PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini „
Abb. postale I gruppo (jCIla 400 lir
Lelo XXXVIII. Št. 107 (11.235)
TRST, torek, 25. maja 1982
^»?uKpri'GoNreE„Vi[gTr.bus?^	?NEVh',h » »	*** uri Cerknim. »M n. ciklostil. Od s. do 17. septembra «« s, |e tisku » tiskarni -Doberdob.
_____cu Pn Lroranji irepusi, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni .Slovenija, pod Vojskim pri Idnii. do 8 maja 1945 pa v osvojenem Trstu, kjer je izšla aadnj« stavilka. Bi) je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
KLJUB OČITNI ZRAČNI PREMOČI IN STALNIM LETALSKIM NAPADOM NA BRITANSKE LADJE
Argentincem ni uspelo zaustaviti britanskega osvajanja Falklandov
«Task force» izgubila se eno fregato - Vesti o jedrskem orožju na britanskih ladjah - Argentina pristaja na premirje

LONDON, BUENOS AIRES, NEVV YORK — Dolgi seznam trle v vojne na južnem Atlantiku se neprestano daljša. Velika Britanija je izgubila še eno fregato, ki sedaj gori v Falklandskem prelivu, več ladij pa je bilo laže in težje poškodovanih. Za nameček pa je Argentina izgubila številna bojna letala in ji ni uspelo zaustaviti prodiranja britanskih mornariških strelcev in motorizirane pehote ter padalcev. V Londonu že trdijo, da je Argentina izgubila tretjino svojega letalstva, da je usoda falklandske bitke za Buenos Aires zapečatena. Po utrditvi mostišča v pristanišču San Carlos so po pisanju vojnih dopisnikov Britanci zasedli 30 kilometrov oddaljeno letališče Goose Green in v dveh smereh prodirajo proti pristanišču Stanley, ki ga brani 5.000 argentinskih vojakov. Po zagotovilih britanskega generalštaba bodo glavno
Argentinske vojaške enote se izkrcujejo iz helikopterja nekje na Falklandskem otočju	(Telefoto AP)
mesto in dobršen del vzhodnega Falklanda zasedli že v roku enega tedna, da se bodo morale ostale argentinske enote po sili razmer predati zaradi pomanjkanja hrane bi materiala.
V Buenos Airesu seveda takega dramatičnega stanja sploh ne omenjajo, a za čudo ne navajajo več odločilne protiofenzive, ki bi morala Britance vreči v morje. Argentina že spoznava vso tragedijo te nesmiselne vojne. Vreščeči pa-
triotski in nacionalistični toni v državi se niso polegli, a pijanost sc že spreminja v težkega mačka. Do sedaj je lahko Buenos Aires postavljal po robu britanskemu napadu le svoje letalstvo, mornarico pa je skrbno čuval v svojih oporiščih, do prave protiofenzive pa ni prišlo. Bržkone se to tudi ne bo zgodilo, če lahko verjamemo pisanju nemškega «Der Spiegel*, ki trdi. da i-ma britanska »task force* s seboj tudi jedrsko taktično orožje, Iti bi ga lahko uporabila v «skrajni nuji*. «Der Spiegel* se sklicuje na
EGS OBNOVILA ZA NEDOLOČEN ČAS SANKCIJE PROTI BUENOS AIRESU
Britanski zunanji minister Pym zadovoljen z odločitvijo - 5pa do lini je potrdil zavzetost Italije za miroljubno rešitev falklandske krize v okviru 0ZII
■iiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiifiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiitniniiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ! trditve nekega neimenovanega funkcionarja ameriške tajnoobveščeval-
ZASEDANJE ZUNANJIH M1N1STH0V * DESETERICE V BRUSLJU
Britanci poslužili tudi jedrskega o-rožja. Vesti ni do sedaj nihče zanikal. a nedvomno vnaša novo napetost v sedanji spopad. Vest je v precejšnji meri verodostojna vsaj glede prisotnosti jedrskega orožja na krovu britanskih vojnih ladij, saj je povsem normalno, da imajo tako ameriške kot britanske in seveda tudi francoske in sovjetske ladie s seboj atomsko orožje.
Nič čudnega torej, da si Argentinci želijo premirje in prekinitev sovražnosti, ki bi jo zahteval varnostni svet OZN. Do tega pa bržkone ne bo prišlo, saj je Velika Bri-
BRUSELJ — Zunanji ministri »evropske deseterice* so včeraj v Bruslju obnovili gospodarske sankcije proti Argentini,- ne da bi pri teni določili rokov njinovega trajanja. Nespremenjen je ostal tudi položaj Italije in Irske, ki sta ponovili, da nasprotujeta gospodarskim ukrepom proti Buenos Airesu. Kljub popolni politični podpori britanskemu stališču, bosta še naprej trgovali s to latinskoameriško državo, ohranili pa bosta seveda prepoved prodaje orožja.
Zahodnoevropske države so s to odločitvijo ponovno podprle londonsko vlado. ‘ vendar so tokrat še jasneje zahtevale od Londona, naj poskuša rešiti falklandsko krizo s pogajanji. Belgijski zunanji minister Tindenians, sedanji predsednik sveta skupnosti, je med uradno obrazložitvijo stališča EGS večkrat poudaril, da ostaja resolucija 502. ki so jo sprejeli v Združenih narodih, temelj za miroljubno rešitev krize.
Italijanski minister Colombo (AP)
Evropske države se bodo obenem odločno zavzele za prekinitev spopadov.
Britanski zunanji minister, Pym je Po obnovitvi sankcij izrazil svoje zadovoljstvo in prepričanje, da bo gospodarski pritisk na Argentino prispeval. da bo ta država uresničila resolucijo 502 OZN in tako izpolnila Pogoje za začetek pogajanj o Falklandskih otokih. Pym je nato naka-zal tudi možnosti, da bodo v kratkem rešili vprašanje britanskega prispevka v skupno blagajno EGS. London namreč veliko več prispeva kot pa >>na koristi od skupnih skladov Evropske skupnosti. S tem so dane tu di možnosti za odpravo krize, ki je nastala ob sprejemanju novih cen kmetijskih pridelkov, čemur se je London uprl prav zaradi velikega Primanjkljaja, ki ga ima z EGS.
Včerajšnje zasedanje zunanjih ministrov «evropske deseterice* je u-Sodno ocenil tudi voditelj italijanske diplomacije Emilio Colombo, ki je Izjavil, da so prizadevanja za odpra-vo nesoglasij med članicami EGS R* obrodila določene pomembne rezultate. Pri tem je seveda mislil, da so ministri brez večjih pretresov obnovili gospodarske sankcije Proti Argentini in da obstajajo realne možnosti za dosego sporazuma o britanskem prispevku v blagajno EGS.
Ministrski predsednik Spadolini je bil tudi včeraj, kot že prejšnji po-
nodeljek ob podobnem glasovanju.
v stalni zvezi z zunanjim ministrom Colom boni. Po končani razpravi o falklandski krizi jc izrazi! zadovoljstvo, da je EGS potrdila prizadeva nja za miroljubno rešitev zapleta in vezi, ki združujejo Italijo z evropskimi partnerji. Pri tem je še en krat izrazil solidarnost italijanske vlade z Veliko Britanijo zaradi argentinske agresije. Kasneje je Spadolini. obiskal Pertinija, ki ga je seznanil s potekom zasedanja v Bruslju.
Ministrski predsednik se je včeraj sestal tudi z novim argentinskim veleposlanikom v Italiji Rodolfom Luchetto, ki ga je seznanil z italijanskimi stališči do argentinskega vojaškega posega na Falklandskih otokih. Obenem je tudi pozval Argentino, naj uresniči zahteve iz resolu cije 502 OZN.
Sindikat za nadzorstvo nad bančnimi vlogami
RIM — Tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - U1L je iz-
reklo podporo predlogu socialističnega finančnega ministra Formice o omejevanju bančne tajnosti. Sindikat ugotavlja, da Jfe nujno omogočiti nadzorstvo nad bančnimi vlogami, ne le za zatiranje kriminala, ampak tudi davčnih utaj. Kot je znano pa Formicovemu načrtu nasprotujejo zlasti demokrščanski ministri in par lamentarci. zaradi česar je obstal na slepem tiru.
Marino Cctinič predsednik SZDLJ
BEOGRAD — Delegati zvezne konference SZDL so na včerajšnji seji za novega predsednika sog'asno izvolili Marina Cetiniča. Za sekretarja zvezne konference so izvolili Nenada Bučina, za predsednico konference za družbeno aktivnost žensk Jugoslavije pa Branko Lazič.
Novega predsednika so včeraj izvolil tudi v zveznih sindikatih. Eno leto bo to funkcijo opravljal Bo goljub Nedeljkovič (SAP Kosovo).
lani ja trdno odločena, da osvobodi Falklandsko otočje in šele nato šfl;
na takoj končala, če bi Argentina spoštovala resolucijo varnostnega sveta o umiku svoiih čet s Falklandskega otočja. Ob tem je treba omeniti, da je Vatikan v precejšnji zagati zaradi napovedanega papeževega obiska v Veliki Britaniji. Kot kaže bodo to vprašanje rešili s tem, da bodo odločitev prepustili britanskim škofom, vsekakor pa bi papež po obisku v Veliki Britaniji obiskal še Argentino.
Trenutni izgledi za prekinitev sovražnosti so torej izredno borni. Argentina se baje že nahaja v težavah zaradi pomanjkanja nado mestnih delov in sodobnega orožja. Kaže. da skuša to nadoknaditi s pošiljkami, ki jih ji dobrohotno daje južnoafriški režim. Buenos Aires je včeraj tudi povedal, da bo pomoč v orožju sprejel od vsakogar. Ob tem se samo po sebi zastavlja vprašanje. če bo to tudi Sovjetska zveza, ki jo z Argentino vežejo dobri trgovinski in gospodarski odnosi.
V TEKMI S ČASOM ZA PREPREČITEV REFERENDUMA
Ostre kritike radikalcev in MSI na vlado in KPlglede odpravnin
Razprava v poslanski zbornici se bo najbrž končala danes, nakar bo o zakonu razpravljal še senat
RIM — Nepretrgana seja poslanske zbornice z razpravo o vladnem zakonskem osnutku glede reforme odpravnin se je nadaljevala tudi v nedeljo in včeraj ob polemičnih posegih mlsoveev in radikalcev in ob ponavljajočih se glasovanjih o zaupnici, ki jo je vlada zahtevala, da sc brani pred parlamentarno obstrukcijo. Kljub temu pa se razprava močno zavlačuje, ker
opozicija, zlasti pa MSI in PR, prijavlja na desetine razpravljavcev, ki imajo pravico govoriti vsak po tri četrt ure. Tako so o 4. členu mogli glasovati (299 da in 225 ne) šele včeraj zjutraj, nakar se je začela razprava o 5. in zadnjem členu vladnega osnutka, ki zadeva postopno povračilo 175 točk draginj-ske doklade, ki so jo za obračunavanje odpravnine bili «zamrznili» leta 1977.
