONAKLADALKO ZA SENO (17 kub. m) prodam ali zamenjam za večjo. Berke, Križevci 182 v Prekmurju. M—1307 POHIŠTVO DNEVNE SOBE in kuhinje ter barvni televizor, prodam. Dom upokojencev, Kocljeva 8, Murska Sobota, 1. nadstropje, stanovanje 3. M—1304 GOLF DIESEL, star 18 mesecev, prevoženih 23.000 km, prodam. Naslov v upravi lista. M—1305 BREJO SVINJO in tri zasteklena okna in okno z roleto, prodamo. Tkalec, Trnje 158, p. Crenšovci. M—1308 GUMI VOZ (15-colni), PRODAM. Markovci 35, Šalovci. M—1309 FORD CAPRI, 1300 ccm, novejši tip II, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Fras, Skakovci 21. M—1312 ZASTAVO 101 KOMFORT, letnik 1980, registrirano do marca 1982, prodam. Naselje B. Kraigherja 27, telefon 21-376. M—1313 TRAKTOR s priključki in prikolico ter zastavo 750, dobro ohranjeno, prodam. Vprašati: -Predanovci 8*v soboto in nedeljo. M—1316 ŠKODO, letnik 1973, prodam. Horvat, Črenšpvci 139. M—1317 KOMPRESOR TRUDBENIK 130, 1/min., 1972, prodam za 13.000 din. Vprašati od 6—14. ure. Lah (Tehnostroj Ljutomer), telefon 81-625, interna 53. Vi—151. SREDNJE VELIKO POSESTVO VSEH KULTUR — primerno za vzrejo živine, prodam. Naslov v upravi lista. M—1328 KRAVO, staro 7 let, 5 mesecev brejo, prodam. Renkovci 122. M—1329 BETONSKO ŽELEZO (12 mm) in železna, nova garažna vrata, ugodno prodam. Ludvik Gerič, Naselje J. Kerenčiča 24 (prej Gregorčičeva), M. Sobota. M—1330 SALONITNE PLOŠČE (900 kom., male), rabljene, prodam. Informacije po 16. uri po telefonu 21-625. Plemenitaš, Slave Klavore 3, M. Sobota. M—1306 JURIJU BEHEKU iz Dolnjih Slaveč ob praznovanju 70. rojstnega dne iskreno čestitajo in želijo srečnih, zdravih in sončnih dni tudi v prihodnje — sinova Herman in Ludvik z družinama iz Boblingena, hčerka Frida z družino iz Ljubljane, hčerka. Dragica z družino iz Calwa, hčerki Marija in Ire-nka z družinama iz Boblin-gena. Vnučki Tanja, Miriam, Branko, Robi, Berenhard, Cristian, Brigita in Maja pa mu pošiljajo poljubčke. Lepe pozdrave in tople želje tudi bd vsega ostalega sorodstva ter nasvidenje 24. aprila. Vsem, ki ste nam v težkih urah njenega slovesa stali ob strani — sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem — vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti ter darovali vence in šopke, nam izražali sočutje in kakorkoli pomagali prebolevati težko izgubo — iskrena hvala. Posebno zahvalo izrekamo tov. Kamenšku za ganljive poslovilne besede in tudi g. župniku in pevcem za opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: VSI NJENI Stefan Ferencek iz Vučje gomile Neusmiljena usoda te je iztrgala iz našega doma. Za teboj je ostala praznina, kije ni mogoče nadomestiti. Manjka nam tvoja topla beseda in nasvet, ostala nam je le bolečina. -Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala zdravniškemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, zdravniškemu osebju zdravstvenega doma M. Sobota za lajšanje bolečin, g. duhovniku za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! Vučja gomila. 28. 2. 1981 Žalujoči: žena Marija, sin Štefan z ženo Greto, hčerka'Emilija z možem Nandetom, vnuka Borut in Boris, sestre: Marija z možem. Vilma iz Francije in Roza iz Amerike. KV MIZARJA ali NK mizarja sprejmem v delovno razmerje. Naslov v upravi lista. M—1272 OTROŠKI DOM DANETA ŠU-MENJAKA v Baški na otoku Krku, sezonsko zaposli več deklet ali žena za pomožna dela v kuhinji. Prijave sprejema Skupnost za zaposlovanje v Murski Soboti. M-----1277 ZA CELODNEVNO POMOČ zakoncema iščemo dobrosrčno starejšo žensko. Nudimo stanovanje, hrano, pllačilo po dogovoru. Žitna 13, Murska