Misovci in radikalci ob vsakem posegu napadajo najprej vlado, češ da je spet postavila vprašanje zaupnice za vse člene zakonskega osnutka z dvojnim namenom, da o-nemogoči vsak izboljševalni popravek in da skuša preprečiti referendum proti zamrznitvi draginjske doklade pri odpravninah, za katerega je «democrazia proletavia* zbrala 800.000 podpisov in je že skli-
can za t3. junija. Poleg tega pa napadajo KPI, češ da ne izvaja dovolj bojevite opozicije, da bi onemogočila vladni manever. Komunisti pa s svoje strani obtožujejo ra dikalce in misovce, da je ravno njihov bojkot kriv vladne odločitve o postavitvi vprašanja zaupnice, kar je onemogočilo pravo razpravo in vsako možnost uvajanja dejanskih izboljšav.
Med razpravo navajajo nastopajoči raznovrstne podatke, tako da je težko preveriti verodostojnost njihove računice. Misovci na primer zatrjujejo, da bi z referendumom povprečni industrijski delavec dobil povrnjenih po 4 milijone lir, medtem ko naj bi jih z vladnim osnutkom prejel samo 400.000. Radikalci pa pravijo, da bi delavec z 10 leti službe in 10 milijoni letne plače dobil po veljavni zakonodaji 3.840.000 lir
NADALJUJE SE SERIJA PR0TIFRANC0SKIH ATENTATOV V LIBANONU
Eksplozija peklenskega stroja v francoskem veleposlaništvu
Po še nepopolnem obračunu je najmanj 14 oseb izgubilo življenje
Mk- :
' -
odpravnine, po vladnem predlogu 4 milijone in pol, medtem ko bi mu pripadalo, če bi volivci podprli referendum, kar 8.340.000 lir. Izračunali so podatke tudi za višje plače in daljšo delovno dobo. pri čemer pa naj bi izhajalo, da so v teh primerih razlike sorazmerno manjše. Komunistični govorniki sicer kritizirajo vlado zaradi postopka in zaradi nepopolnosti zakona, po drugi strani pa naglašajo izboljšave pri pokojninah, ki jih uvaja, in pa načelno soglasje sindikalnega gibati ja glede nujnosti reforme.
Pot do odobritve novega zakona o odpravninah, ki naj bi preprečil že sklicani referendum, je pa vsekakor še dolga in negotova. Poslanci bodo o zadnjem členu razpravljali še danes in ni izključiti, da bo peto glasovanje o zaupnici šele jutri zjutraj. Osnutek mora nato še v senat, kjer se bo razpra.a začela znova. Vladne stranke računajo, da bi mogel biti zakon dokončno odobren še v tem tednu, v upanju, da bo potem pristojni oddelek kasacijskega sodišča ocenil, da je zakon tak. da se lahko prekliče referendum. To bi se vsekakor zgodilo v poslednjem trenutku, saj je kampanja že v teku, natisnili so (a milijardnimi stroški) milijone glasovnic. ki so jih volivci že začeli prejemati na dom.
BEJRUT — štirinajst mrtvih in 'Aa večje število ranjenih je še nepopolni obračun včerajšnjega terori-stičnega napada na francosko vele &
bo vsedla za pogajalsko mizo. Na-1 P**!**’"®*'0 ,v Ecjrutu. Nekaj to 8. vsezadnje ima varnostni svet veza-1 un P° kj'*5evnem času. ko se je
ne roke in mu ne bo nikoli uspelo izglasovali resolucije o prekinil vi sovražnosti, saj Britanci zahtevajo, naj svetovna organizacija liajprej uresniči resolucijo 502, ki je zahtevala brezpogojni umik argentinskega agresorja. V Buenos Airesu so obenem tudi spoznali, da so po vodi splavala upanja o bodočnosti »njihovega otočja*. Vedno bolj glasno se širijo govorice, da bo Velika Britanija skupaj z ZDA spremenila otočje v pravo vojno oporišče, ki bi v bodočnosti nadzorovalo ves južni At lanlik in antarktično območje.
Argentinski predsednik Galtieri je zato včeraj brez večjih pomislekov pristal na papežev poziv za prekinitev sovražnosti, če isto stori tudi Velika Britanija. Thatcherjeva pa je papežu odgovorila, da razume nje govo zaskrbljenost, a je takoj poudarila, da je treba spoštovali mednarodno pravo, da agresija ne sme zmagati in da bi konec koncev voj-
V Ljubljani podelili letošnje novinarske Tomšičeve nagrade
Nagrado za življenjsko delo prejel novinar Dela Miran Šuštar, med nagrajenci Tomšičevega sklada tudi novinar tržaške agencije Alpe-Adria Vojmir Tavčar
LJUBLJANA — V dvorani magistrata so včeraj podelili letošnje Tomšičeve nagrade, s katerim Društvo novinarjev Slovenije vsako leto nagradi izjemne novinarske dosežke. Letošnji Tomšičev nagrajenec za življenjsko delo je Miran Šuštar. Tomšičeve nagrade so prejeli Mirko Čepič, Jure Pengov, Ivica Tratnik in kolektiv oddaje ljubljanskega radia val 202. Nagrade iz Tomšičevega sklada pa so podelili Ladu Ambrožiču, Ladislavu Lesarju in novinarju tržaške agencije Alpe Adria Vojmiru Tavčarju.
Udeležence včerajšnje slovesnosti. ki je sovpadala z obletnico smrt-ti narodnega heroja Toneta Tomšiča, organizatorja partijskega in partizanskega tiska, je najprej pozdravil predsednik Društva novinarjev Slovenije Jak Koprivc. Slavnostni govornik, član CK ZK Jugoslavije Milan Kučan, se je nato obširno zaustavil pri vlogi novinarjev v sedanji jugoslovanski družbi. Poudaril je, da je naloga, ki jo imajo novinarji. še toliko zahtevnejša ob sedanjih premikih v družbi in ob pri zadevanju vseh družbenopolitičnih organizacij pri doslednem uveljavljanju samoupravljanja in pri ures ničevanju gospodarske stabilizacije. Ob tem je kritično ocenil poročanje, ki ga je zabeležiti v nekaterih jugoslovanskih tiskih in kot primer navedel poročanje o nedavnem kongresu Zveze komunistov Slovenije.
Predsednik Socialistične zveze de lovnega ljudstva Slovenije Mitja Ri bičič, je nato izročil letošnje Tomšičeve nagrade. Utemeljitev, za na grade je prebral predsednik komi sije Ciril Zlobec. Nagrajenec za živ-
ljenjsko delo je že upokojeni novinar ljubljanskega Dela Miran Šuštar, ki je bil prvi slovenski vojni dopisnik leta 1956 v Suezu, leta 1974 je spremljal dogajanja ob prevratu na Portugalskem, mnogo je pisal o Vietnamu in o Kitajski. Ena pomembnejših etap njegovega dela ie bilo dopisništvo v Rimu v letih 1957-59.
Med Tomšičevimi nagrajenci je tudi televizijsk' komentator Jure Pengov, ki je bil pred leti dalj časa dopisnik RTV Ljubljana v Trstu. V utemeljitvi nagrade, ki jo je prejel, je zlasti omenjeno njegovo poročanje o dogodkih na Kosovu in o letalski nesreči na Korziki. Tomšičevo nagrado je prejela tudi uredni ca literarnih oddaj italijanske radijske postaje v Kopru Ivica Tratnik.
V utemeljitvi ie še zlasti poudarjeno prepletanje slovenskih in jugoslovanskih avtorjev z italijanskimi avtorji in z avtorji pripadnikov italijanske narodnosti v Jugoslaviji in slovenske manjšine v Italiji, kar je skrajno občutljivo in zahtevno delo.
Med nagrajenci iz sklada Toneta Tomšiča je tudi časnikar agencije Alpe - Adria Vojmir Tavčar. Ža njegovo delo, ki je zelo raznovrstno in zajema tako rekoč vse javno življenje in družbenopolitično problematiko Slovencev v Italiji, je značilna, jc rečeno v obrazložitvi, strokovnost in slogovna sugestivnost, kar je naj brž odločilo, da so njegovi prispevki prodrli tudi v italijanska sredstva obveščanja v Trstu in v deželi Furlaniji - Julijski krajini, (bbr)
pred veleposlaništvom že nabrala večja množica, ki je čakala na vizume. je eksplodiral avtomobil napolnjen z močnejšim eksplozivom. Precejšnja je tudi gmotna škoda in to še posebej na stavbi nasproti veleposlaništva, kjer je po eksploziji izbruhnil požar.
Podrobnejše podatke o atentatu je posredovalo francosko zunanje ministrstvo. Po prvih ugotovitvah so teroristi napolnili z eksplozivom prtljažnik avtomobila francoske u-shižbenke v veleposlaništvu. Do eksplozije pa je prišlo prav v trenutku. ko je uslužbenka peljala skozi vhodna vrata diplomatskega predstavništva. Poleg omenjene uslužbenke so izgubili življenje še trije člani veleposlaništva in sicer francoski padalec, ki je stražil pri vbodu in dve libanonski državl.ianki. Med ostalimi žrtvami so baje samo libanonski državljani.
Včerajšnji bombni atentat na francosko veleposlaništvo v Bejrutu je le zadnji člen v celi seriji napadov na francoske diplomatske predstavnike v Libanonu. Najhujša med temi sta umor francoskega velepo slanika v Bejrutu Louisa Delama-reja septembra lani in zakoncev Ca-vallo 15. aprila. Po tem napadu so skoraj vsi člani veleposlaništva odposlali domov družine in se preselili v skupino stavb, ki sestavljajo veleposlaništvo. Celotno strukturo stavb in večji park. ki ga obkroža visok zid, pa so spremenili v pravo utrdbo.
Vzroke za atentate na francoske diplomatske predstavnike in objekte v Libanonu moramo iskati v diplomatski dejavnosti Pariza v tej bli-žnjevzhodni državi. V zadnjem letu se je namreč Francija precej angažirala za rešitev libanonske krize in se je pri tem zavzela za umik vseh tujih čet iz te države, kar je seveda v (»polnem nasprotju z interesi Sirije, ki s svojo vojsko nadzoruje pomemben de) libanonskega ozemlja. Zato je veliko možnosti, da so včerajšnji atentat organizirali pripadniki sirske obveščevalne službe. Odgovornost za atentat so si sicer prevzeli člani doslej nepoznanega gibanja svobodnih naserjancev.
Na sliki (telefoto AP); po včerajšnjem atentatu na francosko veleposlaništvo v Bejrutu.

i, !

V K*
m mu
t H,
;::||g§f! Jjp
I
iiiliiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiNiiiiiitHitiiiiiiiiiiiMii
IlIlflllllltlllMIIIIIIItllltlllllllltflll
POMEMBNA ZMAGA TEHERANSKE VOJSKE
Iranske oborožene sile osvobodile Horamšar
TEHERAN, BAGD.VD - Iranske oborožene sile so včeraj popoldne osvobodite Horamšar, se zadnje mesto, ki je bilo v rokah iranske vojske. Osvoboditev Horamšarja, ki so ga v Teheranu preimenovali v Kuninš&r, »mesto krvi*, zaradi krva vili bitk, do katerih je prišlo, ko so ga Irančani napadali, je za Irance velikega moralnega, ne samo vojaškega pomena. Mesto je postalo v teh mesecih simbol iranskega odpora proti Irančanom. Mesto leži ob spor nem sat El Arabu. ki je od podpisa alžirskega sporazuma iz leta 1975, veljal za mejo med Banom in Irakom. Irančani so Horamšar zasedli že v prvem oMobju svoje ofenzive jeseni leta 1980.