Sobota. M—1299 DELAVKO za delo v pralnici in likalnici ter šiviljo z znanjem ženskega in moškega krojaštva, sprejmem v službo. Angela Kolo-sovski, Jamna 14, Videm ob Ščavnici. M—1311 KV ali priučeno natakarico, išče gostilna pri Kamniku. Plača 10.000 din. Gostilna Stane Pirš, Loke 1, 61219 Laze, telefon 061 847-013. Vi-149 ŽETVENO NAPRAVO za kosilnico BCS, kupim. Sukič, Mlaj-tinci 26, p. Martjanci. M—1310 DELAVNICO — primerno za vsako obrt, oddam v najem. Naslov v upravi lista. M—1251 ZDOMCI! Opravljam selitvene prevoze — solidno in zanesljivo. Telefon 72-912. M—1315 CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da opravljam zidarska in fasadarska dela. Anton Madjar, Pertoča 43, p. Rogašovci. M—1276 MOŠKI z lastnim stanovanjem želi spoznati žensko, staro do 50 let, za skupno življenje. Ponudbe pošljite na upravo lista. M—1286 VESTNIK, 17. APRILA 1981 STRAN 15 NAŠI KRAJI IN LJUDJE s Velika Polana v nestrpnem pričakovanju BODO DO 1. MAJA DOBILI TELEFON? I»Vse kaže, da bomo v Veliki Polani naposled le dobili telefon.« je začel pripovedovati predsednik kra-I" jevne konference SZDL Velika Polana JANEZ KRANJEC. »Skrajni čas je že. saj je naša vas eno izmed krajevnih središč lendavske občine, torej policenter. Potrebe po telefoniji pa seveda ne čutijo le tukajšnje temeljne organizacije združenega dela, oziroma njihove delovne enote, ampak tudi vaščani. Žal v tem hipu ne bo moč ustreči vsem željam. saj telefonska centrala Jv Črenšovcih ni dovolj velika. Tako bomo s sedanjo napeljavo telefonije rešili I nekatere najnujnejše potrebe. S tem pa ni rečeno, da ostalim krajanom telefon ne bo dostopen. Bo, saj bomo postavili javno telefonsko govorilnico.« Telefon je torej zadeva, o a kateri v Polani že nekaj let veliko diskutirajo. Zdaj seje naposled premaknilo; dro-| govi so že postavljeni, pri-§ pravljen je tudi kabel, zato res ni razlogov, da bi z do-I graditvijo odlašali. Pa ven-। darle nekaj priča, da »pete-9 tejevci« le ne hite preveč* z Ideli; pridejo, nekaj dni delajo. potem pa spet odidejo, izgovarjajoč se. daje drugje večja nuja. Tako delo seveda nikamor ne vodi; povečuje I stroške in načenja živce Po-lančanov. Minilo je že nekaj rokov, do katerih bi moralo biti omrežje dograjeno. V Polani se boje, da tudi do L Imaja — zadnjega obljubljenega roka — še ne bodo mogli telefonirati. Telefon pa danes ni več nobeno razkošje. ampak potreba. Predsednik Janez Kranjec je v nadaljevanju pogovora povedal, da so imeli v Veliki Polani, Mali Polani in Brezovici — te vasi sestavljajo krajevno skupnost — refe-. rendum. na katerem so izglasovali dodatni samoprispevek in. delovne obveznosti občanov. Tako zdaj delavci plačujejo kar 3,5 od- stotka od osebnih dohodkov, kmetje pa 15 odstotkov od katastrskega dohodka. Poleg tega mora domačija od hektarja površine zemlje navoziti na poljske poti en kubični meter gramoza, gospodinjstva so obremenjena tudi z obveznostjo fizičnega dela: letno po 3 delavce itd. Krajevna skupnost Polana torej hoče dobro utrditi svoje krajevne poti. To pa je pravzaprav nuja, saj je znano, da je tamkajšnji svet močvirnat. Pred kratkim uspešno izglasovan samoprispevek pa bodo Velikopolančani namenili, seveda del sredstev, še za nekatere druge namene. Tako nameravajo izpopolniti ulično razsvetljavo. Potlej bodo razsvetljene prav vse ulice, ne pa kot je zdaj, ko luč gori le v središču vasi. Tudi z ureditvijo avtobusnih postajališč bo naselje kulturne skupnosti, kajti sami investiciji ne bodo kos. »V ,tem srednjeročnem obdobju, upam, da bo to že drugo leto, bomo v Veliki Polani dobili pošto. S