Iranska protiofenziva se je začela sredi marca letos in teheranske obo
VČERAJ DOPOLDNE V OBOROŽENEM SPOPADU MED VIAREGGIOM IN P1S0
Policija ubila rdečega brigadista Catabianija
PIŠA — Eden od voditeljev rdečih brigad v Toskani 32-letni Umberto Catabiani je podlegel ranam, ki jih je zadobil v včerajšnjem spopadu s policijo v Veccliianu med Viareggiom in Piso. Catabianija je policija prvič prestregla v Viareggiu, a teroristu je uspelo zbežati. Takoj se je začela širokopotezna akcija zasledovanja s številnimi cestnimi zaporami in bloki. Pet ur je trajalo zasledovanje. Medtem si je Catabiani priskrbel moped in se skušal po stranskih cestah oddaljiti z območja, kjer so ga policisti in karabinjerji iskali. To tnu ni uspelo
in v pravem labirintu poljskih cest pri Vecchianu je policija strnila okoli njega obroč. Catabiani pa se ni predal in si je skušal z orožjem pridobiti prostost, a mu ni uspelo. Ranjenega Catabianija so takoj prepeljali v bolnišnico Santa Chiara v Piso, kjer pa mu ni bilo več pomoči.
, Umberta Catabianija je porotno sodišče v Veroni marca letos obsodilo v odsotnosti na 26 let zapora kot enega od »možganov* in načrtovalcev ugrabitve ameriškega generala Duzierja. V preteklosti so trdili, da je bil
»desna roka* profesorja Senzanija, voditelja movimentističnega gibanja rdečili brigad, a Catabiani mu ni sledil v Rim, kamor se je profesor preselil, da bi vodil D’Ursovo ugrabitev. Ostal je v Toskani, kjer se je povzpel v sam vrh rdečih brigad. Catabiani je bil prvič aretiran zaradi terorizma marca 1977, naslednje leto pa obsojen na pet let zapora, a jih je presedel le dve. Februarja letos je med operacijo Dozier za las ušel aretaciji, ko je skušal razširiti operacijsko območ;e toskanskih rdečili brigad tudi na Ligurijo.
rožene sile so postopoma, meter za metrom, osvobodile svoje ozemlje. Protiofenziva je privedla najprej do osvoboditve celotnega Kuzistana, nakar je v iraških rokah ostalo samo še mesto Horamšar, ki ga je po nekaterih podatkih branilo nad 40 tisoč najboljših bagdadskih vojakov. Zadnja ofenziva se je začela včeraj zjutraj in sicer z močnim topovskim obstreljevanjem iraških pozicij v mestu. Istočasno se je začel tudi psihološki pritisk na iraške vojake. Iran ska vojska jim je dala ultimat, češ da je vsak nadaljnji odpor brezsmi-slen, saj je iranska premoč očitna Tistim, ki bi se predali so Iranci obljubili »zaščito islama*.
Sicer pa iz Bagdada prihajajo vesti, da se iraški vojaki v Horamšar-ju še vedno borijo in da so v zadnjih urah zadali velike izgube. Vest pa najbrž sodi v propagando.
Predsednik PLO Jaser Arafat je pozval Iran in Irak naj čimprej dosežeta mirno rešitev svojega spora v skupnem interesu islamske enotnosti. Svoj poziv je naslovil na voditelje obeh držav med slavnostnim kosilom ob svojem obisku v Pakistanu. Arafat je dejal, da islamske države preživljajo težko krizo, vendar pa da se morajo zavedati potrebe po sodelovanju za rešitev svojih problemov.
Države evropske deseterice so izrazile včeraj zaskrbljenost zaradi nadaljevanja vojne med Iranom in Irakom, ki traja že skoraj dve leti in ki je doslej povzročila ie toliko človeških žrtev. EGS poziva obe strani, naj si prizadevat^ /a mirno in politično rešitev spora.
Zagonetka o kritju državnega primanjkljaja
RIM — Dejstvo, da zakladni minister Andreatta (K D) še ni predložil blagajniških obračunov države niti 20. februarja niti 20. maja. kot mu narekuje zakon, vedno bolj opravičuje napovedi, da je državni primanjkljaj krepko presegel predvideno raven 50.000 milijard lir. NI še pa jasno, kako namerava vlada kriti višji deficit, če z znižanjem izdatkov fin torej javnih storitev) ali pa s povečanjem dohodkov. Pi »računski minister La Malfa (PRI) je včeraj vsekakor zanikal, da bi se zavzemal za zaostritev davčnega vijaka. bržkone da ne bi razburjal Hudi pred bližnjimi upravnimi volitvami.
Proslave ob dnevu miadosii
BEOGRAD — Ob 90-letnici rojstva Josipa Broza - Tita in ob cinevu mladosti so se že včeraj začele najrazličnejše prireditve in slovesnosti. Danes bo med drugim slavnostni shod organov in organizacij federacije. Poleg osrednje prireditve ob dnevu mladosti na štadionu JLA bo shod še ena priložnost za spomin na osebnost in delo največjega sina jugoslovanskih narodov in narodnosti. velikana revolucije, vrhovnega komandanta ter neumornega borca za mir v svetu. O življenjski in revolucionarni poti Josipa Broza - Tita bo govoril Dušan Dragosavac, predsednik predsedstva CK ZKJ.
Včeraj je bil v domu JLA v Beogradu slovesen shod starešin oboroženih sil. O Titovem revolucionarnem delu je spregovoril admiral Branko Mamula, zvezni sekretar za ljudsko obrambo. Ob dnevU mladosti je Branko Mamula čestital vojakom, mornarjem, gojencem in mladina starešinam.
Udeleženci drevišnje zaključna prireditve ob dnevu mladosti so včeraj obiskali Hišo cvetja ter se poklonili spominu predsednika Tita. Prvi in zadnji nosilec štafete ter predstavniki mest, ki bodo sodelovali na zaključni prireditvi, so položili cvetje na Titov grob.
V muzeju «25. maj* pa so včeraj ob 20-letnici delovanja tega muzeja ter ob 40-letnid ustanovitve pionirske organizacije odprli razstavo z naslovom »Rastemo pod Titovo zastavo*. Razstava predstavlja izbor najboljših likovnih in literarnih del ter fotografij pionirjev in učencev osnovnih šol, ki so prispeli na natečaj muzeja <25. maj* in sveta Zveze pionirjev Jugoslavije.
Dan mladosti praznujejo tudi Ju* goslo\ ani, ki živijo in delajo v tujini. Na proslavah v jugoslovanskih klubih in veleposlaništvih ti izražajo privrženost domovini, delu tovariša Tita in trdilo povezanost s socialistično samoupravno in neuvrščeno Jugoslavijo. Jugoslovanski delavci v Avstriji so tako pripravili številne kultumo-umetniške prireditve, športna tekmovanja in podobno. Otroci jugoslovanskih državljanov na delu v New Yorku so skupaj z otroki ameriških državljanov jugoslovanskega rodu pripravili u-spelo prireditev ob dnevu mladosti, 9G letnici Titovega rojstva ter 40-letnici pionirske organizacije v novi Jugoslaviji. Dan mladosti so počastili tudi Jugoslovani v Rimu, ki so se zbrali v prostorih jugoslovanske ambasade. Dan mladosti, katerega praznovanje poteka v znamenju spomina na Josipa Broza Tita. so praznovali tudi Jugoslovani, ki živijo ln delajo na Norveškem in v Keniji, (dd)
NA JUNIJSKIH UPRAVNIH VOLITVAH
Z našimi glasovi moramo zagotoviti izvolitev slovenskih kandidatov
Volilna kampanja v polnem teku - Vrsta pobud socialistične stranke - Dve srečanji mladinske sekcije Slovenske skupnosti
V pričakovanju na upravne volitve. na katerih bomo obnovili občinski, pokrajinski in rajonske svete, je politično ozračje v mestu še posebej razgreto. Volilna kampanja je v polnem teku, svoj višek pa bo dosegla konec tega in na začetku prihodnjega tedna, ko se bodo v nekaj dneh v mestu zvrstili vsedržavni tajniki KP1, PSI, KD in PLI, po vsej verjetnosti pa tudi sam ministrski predsednik. Govorniki na raznih manifestacijah skušajo pridobiti na svojo stran tiste volivce, ki so še v dvomu, za koga glasovati.
Nobenega dvoma pa ni, da slovenski volivci ne moremo imeti teh dvomov; svoje glasove bomo oddali naprednim in demokratičnim silam, ki se najbolj dosledno zavzemajo za reševanje naših specifičnih slovenskih vprašanj; izbirali bomo torej samo med tremi strankami in sicer med KPI, SSk in PSI. Na kandidatnih listah teh strank bomo podprli slovenske kandidate, tako da Jim bomo oddali preferenčne glasove in jim omogočili izvolitev, saj je številčna in kakovostna prisotnost slovenskih svetovalcev v vseh teh telesih velikega pomena.
Socialistična stranka napoveduje za prihodnje dni vrsto pobud; že drevi ob 20. uri, bo v Ul. Coneonel-lo na sedežu ŠD Polet, aktiv članov vzhodnokra.ške sekcije PSI, na katerem bo glavni predmet razprave prav volilna kampanja; aktiva se bo udeležil tudi glavni slovenski kandidat na strankini listi za izvolitev v občinski svet arhitekt Dario Jagodic. Jutri, ob 20.30, bo v mali dvorani gledališča Prešeren v Bo-ljuncu predstavitev kandidata PSI, ki kandidira za izvolitev v pokrajinski svet v tem volilnem okrožju, to je odv. Dama Claricija. Pokrajinska federacija PSI pa bo v sodelovanju s krožkom Salvemini, jutri, ob 16. uri, priredila okroglo mizo na temo »Socializem in narodnosti*; predsedoval bo predsednik inštituta za zgodovinske socialistične študije iz Firenc Giorgio Spini; uvodno poročilo bo imel Salvo Mastellone s firenške univerze, sodelovali pa še Arduino Agnelli, Elio Apih in Giorgio Negrelli s tržaške univerze. Zaključil bo evropski poslanec Gae-tano Arfe. Okrogla miza bo na sedežu krožka na Korzu Italia 12.
Ob 19. uri bodo socialisti v Avditoriju priredili javno razpravo na temo; Nove smernice deželne politike o obrtništvu. Tajništvo stranke nadalje najavlja, da bodo v prihodnjih dneh v Trst prišli podta|iiiki Saladino, Spinelli in None, ki se bodo udeležili raznih manifestacij. Še posebej gre omeniti, da bo podtajnik Saladino priredil tiskovno konferenco na sedežu krožka Salvemini na temo: Tretja mreža, zasebne ra
dijske postaje ter reforma poštne uprave.