tem se bo uresničila naša dolgoletna želja, saj občanom z območja naše krajevne skupnosti ne bo treba več po opravkih v Lendavo. Čren-šovce . . . Pošta namreč ne bo le sprejemala pošiljk, ampak bo na njej moč tudi izvršiti razna vplačila, dvigniti denar itd. Seveda pa smo morali v ta namen zagotoviti ustrezne prostore v zadružnem domu,« je posebej poudaril sogovornik. Beseda je nanesla tudi na delo družbenopolitičnih organizacij. V tem kraju delujejo dokaj dobro prav vse, zlasti pa socialistična zveza, ki je resnično mobilizator vseh delovnih ljudi in občanov. Dokaj dobro so zaživele tudi delegacije, in to vse. ne le delegacija za zbor krajevnih skupnosti. V Polani je Kulturna dejavnost v Veliki Polani ima dolgoletno tradicijo. Ta kraj je bil v | . preteklosti znan po tem. da | so bile v njem pogosto pre- | miere dramskih in drugih e del. Tovrstna udejstvovanje je trenutno manj izrazito, j pač pa je čutiti delavnost drugod; mešani pevski zbor se vse bolj uveljavlja, o kmečkem oktetu je tudi slišati veliko pohvalnih besed, pa o folklorni skupini . . . Na nazadnjeje treba omeniti I še kino sekcijo, ki se bori za obstoj kina in v ta namen nabavlja ustrezne filme. Žal pa obisk kljub nenehnim ‘ prizadevanjem organizato- | rjev le ni tak. kot si ga želijo, I pa je zategadelj tudi blagaj- I na večkrat prazna kot polna. Taka je pač usoda marsika- | terega kina. V Veliki Polani pa so aktivne tudi druge organizacije in društva. Posebej je treba omeniti krajevno organiza- cijo Rdečega križa, potem gasilsko društvo, osnovno organizacijo mladine in druge. V mislih imam sekcije I socialistične zveze, na primer kmetijsko, pa infor- . mativno skupino, ki občasno izdaja krajevno glasilo Informator itd. »Krajevna skupnost dobro sodeluje s temeljno organizacijo združenega dela | Deloza — Konfekcija, s temeljno zadružno organizacijo Hotiza, s temeljno organizacijo združenega dela Univerza), pa z osnovno šolo in drugimi. Dokaz za to je tudi samoupravni sporazum VELIKA POLANA je eno izmed krajevnih središč lendavske o združevanju sredstev za občine. Pomembna pridobitev, na katero čakajo že več kot 'Ureditev telefonije,« je ob deset let, bo telefon, ki ga bodo — upajo — dobili do 1. maja, koncu pogovora dejal Janez Na posnetku: središče'Velike Polane. Foto: Š. S. Kranjec. veliko pridobilo, saj potnikom ne bo treba več čakati na prostem. Program razdelitve sredstev pa predvideva tudi sofinanciranje obnovitve združenega doma. Gre za objekt, ki gaje zelo načel zob časa, zlasti streha je že skorajda zanič. Polančani upravičeno upajo, da bodo dobili nekaj sredstev tudi od razvita tudi športna aktivnost. zlasti je znan rokometni klub, katerega ženska ekipa tekmuje, v slovenski rokometni ligi. Vse bolj v ospredje stopajo tudi nogometaši, ki pa žal še imajo primernega igrišča. Ideja, da ga zgrade skupaj z osnovno šolo, ni slaba, le nekam dolgo je povsem ne uresničijo. Spet telefonija. Ta pričakovana pridobitev je Polan-čanom požrla veliko živcev, zdaj pa bo. kot vse kaže, še veliko več denarja, kot so prvotno načrtovali, zato je res skrajni čas. da se na podjetju za PTT v Murski Soboti resnično podvizajo in ta telefon naposled naredijo. Š. SOBOČAN VEČ DEŽNIKOV IN VETROVK 75 let je staro dežnikarstvo v lendavski občini, to pa so leta, ki uvrščajo INDIP Lendava med najstarejše delovne organizacije v Pomurju. Od tistih davnih dni leta 1906, ko je bila v Lendavi ustanovljena dežnikarna, je delovni kolektiv šel skozi številne težave, dosegal pa je seveda tudi uspehe. Od prvih dežnikov in lesenih cokel,ki sojih delali v prvi