KPI in SSk bosta danes priredili vrsto letečih shodov po mestu in okolici. Za kroniko naj še navedemo, da bo na sedežu liberalne stranke v Ul. Carducci, ob 18.30, javna razprava na temo: Mamila in druž ba; govori! bo podtajnik Costa.
Kot poroča tiskovno sporočilo, je mladinska sekcija SSk v preteklem tednu priredila dve dobro uspeli srečanji za mlade. V četrtek je bilo na strankinem sedežu srečanje mladih kandidatov, članov sekcije in drugih mladincev, ki so želeli zvedeti za stališča SSk v tem predvolilnem času. Prisotne je pozdravil pokrajinski tajnik in kandidat za pokrajinske volitve Zorko Harej, poročilo pa je imel Ivo Jevnikar; v njem se je dotaknil programov in kandidatov nastopajočih formacij, nekaterih protislovenskih pojavov in pa povolilnih perspektiv.
V soboto pa je sekcija priredila za širšo publiko predvsem mladih večurni seminar o povojni politični zgodovini Slovencev na Tržaškem. O tem sta predavala Nadja Maganja in Aleš Brecelj. Kot pravi tiskovno poročilo, so številni prisotni tako dobili sliko o »tržaškem vprašanju* v vojnih in prvih povojnih letih, od časa Svobodnega tržaškega ozemlja pa do prvih in drugih volitev, pri katerih je bil vsaj v tržaški okolici leta 1952 dosežen dokaj širok politični sporazum med različno usmerjenimi Slovenci.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
VOLILNA ZBOROVANJA
PSI
Ob 20. uri na sedežu ŠD Polet v Ul. Conconello, aktiv članov vzhod-nokraške sekcije PSI: prisoten bo glavni slovenski kandidat na listi PSI za izvolitev v občinski Dario Jagodic.
SSk
Ob 18.30 v Bazovici; ob 19. uri na Padričah; ob 19.30 v Gropadi: ob 20. uri v Trebčah; ob 20.30 pri Banih in ob 21. uri na Opčinah.
KPI
Ob 10. uri na Trgu Stare mitnice, Calabria; ob 11. uri na Borznem trgu. Calabria; ob 11.30 na Trgu republike, Calabria; od 12.15 do 13.15 v obratu VM, Paiza: ob 18. uri na Trgu Giarizzole, Biava; ob 18. uri v kraju Tre lumini v Miljah. Millo: ob 19. uri v kraju Fon-deria v Miljah, Millo.
kakor v ustreznem razdobju lanskega leta. V okviru tega prometa smo s Tržaškega izvozili na sosedna jugoslovanska območja predvsem kemijske proizvode, stroje in surovine, uvozili pa predvsem živino, meso in les.
Danes s«ja deželnega sveta
Danes se ponovno sestane deželni svet. To bo edina seja skupščine v tem in v naslednjem tednu, to je praktično do skorajšnjih volitev. Na današnji seji bo deželni svet vzel v razpravo zakonski osnutek, o katerem bo poročal predsednik pristojne komisije Štoka, o deželni pomoči v skupini vrednosti 47,5 milijarde lir za razvoj, opremo in posodobitev deželnega luškega kompleksa.
I VKLJUČITVIJO GORIŠKE POKRAJINE
SSG si je tudi uradno zadalo deželni značaj
Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča je na svoji petkovi seji sprejel spremembo člena statuta v smislu, da se je gledališče tudi formalno razširilo na goriško pokrajino, Ob tem je upravni svet sprejel tri nove člane in sicer Jožeta Ceja, ki zastopa goriško pokrajino ter Leopolda Devetaka in Marijo Ferletičevo tako, da so v upravnem svetu zastopane vse slovenske komponente na Goriškem. Predsednik SSG Samsa je poudaril, da je dobilo s tem gledališče deželni značaj, kot ga predvideva deželni zakon za kulturo in da je prišlo tudi do primernega zastopstva različnih komponent v upravnem svetu, o čemer je tekla razprava že od lanskega poletja. Samsa je dodal, da bo prišlo tudi do rošade med člani SKGZ, ko naj bi goriški član zamenjal tržaškega. Nadalje je predsednik SSG poudaril, da z novimi imenovanji niso še vsi problemi rešeni in tu je omenil predvsem bitko, da bi v upravne organe SSG uradno vključili tudi videmsko pokrajino.
Drugi del seje je bil posvečen razpravi o repertoarju za prihodnjo sezono. Ravnatelj gledališča Miroslav Košuta je povedal, da je izvrš-
ni odbor imenoval tudi posvetovalno komisijo, ki pomaga pri izbiri del. Ob tem je Košuta poudaril, da se mora bodoči repertoar ozirati na tehnične in igralske zmogljivosti SSG. Prav zaradi tega bo SSG nadaljevalo s politiko gostovanj in tudi stalnejšega sodelovanja z igralci iz Slovenije, hkrati pa bo začelo vključevati mlade iz zamejstva, ki so pokazali v igralski šoli dober talent.
Predlogi za prihodnjo sezono so že dokaj izčiščeni in to na podlagi osnovnih smernic kulturne politike SSG, ki so dobile svojo potrditev tudi na nedavnem posvetu. Na prihodnji seji, ko bodo predlogi dokončno izoblikovani, se bo upravni svet izrekel z glasovanjem.
Naj že v naprej povemo, da sta v ožjem izboru dve slovenski noviteti (Matjaža Kmecla in Alojza Rebule) in da se bo sezona po vsej verjetnosti pričela s Plautovo komedijo, ki naj bi jo režiral znani slo venski režiser Mile Korun. Tudi ostala dela, ki so v razpravi ponujajo vtis, da bo prihodnja sezona v marsičem zanimiva, čeprav je res, da lahko podamo dokončne ocene le, ko zaživijo dela na odru.
PESTER IN KVALITETEN KULTURNI PROGRAM
Nedeljska «Veselica» uspel dokaz vztrajnega dela miljskih Slovencev
Ko so se člani Društva Slovencev v miljski občini odločili, da bodo poimenovali svojo vsakoletno prireditev Veselica, prav gotovo niso tega storili slučajno. Že beseda ve-
V NEDEU0 OB PRISOTNOSTI ŠTEVILNIH DOMAČINOV IN GOSTOV
Slovesno poimenovanje ceroveljske šole po narodnem buditelju Miroslavu Vilharju
Slavnostni govor Mira Tavčarja, pozdravi ravnatelja Škrinjarja in župana Škerka ter gostov iz Ilirske Bistrice - Nastop otrok otroškega vrtca in osnovne šole ter dekliškega pevskega zbora iz Devina in pevskega zbora Fantje izpod Grmade
TRŽAŠKI AVTONOMNI RAČUN
Do konca aprila 25% več prometa
Blagovna izmenjava v okviru tržaškega avtonomnega računa je v prvih štirih mesecih letošnjega leta dosegla vrednost 61 milijard 280 milijonov lir ter je bila za 25% večja
Ceroveljska osnovna šola je od jvet nedelje poimenovana po Miroslavu ' Vilharju, pesniku, skladatelju in narodnem buditelju. Slovesnosti, ki se je odvijala na lepo urejenem igrišču ob šoli, ki stoji v lepem in prijetnem okolju, v borovem gozdiču nekoliko stran od vasi, je vseskozi potekala v pravem prazničnem vzdušju. Udeležili so se je domala vsi domačini, pa tudi številni prebivalci bližnjih vasi in prijatelji slovenske šole. Tako številna udeležba že sama po sebi priča o naši zavzetosti in skrbi za našo šolo, ki je osnova kulturnega življenja vsakega naroda. Za Cerovlje pa je bil to v povojnem času že tretji praznik: prvi je bil takoj po osvoboditvi, ko se je v požgani vasi odprla po desetletjih fašističnega terorja slovenska šola. Drugi pa je bil kasneje, ko so se otroci vselili v sedanje šolsko poslopje.
Naslednja slovesnost, katere so se udeležili številni predstavniki političnih in šolskih oblasti, se je začela z nastopom otrok mavhinjske-ga otroškega vrtca, v katerega zahajajo tudi otroci iz Cerovelj. Nato so nastopili osnovnošolski otroci, ka-
pogovori s slovenskimi kandidati u občinski sm
SPETIČ (KPI): V INTERESU SOŽITJA MORAMO SPREMENITI POLITIČNE RAZMERE V TRSTU
Nadaljujemo z objavo pogovorov s slovenskimi kandidati za izvolitev v občinski svet. Tokrat nam odgovarja časnikar Stojan Spetič, kandidat na listi KPI.
VPR.: Junijske upravne volitve bodo za Trst velika preizkušnja. Odločalo se bo o sestavi občinskega sveta ter istočasno o tem, kako se bodo v prihodnje reševali določeni problemi, ne samo družbenega in gospodarskega, ampak tudi narodnostnega značaja. Kakšen pomen jim pripisujete glede na sedanji splošni krajevni položaj?
ODG.: V Trstu se morajo razmere spremeniti korenito, sicer bo še naprej propadal in se utapljal v morju svetobolja in zapiranja v lastni sanjski svet. To niso sanje pravičnega, pač pa blodnje protislovenske ihte. Ta koristi samo določenim reakcionarnim krogom, ki nočejo, da bi se ljudje soočali s svojimi resničnimi problemi in poiskali odgovor na odprto vprašanje bodočnosti in razvoja. Kriza na južnem Atlantiku je pokazala, kako tudi malenkosten spor o suverenosti lahko čez noč preraste v vojno. Tu imamo potrdilo, kako modro sta ravnali Italija in Jugoslavija, ko sta v Osimu potrdili meje in začrtali možnosti splošnega kulturnega in gospodarskega sodelovanja. Temu se še danes upirajo nazadnjaške sile, ki se jim toži po hladni vojni in netenju mednarodnih sporov.
Trst se lahko razvija samo v miru, ob odprtih mejah, če bo znal uresničiti kulturo enakopravnosti in sožitja predvsem v lastni sredini, med Slovenci in Italijani.
Zato se KPI tako zagrizeno in trmasto bori za sprejem zakona o zaščiti slovenske manjšine v parla mentu. Obenem pa se zavedamo, da to ni dovolj. Ko bo zakon izglasovan, ga bodo morali uresničiti v praksi. Zato si moramo že sedaj priboriti nova politična razmerja. nove krajevne uprave v Trstu in tudi drugod. Potrebno je, da prevladajo sile, ki so iskreno demokratične in antifašistične. KPI pa je s svojo močjo hrbtenica širše fronte sil, ki lahko ures-
ničijo demokratično alternativo tudi v našem mestu. Zato pa morajo dobiti prvi udarec Lista za Trst, KD in njeni mlačni zavezniki.
VPR.: Kaj bi po vašem mnenju bilo treba storiti, da bi se uresničevala politika poglabljanja sožitja med obema narodnostnima skupnostlma in odpiranja meje med obema sosednima deželama In državama?
ODG.: Poraz Liste in KD bi bil kar dober začetek. Komunisti menimo, da moramo povsod, kjer je mogoče, predvsem pa v šolah in sorodnih ustanovah (tisk, radio, gledališča) uveljavljati kulturo sožitja in medsebojnega spoštovanja in spoznavanja.
To pa ne pride od sebe. Zato se KPI zavzema za gospodarski pre porod mesta. Več delovnih mest za mladino pomeni tudi to, da bodo Tržačani spoznali prednosti politike odprtosti in dobrega sosedstva.
VPR.: Urbanistični instrumenti, ki so sedaj v veljavi, še posebej pa načrt za ljudske Jn cenene gradnje, so med slovensko narodnostno skupnostjo vzbudili veliko zaskrbljenost In ji povzročili že veliko škodo, ki je ne bo moč popraviti. Kako gleda vaša stranka na vsa ta vprašanja in kaj namerava predlagati v občinskem svetu, da bi se spremenila dosedanja praksa glede uporabe teritorija in prostorskega načrtovanja?
ODG.: Za nemoten razvoj neke manjšinske skupnosti je potrebno dvoje: da ji ne grozi izkoreninjenje in da lahko soodloča o razvoju celotne skupnosti izhajajoč iz lastnih interesov. V tem smislu so komunisti, skupaj s strokovnimi in drugimi organizacijami, branili pravico Slovencev, da razpolagajo z razvojnimi možnostmi teritorija, ki ga nadzorujejo. Pametne krajevne uprave bi že zdavnaj spremenile načrte razlastitev za ljudske gradnje, deželna vlada pa bi morala spremeniti osnovne urbanistične smernice na tržaškem Krašu. Toda tega deželna vlada ni storila niti sedaj, ko jo podpira nova večina. V tržaškem občinskem svetu je bil na naš pri-
tisk sprejet sklep o koreniti spremembi načrtov za cenene ljudske gradnje, a ga Cecovinijevi ljudje niso hoteli uresničiti.
Pomanjkanje politične volje se je pokazalo tudi v deželi, kjer so vse stranke vladne večine (brez izjeme) odbile predloge, za katere so se Slovenci enotno zavzemali, da bi ublažili posledice sicer nujnih razlastitev za hitre ceste in raziskovalno središče.
Naš boj se kljub temu nadaljuje, kajti prepričani smo, da lahko naša skupnost pristane na odtujevanje dela lastnega ozemlja sa-mo, če so ji dane izdatne in konkretne protivrednosti. To pa so, na primer, triletni načrt za razvoj kmetijskih dejavnosti na Krasu, ki ga je izdelala KGS, ukrepi za samostojen gospodarski razvoj kraških vasi (na primer obrtniško področje), odprava urbanističnih omejitev za naravni gradbeni ra zvoj teh vasi, ureditev socialnih in kulturnih struktur (šole, vrtci telovadnice), ureditev komunalnih uslug (metan, kanalizacija) in ta ko dalje. Vse to so komunisti za govarjali in bodo zagovarjali po vsod, kjer delujejo s svojim naj številnejšim slovenskim zastop stvom: na deželi, v pokrajinskem, občinskem in rajonskih svetih. O krepitev zastopstva KPI pomeni tudi povečati ta pritisk.
terim so se za to priložnost pridružili tudi starejši vrstniki, tisti, ki so ceroveljsko šolo obiskovali v preteklih letih. Najprej so podali življenjepis Miroslava Vilharja, nato so nastopili z ubranimi pevskimi točkami, ob koncu pa so najmlajši še podali splet slovenskih narodnih plesov.
Po odkritju reliefa Miroslava Vilharja, ki ga je izdelal kipar France Gorše in po blagoslovu mavhinjske-ga župnika Josipa Markuže je spregovoril bivši nabrežinski didaktični ravnatelj Miro Tavčar, ki je najprej obširno orisal življenje in delo Miroslava Vilharja, nato pa je poudaril pometi, Ri ga''ima šota v 'Všk-" kem kraju. Dejal je, da so Cerovlje majhna vas in da je v takem kraju šola v* še večji meri žrtš-" menje skupnosti, zavednosti. Prav zato, je poudaril Tavčar, mora šola biti in ostati središče kulturnega razvoja vasi, ohranjevanja njene istovetnosti. Ob koncu, je še dejal Tavčar, gre ob tej priložnosti zahvala vsem Cerovcem, da so v tako težkem obdobju in ob tolikšnem pritisku ohranili svoje navade in svoj jezik, da lahko danes prihaja do poimenovanja te šole.
Didaktični ravnatelj Stanko Škrinjar je dejal, da so poimenovanja naših šol pomembna tudi zato, ker ime pove vsem, da je šola slovenska, da tu živijo Slovenci. Navezal se je na Vilharja, ko je dejal, da mora biti ta narodni buditelj še vedno naš vzor, kajti še niso minili časi, ko moramo postavljati zahteve po osnovnih pravicah, med katerimi je tudi pravica, da govorimo svoj jezik. Škrinjar je nato opozoril na vpisovanje v osnovno šolo in še enkrat poudaril, da spada slovenski otrok v slovensko šolo ter povzal starše, da odločno zavrnejo pritiske, naj otrok ne vpišejo v slovensko šolo. S skupnimi napori, je še dodal Škrinjar, je treba vliti zavednost v redke družine, ki niso med nami.
Župan devinsko-nabrežinske občine posl. Albin Škerk je v pozdravnem nagovoru poudaril, da so bile Cerovlje ena najbolj prizadetih vasi v tej občini. Omenil je številne žrtve in ogromno škodo, ki jo je vas u-trpela pod nacifašizmom in vaščanom čestital ob poimenovanju šole po Miroslavu Vilharju. Ob tem je poudaril, da je bila izbira imena izredno posrečena, kajti Miroslav Vilhar je živel in delal v Kalcr. pri Knežaku, to je v ilirskobistriški občini, s katero se bo devinsko-nabre-žinska občina v kratkem pobratila.
Sledila sta pozdrava gostov iz Ilirske Bistrice. Predstavnica občinske skupščine Vojka Lenarčič je izrazila željo, da bi občini vzpostavili še tesnejše stike ter je povabila delegacijo devinsko-nabrežinske ob-
Osnovnošolski otroci v narodnih nošah pred reliefno sliko M. Vilharja
čine na slovesnost ob občinskem prazniku, na katerem bodo sprejeli sklep o pobratenju. Ravnatelj ilir-skobistriške osnovne šole Franc Gombač pa je domači šoli podaril sliko stolpa v Kalcu, kjer je Miroslav Vilhar pisal pesmi in dejal, naj bo ta slika navdih za glasbo in pesem, ki druži vse Slovence.
Za konec sta nastopila še dekliški zbor iz Devina pod vodstvom Herma-
na Antoniča in pevski zbor Fantje izpod Grmade, ki ga vodi Ivo Kralj; spored sta zaključila oba zbora, ki sta skupno zapela Zdravico. Po sklepnem pozdravu predstavnice staršev je udeležencem še na kratko spregovoril kipar France Gorše. Sicer pa se udeleženci po koncu slovesnosti niso razšli, ampak so se dolgo zadržali na šolskem dvorišču v prijateljskem razgovoru, (bbr)
POSLEDICE VČERAJŠNJEGA VREMENA
ZARADI HUDEGA NALIVA ŠTEVILNI POSEGI GASILCEV IN REDARJEV
Po mestnih in okoliških ulicah so se ceste spremenile v potoke
selica daje občutek veselosti, prijetnega razpoloženja in priložnosti za srečanje, prijeten klepet med znanci. Namen Veselice je bil in je vse to, poleg tega pa predstavlja tudi edino priložnost za miljske skupine, da vsaj enkrat nastopijo pred domačim občinstvom. Seveda niso bile vse Veselice enako uspešne, organizatorji so morali včasih požreti tudi razočaranje in njihov trud ni dosegel zaželenega uspeha. Mislimo pa, da je letošnja Veselica, to je sedma po vrsti, poplačala Miljčane za vztrajnost, s katero delujejo že vrsto let, poleg tega da jim je dala tudi elana za še intenzivnejše in bogatejše delovanje.
Še pred začetkom prireditve je v dvorani zmanjkalo sedežev, kar dokazuje, da se je občinstvo letos kar lepo odzvalo vabilu. Spored je predvideval —■ kot, je to za Veselico navada — nastop domačih skupin, za posladek pa folklorno skupino iz Pulja. Prvi so seveda nastopili o-troci iz vrtca, ki so zapeli o čebelici Maji, pa še pesem o jagodah in o jutranjem prebujenju. Pod vodstvom Vihre Kodrič in ob spremljavi harmonike so nato zapeli vrsto pesmi učenci osnovne šole v Žav-ljah in pri Korošcih.
Sledilo je nagrajevanje učencev osnovne šole, ki so se udeležili natečaja »Spoznavajmo svoj kraj in njegovo preteklost*. Za natečaj, ki ga je organiziralo društvo in ki je sad sodelovanja med krajevnim dru štvom in šolo, je bilo predloženih deset spisov in štirinajst risb. Dva spisa z risbami sta bila skupinska. Organizator je vsem podelil diplome, nagrade so pa prejeli: Tosca Barič, Vlasta Novak in Vladimira Vodopivec, posebno nagrado pa obe sku pini 4, razreda.
Spored se je nadaljeval z nastopom miljskega pevskega zbora pod vodstvom Cveta Marca, mladinci so pa seveda pripravili dve samostojni točki; dekleta so prebrala nekaj literarnih odlomkov, fantje — to je TOZD LOPOVI — so zapeli vrsto svojih pesmi in klasično slovensko Žabe v modemi priredbi. Ta glasbe na skupina predstavlja zadnja leta zelo prijetno osvežitev v našem zamejskem prostoru, ker dokazuje, da si mladi kljub vsemu iščejo in si skušajo priboriti sebi primeren prostor in se odločijo za delovanje, ki jim najbolj ustreza, četudi lahko naletijo na kako težavo.
Za zaključek se je občinstvu predstavila folklorna skupina Kluba mladih stvaralaca iz Puija s plesi iz hrvaške Istre. Mladi plesalci so se pojavili ob zvoku sopel in zaplesali ob spremljavi izvirnih istrskih pihal «Balun - postarinski*, »šetepaši*, «Polkico». Priključila se je nato harmonika in so svoj spored zaključili z nekoliko manj posrečenim slavonskim kolom. S svojo mladostjo
in vedrino so seveda navdušili prisotne, dokazali pa so spet kako nepomembne so lahko meje, saj se istrsko ljudsko - izročilo preteka od Hrvatov do Slovencev in še čez mejo do našega Brega.
Želeli bi, da bi se zgodilo to, kar je govornik Kiljan Ferluga poudaril v svojem govoru: dosti imamo prijateljev v besedah, vendar bomo dosegli svoje, ko bomo mimo obljub prišli do dejanj, do dejanske podpore in do prostora, ki nam pritiče in ki naj bi ga nam zagotovil ustrezni zakon.	(nak)
Na sliki: nastop folklorne skupine iz Pulja.