svetovni vojni, do pletilstva in naposled do programa vetrovk in kril, je današnji ženski delovni kolektiv nekakšen nadaljevalec tradicije, na katero so lahko ponosni, saj seje prav v tem delovnem kolektivu leta in leta oblikoval delavski razred lendavske občine. Toliko o preteklosti, sedaj pa se pomudimo pri sedanjem življenjskem utripu delovnega kolektiva, ki šteje 246 zaposlenih. Pravijo, da lansko leto res ni bilo brež problemov v vseh treh proizvodnih programih. Pri dežnikih se je zapletlo okrog zagotovitve potrebnih surovin za planirano proizvodnjo, pri programu proizvodnje kril pa je bilo obilo dela, roki pa kratki. Ob novem programu vetrovk pa so se ob začetnih dobrih rezultatih srečali s problemom izredno nizke produktivnosti, ta pa seveda pogojuje tudi osebne dohodke. Žlasti nizke osebne dohodke imajo delavke, ki izdelujejo vetrovke, saj so celo pod dogovorjenim minimumom. Poglejmo, za kaj pravzaprav gre. Na programu vetrovk je zaposlenih 88 delavcev. povprečni osebni do- hddek'V lanskemletu pa je bil 4783 dinarjev, 'kar je nekaj nad minimalnim. Predstavniki delovne organizacije pravijo. da gre za popolnoma nov program, ki ga več ali manj še uvajajo, vsak tak program pa seveda povzroča težave, zlasti glede produktivnosti. Uvedli so ga Avgusta leta 1979. takrat je bila začetna produktivnost 45-odstotna. Delavci niso bili nagrajevani po delu, zato je začetni elan zamrl. Junija lani pa so uvedli nagrajevanje po delu, kar je pomenilo velik korak naprej. Produktivnost seje dvignila na 80. te dni pa tudi že na 90 odstotkov. Osebni dohodki so sedaj že boljši, povprečje znaša 5800 dinarjev, kar seveda ni veliko. vendar vse k-aže. da bodo še rasli. Nagrajevanje podelu pa je povzročilo druge težave. Nekaj delavcev namreč ne dosega niti minimalne norme, lemti pa je primeren tudi njihov osebni dohodek. Pravijo. da gre sicer za pridne ljudi, ki pa nimajo, zadovoljivih ročnih spretnosti, da bi dosegali boljše delovne rezultate. žanje bodo poskrbeli s sistemom solidarnosti, dogovorili se bodo in jim zagotovili dogovorjeni minimum, vendar pa. samo takim, ki še sicer trudijo, a so manj sposobni. Za slabo delo seveda ne bo plačila, sicer bi se lahko pripetilo, da bi oškodovali tiste. ki s svojim delom zaslužijo več. . Delovna organizacija INDIP Lendava je sicer v lanskem letu uspešno gospodarila . enako število delavcev je izdelalo lansko leto 317 tisoč dežnikov, leta 1979 pa 301 tisoč dežnikov. Produktivnost seje povečala za 15 odstotkov. Pri dežnikih je tako, so mi dejali, prodajamo takorekoč še vroče, zalog ni. Dežniki iz lendavske dežnikarne so kot kaže spet osvojili tržišče, v prihodnje pa nameravajo trgu ponuditi še več teh svojih izdelkov. Glede programa vetrovk ni problema, saj sami vlagajo le delo, za vse ostalo pa poskrbi MURA, s katero sodelujejo) Ta program pa je posebej zanimiv, možnosti za prodajo so velike in te dni so pravzaradi tega napriučitevv Murin izobraževalni center poslali 50 novih delavcev, ki bodo čez dobre tri mesece začeli delati v .proizvodnji. Upajo, da bodo s to skupino imeli več sreče, da bo manj problemov glede produktivnosti. Nabava surovin je seveda tudi v tem delovnem kolektivu osrednja tema razprav. Dežnik, ki ga izdelajo, namreč zahteva skorajda vse materiale iz uvoza. Sreča je. da s. posrednim izvozom zagotavljajo devize za uvoz, in tako trenutno še ni večjih težav, če pa bi nastale, bi seveda prišli v velike težave. In še enoje potrebno zapisati. stabilizacijskih dogovorov so se in se bodo držali, tako varčujejo vsak dinar pri kilometrini, dnevnicah in •dpugih