Tragična smrt trgovca Godine in njegove žene
V našem mestu je močno odjeknila vest o tragični smrti znanega tržaškega trgovca Uga Godine in njegove žene Dee Piccioni, ki sta izgubila življenje v strahoviti prometni nesreči pri kraju Scheifling na štajerskem v Avstriji. Mož in žena sta se skupno z dvema avstrijskima prijateljema peljala v avtu bmw proti avstrijski prestolnici, ko je vozilo verjetno zaradi spolzkega cestišča čelno trčilo v avto, ki je vozil v nasprotno smer. Avtomobil, ki ga je vozil Godina,' je zgorel, v nesreči pa so umrli tudi Godinova prijatelja ter osebi, ki sta se peljali v drugem avtomobilu.
: Ugo ih Dea Godina, ki sta se poročila pred štirimi leti, zapuščat« dva majhna otroka, eden je star dve leti, drugi'pa komaj deset mesecev. Ugo Godina je sin tržaškega trgovca, lastnika istoimenskih trgovin z oblačili in je skupno z mlajšim bratom Sergiom sodeloval pri vodenju le-teh.
Pridržana prognoza za 67-letnega upokojenca
Na nevrokirurškem oddelku glavne bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli s pridržano prognozo okrevanja 67-letnega upokojenca Rocca Laso-rello, ki prebiva v Drevoredu Čampi Elisi 51. Priletnega moškega je med prečkanjem istega drevoreda povozil avto lancia fulvia, ki ga je upravljal 20-letni Policarpo Fotia-dis iz Ul. S. Tecla 4. Lasorella je v nesreči zadobil hude udarce v glavo in v prsni koš, njegovo zdravstveno stanje je zelo hudo.
Od sobote pa do včeraj se je vreme bistveno spremenilo. V soboto so bile temperature poletne, saj je v Trstu živo srebro kazalo tudi preko 25 stopinj. Vročina je privabila številne ljudi k morju, sopara pa je že kazala na spremembe. Tako je že v nedeljo vreme marsikateremu izletniku prekrižalo račune. Ves dan je bil oblačen, pihali so vetrovi in za
VČCRAJ POZNO POPOLDNI
PONOVNO SILOVITO TRČENJE NA TRBIŠKI CESTI PRI KRIŽU
V nesreči je bil ranjen jugoslovanski šofer
Trbiška cesta je bila včeraj popoldne spet prizorišče prometne nesreče, ki pa na srečo ni imela hujših posledic. Tudi tokrat se je nesreča pripetila v bližini odcepa za Križ in Salež, v njej pa sta bila vpletena dva težka tovornjaka jugoslovanske registracije. Kot je bilo jasno razvidno iz dinamike trčenja, je nesrečo povzročila okvara na jugoslovanskem priklopniku iz Splita, ki je prevažal v Turin raznovrstno blago in je torej vozil v smeri proti Sesljanu. V višini odcepa za Križ se je priklopnik dobesedno odcepil od kabine, ki je spričo močnega sunka zavozila na nasprotno stran cestišča. Ravno v tistem trenutku je proti Opčinam privozila
cisterna jugoslovanske registracije in trčenje med težkima voziloma je bilo neizogibno.
Na sreči pa je bil v nesreči ranjen le šofer splitskega tovornjaka, 35-letni Jože Kovač, ki si je po vsej verjetnosti zlomil levo ramo, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedskem oddelku glavne bolnice s prognozo okrevanja v mesecu dni. Na kraj nesreče so prihiteli tudi gasilci, ki so imeli več ur dela za odstranitev priklopnika in cisterne s cestišča, za nekaj ur pa je bila Trbiška cesta tudi popolnoma zaprta za promet. Policija in karabinjerji so promet preusmerjali na pokrajinsko cesto Sesljan t Opčine.
krajši čas je tudi deževalo. Temperatura se je seveda znižala.
Včeraj se je vreme še poslabšalo. Zjutraj je padal dež, toplomer pa je kazal približno 16 stopinj v Trstu I in kako stopinjo manj na Krasu. Pravi naliv pa se je vlil okoli 14. ure in povzročil marsikatere preglavice. Voda je skorajda v hipu napolnila odvodne kanale; po mestnih, pa tudi po okoliških ulicah so drli pravi potoki, ki so znosili na asfalt veliko zemlje in kamenja. Vodni pritisk je v mestu odprl pokrove kanalizacije, marsikje je voda vdrla v pritlična stanovanja in v trgovine. Po ulicah so se ustvarile velike luže in kot smo že ■ zapisali, se je po cestišču nabralo precej kamenja in zemlje.
Vse to je seveda pomenilo veliko dela za gasilce in za mestne redarje. Gasilci so posegli približno tridesetkrat, tako v središču mesta kot tudi v predmestju. Veliko dela so imeli mestni redarji, saj se telefoni v centrali niso umirili za dobro uro, dokler se ni vreme nekoliko izboljšalo. Od 14.20 do 15.20 so morali preusmeriti promet pri barkov-ljanskem podvozu. Poleg tega so morali poseči zaradi poplav v stanovanjih in zaradi prepolne kanalizacije.
Vse te nevšečnosti pa se v Trstu dogajajo vsakič, ko se vlije močna ploha, pri Bošketu in na Reški cesti smo na lastne oči videli prave hudournike, ki so drli na ulico. Skratka, v bodoče bo treba ukrepati, da ne bi vsaka nevihta pomenila ogromno dela in tudi škode, tako v sta novanjih kot na samem cestišču.
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni za vedno zapustila naša draga sestra, teta in svakinja
ŠTEFANIJA PETAR0S vd. VODOPIVEC
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 26. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev in nato na pokopališče v Borštu.
Žalujoči: sestri Slava in Viktorija, brat Peter, svaka Berto ln Avgust, svakinji Juština in Marija, nečaki, nečakinje in drugo sorodstvo
Dolina, Boršt, Trebče, Divača, 26. maja 1982.
Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi
EVGEN PERT0T
Pogreb bo krenil jutri, 26. maja, iz mrtvašnice glavne bolnišnice v barkovljansko cerkev, kjer bo ob 9.30 sveta maša.
Žalostno vest sporočajo: žena Vida, hči Gracijela ter drugi sorodniki
Trst, 25. maja 1982
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SKLICUJE
24. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v nedeljo, 30. maja, ob 9. uri v prvem in ob 9.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu v Gorici.
DNEVNI RED: 1. otvoritev:
2.	izvolitev verifikacijske in volilne komisije:
3.	poročila;
4.	razprava
5.	razrešnica staremu odboru:
6.	volitve novega odbora;
7.	razno.
Vabimo vas na
15. REDNI OBČNI ZBOR NŠK
ki bo v petek, 28. maja 1982, v Trubarjevi čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Ul. sv. Frančiška 20/1.
Ob 18. uri ob prvem in ob 18.30 ob drugem sklicanju.
Odbor
GLASBENA MATICA
vabi na otvoritev
RAZSTAVE SLOVENSKIH GLASBENIH DEL
danes, 25. maja 1982, ob 19. uri na sedežu GM v Trstu, Ul. R. Manna 29.
SLOVENSKO
GLEDAUŠČE V TRSTU
PRODUKCIJA BALETNE ŠOLE
Študijski prikaz
študijski prikaz na variacije za klavir L. van Beethovna
SCHUMANN: CARNEVAL
V soboto, 29. maja, ob 19.30 v Kulturnem domu v Trstu.
Gledališča
SKD IGO GRUDEN NABREŽINA
prireja
zaključni koncert
dekliškega in moškega pevskega zbora Igo Gruden
ki bo v soboto, 29. t.m., ob 21. uri v društvenih prostorih.
f Čestitke
Danes slavita 25. obletnico poroke ALBINA in PEPI VRABEC iz Prečnika. Še mnogo srečnih skupnih let Jima želijo hvaležni otroci: Majda, Darjo, Liljana, Valentina in Franko ter zet Darjo in tašča Milja. Slavljencema pošilja 25 poljubčkov mala vnukinja Alenka. Čestitkam se pridružuje še Zora Štoka.
Danes praznuje 81. rojstni dan ALOJZ MILKOVIČ. Mnogo zdravja in veselja mu želijo Olga, Ludvik, Sergij, Lala in nona Tereza.
MLADI
BRALCI
IZŠLA JE ZADNJA ŠTEVILKA LETOŠNJEGA
GALEBA
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 25. maja NASTKO
Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.39 — Dolžina dneva 15.15 — Luna vzide ob 7.27 in zatone ob 23.26.
Jutri, SREDA, 26. maja FILIP
Vreme včeraj: na j višja temperatura 20,1 stopinje, najnižja 12,7, ob 18. uri 13,4 stopinje, zračni tlak 1008,4 hib narašča, veter 45 km/h severo-zahodnik s sunki 72 km na uro, vlaga ^-odstotna, dežja je padlo 34 mm, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 19 stopinj.
ROJST1A IN SMRTI ftODILI SO SE: Yari Scrigner, Maurizio Santoriello, Massimo Ruz-rier, Jay Klun, Anna Marega, Breda Močilnik, Efrem Panigutti, Sara Scarcia.
UMRLI SO: 73-letni Angelo Elle-ro, 91-letna Vittoria Kravos vd. Scrbbogna, 81 letni Giovanni Geri, Jl-letna Gisella Scherl vd. Franca, '5-Ietna Antonia Cherti vd, Nesich, 15-letna Rosaria Grillo vd. Raimon-di, 65-letni Alberto Pohlen, 61-letna Alba Cossetto vd. Spangaro, 81-letna Maria Bernetic vd. Miloš, 58-letni Attilio Ravalico, 50-letna Armida Ferfoglia por. Degrassi, 82 letni An-drea Vidotto, 84-letna Natalia Ban, 67-letna Maria Cristina Sau por. Giu-Šovaz, 90-letna Maria Vascotto, 68 *etni Ernesto Gherseni, 72-letni Pie-tri> Budicin, 77-letni Antonio Bre-*ovsek, 54-letni Michele Celigo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43. Ul. Tor S. Piero 2, l. Felluga 46. Ul. Mascagni 2, Sejan. Bazovica.
d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN r,d 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1. Ul. S. Giusto 1, Sejan in Bazovica.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica L 226 165; Opčine: tel. 211 001: rosek: tel. 225 141; Božje polje Konik: tel. 225 596; Nabrežina: tel H) 121; Sesljan: tel. 209 197: Žavlje 1 213 137; Milje: tel. 271-124
Slovensko stabio gledališče v Trstu. Danes. 25. in jutri, 26. maja, ob 20 30 v Križevniški cerkvi v Ljubija ni Ivan Mrak - Proces. Jutri, 26. maja, ob 17. in 20. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani Dacia Maraini -Ženski na podeželju. V četrtek, 27. maja ob 19.30 v Novem mestu Victor Lanoux - Odpirač.
VERDI
V petek ob 20.30 (red A) in v soboto ob 18. uri sedmi koncert spomladanske simfonične sezone. Dirigent Baldo Podič, kot solisti-pevci oodo nastopili M. Moore, P. Mala-kova, A. Savastano, G. Botta, J. van Zelst in C. de Bortoli.
Kino
Ariston 17.3U — 22.00 «Possessiotn». Režija Zulawski, igra I. Adjami
Ritz 17.00 «11 giustiziere della notte II.». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden danes ob 16.00, jutri ob 18.00 «Ciao nemico* J .n Dorelli, G. Gemma.
Grattacielo 16.30 «Sul lago dorato*.
Fenice 17.00 «lmmagini. d'amore.» Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.30 »Jenis*. Barvni film za vse.
Aurora lu.30 «Sballato, gassato, com-pletamente fuso».
Cristallo 16.30 jutri 17.00 «Banana Joe*.
Moderno 16.00—22.00 «Due gocce d’acqua salata».
Filodrammatleo 15.00 «FurTa eroti ca di una porno moglie*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capltol 16.30 «Ricche e famose*.
Vittorio Veneto 16.00 «L'invincibile Ninja». Barvni film — karate — za vse.
Mignon 15.30 «Reds». Barvni film za vse.
Radio 15.00 «La vera gola profon-da». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «Conway trincea d’a-sfalto*. Barvni film za vse.
Šolske vesti
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 21. do 8. ure j*l. 732-627. predpraznična od 14. do **• ure in praznična od 8. do 20. **e, tel. 68-441.
Osnovne šole didaktičnega ravnateljstva v Dolini vabijo na skupno zaključno prireditev, ki bo v četrtek, 27. t.m., ob 19.30 v občinski telovadnici.
Združenje staršev osnovne šole Karel Širok priredi 30. maja tradicionalni pik nik v Živčevi dolini (Veliki Repen) Vabljeni: učiteljice, starši in učenci, sedanji in bivši. Informacije tel. 729-177.
Razna obvestila
KD Rdeča zvezda priredi v četrtek, 27. maja, ob 20.30 v zgoniški cerkvi koncert moškega in ženskega pevskega zbora Igo Gruden in Nabrežine.
Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov. Slovenski raziskovalni inštitut, Narodna in študijska knjižnica - Odsek za- zgodovino vabijo slovenske dijake na 2. mladinski ra ziskovalni tabor «Doberdob 82» 30. avgusta - 11. septembra 1982. Delo bo potekalo v petih skupinah: etnološka, geografska, naravpslovna, sociološka, zgodovinska. Prijave in vpis udeležencev na sedežih: SI.OR1, Trst, Ul. Gallina 5/IV, od 8. do 13. in od 15. do 17. ure; NŠK OZ, Trst, Ul. Petronio 4. od 8. do 13. ure; ZSKD, Gorica, Ul. Croce 3. od 12 do 14. in od 16. do 19. ure.
Sindikat slovenske šole obvešča učitelje, da je na sedežu sindikata v Trstu Ul. Filzi št. 8 vsak torek in petek od 16. do 18. ure na ogled ministrska Okrožnica št. 125, ki obravnava letne in začasne suplen-ce. Zainteresirani učitelji dobijo na sedežu tudi obrazce za prošnje.
Zadruga pridelovalcev vin tržaške občine «Kriški breg* priredi 25., 26. in 27 junija letos 15 razstavo vin. Vinogradniki iz tržaške občine, ki bi radi razstavljali svoj pridelek na razstavi so naprošeni. da telefonirajo najkasneje do jutri, 26. maja, na št. 220495.
Sindikat slovenske šole - Trst, obvešča učiteljice, da je na sedežu sindikata Ul., Filzi 8, vsak torek in petek od 16 do 18. ure na ogled MO št. 134, ki obravnava podeljevanje začasnih in letnih suplenc v državnih otroških vrtcih za šolsko le to 1982/83. Zainteresirane dobijo na sedežu tudi ustrezne obrazce za prošnje
Fotokrožek Trst 80 obvešča, da bo redna seja v petek, 28. maja, ob 20. uri v sejni dvorani — Ul. sv. Frančiška 2011. Govorili bomo o fotografskem natečaju. Vabljeni vsi člani in odborniki.
V domu Alberta Sirka v Križu bo drevi ob 20.30 sestanek zastopnikov organizacij s Proseka, Kontoveia in iz Križa. Obvezna prisotnost.
Sodelovanje naše dežele z zavodom ISTAT
Deželni odbornik za načrtovanje in proračun Coloni se je te dni sestal v Rimu s predsednikom Osrednjega zavoda za statistiko (ISTAT) Rey-jem. Na srečanju je prišla do izraza obojestranska želja po vzpostavitvi sodelovanja na področju izmenjave podatkov in informacij. V ta namen naj bi naša dežela in ISTAT v kratkem podpisala ustrezen sporazum ter ustanovila v Trstu posebno paritetno komisijo. Predsednik Rey je tudi sprejel povabilo na obisk Furlanije - Julijske krajine.
Obvestilo SDGZ
Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča člane, da bodo uradi združenja v Trstu zaključevali davčne prijave in sprejemali plačila samo še danes, 25. maja. Rok za izročitev prijav 740 in 750 zapade namreč 31. maja, vendar je treba prijavam priložiti bančne pobotnice izvršnega plačila v saldo, tako,, da se rok skrajša na petek 28. maja. Zadnje dni je na vse pristojne urade velik naval in obstaja zato nevarnost, da ne bodo obveznosti pravočasno opravljene. Priporočamo zato članom, da se nemudoma zglasijo v uradih združenja.
Razstave
KD Jože Rapotec vabi na ogled etnografske in slikarske razstave a-materskega slikarja Josipa Bandlja vsak dan od 20.30 do 22. ure v srenj-ski hiši v Prebenegu.
OD VČERAJ 600 DELAVCEV V DOPOLNILNI BLAGAJNI
Tržiški in drugim ladjedelnicam je treba takoj poskrbeti delo
v
Na včerajšnji skupščini oster protest delavstva proti vladnemu prepočasnemu izvajanju obljubljenih posegov - V petek bodo delavci ladjedelnico simbolično zasedli
Izleti
KASTA prireja v soboto, 5. junija 1982, avtobusni izlet v Anhovo z ogledom Soške elektrarne ter Vinske kleti v Dobrovem. Vpisovanje v Tržaški knjigarni po 18. uri še danes, 25. t.m.
Sekcija KPI «J. Verglnella* iz Križa prireja od 8. do 17.8. izlet v Sovjetsko zvezo (Moskva, Kijev in Leningrad). Informacije ob uri kosila na tel. 220 213, vpisujejo pa vsako nedeljo med 11. in 12. uro v kriškem Ljudskem domu. Število mest na razpolago je omejeno.
SPDT javlja, da je še nekaj prostih mest za avtobusni izlet v Rezijo v nedeljo. 30. maja Odhod avtobusa ob 6.15 izpred sodne palače.
Društvo slovenskih upokojencev
priredi v petek, 4. junija t.l., izlet po Istri z ogledom predora pod Učko. Vpisovanje na društvenem sedežu v četrtek. 27. in v petek, 28. t.m., od 10. do 12 ure.
Mali oglasi
telefon (040' 79 46 72
PRODAM v Gropadi v bližini šole zemljišče — 4.000 kv. m. — Zainteresirani naj telefonirajo ob uri kosila ali večerje na tel. št. 226520.
PRODAM lancio beta H.P.E. letnik 1980 prevoženih 24000 km po ugod ni ceni. Telefon 040/824381.
FIAT poverjeni predstavnik
GRGIČ
PADRIČE - Trst - Tel. 226-161
Prodaja novih avtomobilov in servis
PRODAMO komfortna sončna stanovanja v skoraj dograjenem majhnem stanovanjskem objektu. Odobreno posojilo, ugodnosti pri plačilu. Območje Domjo. Telefonirati po 17. uri na št. 040/827636.
IMMOBILIARE Nord-est, tel. (0431) 96640, prodaja na Poljanah (občina Doberdob) vilo v gradnji z desetimi prostori in pritiklinami. Cena' 90 milijonov lir od tega je 23 milijonov dolga v hranilnici v Doberdobu.
PRODAM tovorni avto fiat 80-NC, kasonar, letnik 1977, prevoženih 140.000 km, registriran za 5 ton, moč motorja 122 KM. Jože Kuralt, Zgornja Senica 4/a., 61215 Medvode - telefon Col - 611132.
Delavstvo tržiške ladjedelnice in tudi drugih ladjedelnic družbe Ital-cantieri v vsej državi zavrača dopolnilno blagajno za stotine in tisoče delavcev v trenutku ko ni še izdelan vladni načrt za reorganizacijo ladjedelstva, niti ni načrta za obnovo italijanske trgovske mornarice in ko je na vidiku še pred koncem leta, poleg za tiste ki so v tem času morali v dopolnilno blagajno, še dopolnilna blagajna za druge stotine delavcev.
To je osnova sklepne resolucije in tudi vseh posegov z včerajšnje delavske skupščine v tržiški ladjedelnici, na katero je prišlo več tisoč delavcev, prišli pa so tudi številni izvoljeni zastopniki, od parlamentarcev do deželnih svetovalcev in županov ter svetovalcev.
Skupščino, ki je imela vsedržavni pomen, saj so nanjo prišle tudi delegacije iz drugih italijanskih ladjedelnic, je sindikat kovinarjev sklical zato ker je včeraj moralo 600 delavcev ladjedelnice v Tržiču v dopolnilno blagajno. Kot so povedali osrednji sindikalni voditelji je kriza zajela tudi druge ladjedelnice in tudi drugod so v dopolnilni blagajni. Zaradi tega bodo tudi sklicali podobno skupščino v Castellamare ter v Rimu.
Sindikalisti so tudi ožigosali dejstvo, da nista prišla na to skupščino, čeprav sta bila povabljena, ministra za državne udeležbe in trgovinsko mornarico ter predstavniki deželne vlade. Obsojali so tudi dejstvo, da je bilo v Rimu veliko govora o načrtih za razvoj ladjedelništva, da bi bili morali, začenši s tem letom, v treh letih porabiti 1.116 milijard lir za nove ladje, pa se niso zakoni in načrti premaknili z mrtve točke. Zelo kritični so bili posegi sindikalistov in drugih do nedelovanja vodstev državne ladjedelniške in kovinske industrije.
Na skupščino so prišli tudi tisti delavci, ki so od včeraj v dopolnilni blagajni.
Uvodno poročilo je imel sindikalist Carlo Cavazza od vsedržavnega vodstva sindikata kovinarjev. Spregovorila sta senatorja Tonutti in Ba-cicchi, predsednik deželnega sveta Colli, predsednik pokrajine Cum-peta, tržiški župan Blasig in še precej drugih. Vrsto posegov je sklenil tajnik sindikata FLM Mucci.
Kot smo omenili bodo podobne manifestacije tudi"v drugih krajih Italije. V petek, ob. priliki vsedržavne stavke v industrijskem sektorju, pa bodo delaVcP Simbolično zasedli tržiško ladjedelnico ob 17. uri. Zasedba bo trajala do 12. ure v soboto.
Marvin, Darko Bratina, Aldo Rupel. Sindikat slovenske šole zastopata Jožef šauli in Ida Feri-Primožič, Zvezo slovenske katoliške ptosvete pa Lojzka Bratuž, Kazimir Humar, Luciana Budau, Vladimir Šturm, Jožef Vrtovec.
Do izvolitve je prišlo s precejšnjo zakasnitvijo, saj je prejšnja konzul-ta prenehala z delom že pred letom in pol dni.