stroških ne samo zato, ker so ta sredstva zakonsko omejena, temveč preprosto zato, da bi ustvarili več. seveda pa preveliko omejevanje teh stroškov lahko ima na določeni stopnji več škode kot koristi. Jani D. ZAVOD ZA ČASOPISNO IN RADIJSKO DEJAVNOST MURSKA SOBOTA, samoupravna delovna enota Vestnik — radio, slovenski program, OBJAVLJA prosta dela in naloge referenta gospodarsko propagandne službe Pogoji: višješolska ali srednješolska izobrazba z dveletnimi delovnimi izkušnjami pri enakih ali podobnih opravilih in smisel za oblikovanje reklam in reklamnih tekstov. Trimesečno poskusno delo. Prijave z dokazili o šolski izobrazbi in ostalih pogojih pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. 28. junija spet MDA na Goričkem Letošnja republiška mladinska delovna akcija »Goričko 81«se bo začela 28. junija in bo trajala vse do 30. avgusta, na njej pa bo v treh izmenah sodelovalo okrog 480 brigadirjev. V prvi izmeni — v vsaki bodo štiri mladinske delovne brigade, kar je novost — bodo mladi iz občinskih- konferenc zveze socialistične mladine Ljubljana—Vič, Kočevje, Slovenj Gradec in Črnomelj, v drugi iz Ilirske Bistrice, Ribnice Logatca in Radovljice, v zadnji izmeni pa brigadirji iz Celji, Metlike, sosednje Madžarske in pionirska brigada iz Novega mesta. Spremembe so tudi v vodstvu delovne akcije na Goričkem, saj bo komandant Stanko Kerčmar, namestnik za naselje Drago Gyorek, namestnik za interesne dejavnosti pa Milan Erjavec. To je bilo med drugim rečeno na delovnem razgovoru v. Murski Soboti v zvezi s pripravami na republiško mladinsko delovno akcijo »Goričko 81«, kjer bodo letos brigadirji v glavnem opravljali dela pri obnovi cestnih odsekov, za kar bo potrebnih 34.560 efektivnih delovnih’ ur. vrednost opravljenih del pa bi naj znašala več kot 5,3 milijona dinarjev. Ob’ tej priložnosti so se člani skupščine dogbvorili tudi o različnih oblikah izvajanja prostočasnih dejavnosti na mladinski delovni akciji na Goričkem in njihovem; usklajevanju, do 20. aprila pa morajo biti programi posameznih nosilcev, interesnih dejavnosti dokončno izoblikovani in posredovani vsem udeležencem samoupravnega sporazuma. To je potrebno zaradi izpolnitve obveznosti do republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije in do mladih iz drugih predelov Slovenije, ki bodo prišli na letošnjo republiško mladinsko delovno akcijo na Goričkem. Med drugim bo vsak brigadir prejel tudi zemljevid Pomurja, kar bo brez dvoma prispevalo k boljši seznanitvi mladih s svetom ob Muri. Spremembaje tudi v tem, da bo letošnje leto koordinator in organizator raznih oblik družbenopolitičnega izobraževanja brigadirjev medobčinsko študijsko središče politične šole pri CK ZKS. ki bo prevzelo številne obveznosti od soboške delavske univerze. M.,Jerše Kulturno in športno društvo Slovenski zvon, ki združuje naše delavce na začasnem delu v tujini v Krefeldu, je pripravili koline z veselico. Na prireditvi se je zbralo čez tristo naših delavcev, ki so v prijetnem razpoloženju preživeli zanimiv in zabaven večer. Društvo je pripravilo tudi praznovanje dneva žena, 23. maja pa pripravlja proslavo s kulturnim programom ob dnevu mladosti, pb tej priložnosti bodo pripravili tudi športno srečanje. pave| Gašparjč AVTO-MOTO DRUŠTVO »ŠTEFAN KOVAČ« MURSKA SOBOTA VABI člane na redni občni zbor društva, ki bo dne 1 7. aprila 1981 — v petek — s pričetkom ob 18. uri v dvorani skupščine občine Murska Sobota, Alija Kardoša 2. Gradivo s predlogom dnevnega reda je na voljo v pisarni društva v Murski Soboti, Noršinska 1. STRAN 16 VESTNIK, 17. APRILA 1981