V GORICI
Od danes dalje davčne prijave tudi popoldne
Davčne prijave v Gorici bodo od danes dalje sprejemali tudi v popoldanskem času. Tako sporočajo z županstva in priporočajo občanom, da čimprej opravijo svoje obvezno-
sti ter se tako izognejo nepotrebnemu čakanju zadnjih dni.
Urad, ki so ga zasilno uredili v telovadnici zavoda Lenassi, v Kapucinski ulici, je odprt od 9. do 13. ure ter od 16. do 19. ure. Občani pa imajo tudi možnost, da prijavo pošljejo okrožnemu davčnemu uradu po pošti, priporočeno.
Jugoslovanske znamke v Kulturnem domu
V Kulturnem domu v Gorici so sinoči odprli v sodelovanju med ZSKD in filatelističnim društvom iz Nove Gorice, razstavo jugoslovanskih znamk iz časov pred vojno in po njej, znamk VUJA-STT, znamk in ovitkov posvečenih predsedniku Titu in ovitkov, ki jih je izdal klub v Novi Gorici. Razstava je odprta vsak večer od 18. do 21. ure.
Stane Raztresen v soboto med goriškimi upokojenci
Pogled na publiko med Raztresenovim recitalom
Da bi imeli tudi upokojenci m Goriškem nekaj duhovne hrane v ne več mladih letih in ker ne moremo prisostvovati. prireditvam v poznih večernih urah, smo zaprosili našega priljubljenega gledališkega igralca Staneta Raztresena, da nam je prišel v soboto pod večer pripovedovat nekaj biserov iz naše literatur-ne zakladnice.
Našemu vabilu se je rade volje odzval. V še kar dovolj zasedeni predavalnici v Ulici Croce nam je
OB OBLETNICI KRVAVIH B0C0BK0V V LETU 1944
Na partizanskem srečanju pri Peternelu še enkrat potrjeno prijateljstvo ob meji
Iz sodelovanja v borbi je prišlo do mirnega sožitja v današnjem času, je poudaril Jože Šušmeij
Občinski svet v podporo delavcem podgorske predilnice
Na sinočnji seji občinskega sveta v Gorici je bila soglasno sprejeta resolucija, ki postavlja deželni vladi zahtevo, naj takoj podpre z izdatno finančno pomočjo prizadevanja za obnovitev proizvodnje v podgorski predilnici. Tej namreč grozi stečaj in kot posledica tega brezposelnost za stotine delavcev.
ju vedno bolj razvijalo tudi sodelo vanje med političnimi, gospodarskimi in upravnimi strukturami ob meji. Iz te skupne borbe je zraslo tudi pobratenje med občino Krmin ter krajevnimi skupnostmi Dobrovo in Medana.*
Ko je obravnaval izvajanje osimskih sporazumov, je dejal, da se slednji zadovoljivo uresničujejo. »Gradijo se, kljub gospodarskim težavam, ki jih imamo, objekti, predvideni v Osimu. Med njimi je cesta iz Solkana v Brda in v kratkem se bo začela gradnja mostu čez Sočo v Solkanu, ki bo omogočil cestno povezavo med Novo Gorico in po italijanskem ozemlju z Brdi.* Po: udaril je nadalje, da šta še'nbP'državi z osimskimi sporazumi tudi obvezali, da bosta uredili enakopraven položaj in žašČitcT manjših V svojih državah. «Prav zato 'je na-’ še upravičeno pričakovanje, da bodo prizadevanja Slovencev in demokratičnih sil v Italiji za celovito zakonsko zaščito in enakopraven položaj naše manjšine rodila zadovoljive rezultate.*
Na srečanju je potem govoril pred stavnik italijanskih partizanov, nekdanji komisar partizanske divizije «Garibaldi - Natisone*, Giovanni Pa-
IZ POKRAJINSKEGA SVETA V GORICI
V nedeljo je bilo pri Peternelu v Brdih tradicionalno srečanje nekdanjih borcev in drugih prebivalcev iz Brd, Furlanije in Beneške Slovenije, v spomin na dogodke iz maja 1944. leta. Tedaj so pripadniki Briš-ko-beneškega odreda — med njimi so bili tudi borci italijanske partizanske divizije «Garibaldi - Natisone* — v drzni akciji onesposobili 168 okupatorjevih vojakov. Nemci so se maščevali tako, da so pri Peternelu 22 ljudi vrgli v hišo, ki so jo potem zažgali. V Gornjem Cerovem pa so pobili 10 talcev, med njimi tudi nosečo žensko.
Na srečanju je najprej govoril podpredsednik skupščine Slovenije Jože šušmeij, ki je v svojem govoru poudaril tudi naslednje: «To spominsko srečanje je manifestacija ljudi ob meji, Slovencev in Italijanov, ki želijo živeti v miru, prijateljstvu, medsebojnem spoštovanju in sodelovanju. Z udeležbo hkrati potrjujemo privrženost idealom svobode, za katere so se na tej zemlji skupaj bojevali in umirali slovenski in italijanski protifašisti, ki so v sebi nosili vizijo novega sveta. Iz te skupne borbe, iz sodelovanja o-beh narodov v torbi proti fašizmu in nacizmu, se je v povojnem obdob-
V občinskem svetu izvoljena konzulta za slovenska vprašanja
Na sinočnji seji občinskega sveta v Gorici so bili izvoljeni člani občinske konzulte za slovenska vprašanja. Kot zastopniki občinskega sveta so bili izvoljeni Gianni Toplikar, Milka Čubrilo in Tereza Perissutti. V kon-zulti so še kot zastopniki SKGZ Angel Pahor, Edmund Košuta, Diego
i r
i i i
I T
CONCESSIONARIA
MHMHMHK
ria di Jiesta
OD 15. MAJA DO 19. JUNIJA
—	vstopi, čaka te darilo
—	poskusi fiesto
—	zmagaš 100 stereo player s slušalkami
—	kupi fiesto
opremljeno s TV radiom	__
... in zmagaš svojo
FORD FIESTO
ZASTOPNIK FORD	,
Paolo Gratton
34170 GORICA — Ul.	Aquileia	\
Tel: 83218 - 87566	>
JZ,
/77,
sv-&'.y,
l{ $	:
'-VVt,VW*. V •• -Vil.
S

k
Veliko besedi je bilo sinoči v pokrajinskem svetu na račun deželnega zakona št. 10 iz leta 1980 (zakon, ki naj bi omogočal izvajanje pravice do študija); veliko besedi tudi na račun deželnega zakona št. 51 o organizaciji študijskih letovanj za o-troke izseljencev iz naše dežele, ki živijo v Nemčiji. Beneluksu in Franciji. Pravzaprav je bila razprava o ukrepih, ki jih namerava pokrajinska uprava sprejeti v smislu omenjenega zakona št. 51, še najbolj živahna in mestoma tudi zelo ostra. Ne gre pa tudi prezreti dejstva, da na sinočnji seji ni bilo pristojnega odbornika, na kar so posebej opozorili predstavniki manjšine. Zakaj toliko besedi okrog izvajanja zakona št. 10? Najbrž ne toliko zaradi približno 68 milijonov lir, ki jih bo pokrajinska uprava porazdelila med u-pravičence po nalogu dežele, ampak in morda predvsem zaradi samega načina pristopa pri izvajanju tako imenovane pravice do študija. »De-želni zakon je slab zakon, saj predvideva posege ’ad personam' in to po danes zastarelih kriterijih, namesto da bi razpoložljiva sredstva preusmerili v izboljšavo obstoječih infrastruktur na področju šolstva in izobraževanja, ali na izpopolnitev mreže teh struktur,* je uvodoma dejal predsednik Cumpeta.
V razpravo so zatem posegli, bolj ali manj kritično, predstavniki skoraj vseh skupin. Komunisti so napovedali, da se bodo ob glasovanju vzdržali. Cej (PSI) je dejal, da je zakon zgrešen in neprimeren, še bolj napačen pa je način samega izvajanja ter predlagal potrebne korake za spremembo zakona; Agati (KD) je dejal, da si je treba priza devati zmanjšati negativni učinek slabega zakona ter da težave izvirajo predvsem iz omejenih finančnih razpoložljivosti; Calarotti (KD), je dejal, da se ob koncu šolskega leta ne da več ničesar spremeniti. V razpravo so posegli še nekateri drugi, med temi tudi misovec Cosma. Pred glasovanjem je predsednik Cumpeta zagotovil, da si bo v imenu
doan - Vanni, Tudi on je podrobno obravnaval veličino protifašističnega oziroma partizanskega boja in njegov pomen za sožitje pri nas ob meji in v širšem kontekstu za sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. Pri tem se je zavzel za uresničitev zahtev slovenske narodnostne skupnosti v Italiji za globalno zakonsko zaščito.
Spored se Je nadaljeval in sklenil s kulturnim programom, ki so ga izvedli osnovna šola iz Dobrove-ga. briški pevski zbori in briška godba na pihala. Tudi letošnje srečanje pri Peternelu sta vzorno organizirala, občinska organizacija zveze borcev iz Noye Gorice ter vsedržavno združenje bivših italijanskih partizanov (ANPI) za goriško po-krajiP9r _	.. ,A
Ostra razprava o zakonu št. 10 Sinoči predstavljen tudi proračun
Cumpeta: Zajezitev gospodarske recesije je prvenstvena naloga pokrajine, zato pa so nujne nove pristojnosti pokrajine - Razprava se bo začela v četrtek in nadaljevala v petek, glasovanje predvidoma v ponedeljek
odbora prizadeval za spremembo, o-ziroma dopolnitev zakonskih določil. Ob glasovanju so se štirje komunistični svetovalci vzdržali, različno pa je glasoval (bila so namreč glasovanja o štirih ločenih ukrepih) mi-sovski predstavnik.
Precej ostrih besedi je bilo izrečenih nato glede dveh ukrepov, ki jih bo pokrajinska uprava izvedla v smislu deželnega zakona št. 51. j Zagotovila to namreč letovanja in | to študijska letovanja za dve sku* j pini otrok izseljencev iz Furlanije -1 Julijske krajine, ki živijo v petih evropskih deželah. Letovanje bo v Gradežu. Težave so nastale, vsaj tako kaže, zaradi čudne formulacije sklepov, ki povedo vse. oziroma nič in dajejo dejansko proste roke pokrajinskemu odboru. Komunisti so zahtevali, naj odbor omenjena sklepa umakne ter jih dopolnjena predloži na prihodnji seji, ki bo že v četrtek. Pojasnila je zahteval tudi misovec Cosma. Ob glasovanju sta bila sklepa vseeno sprejeta Naj ob koncu zabeležimo še, da se je sinoči v pokrajinskem svetu končno pričel postopek za odobritev letošnjega finančnega načrta pokrajinske uprave. Dokument je najprej s političnega vidika osvetlil predsednik pokrajinske uprave Silvio Cumpeta, ki je v več kot polurnem posegu osvetlil bistvene točke programskega dokumenta pokrajine v tekočem letu ter se še zlasti zadržal pri obravnavi vloge in pomena pokrajine kot povezovalne ustanove j med občinami in deželo. Cumpeta j je ocenil težaven gospodarski položaj v pokrajini, ki ga bo mogoče premostiti le z neposrednim prizadevanjem vseh sil in drugih družbenih komponent, zajezitev gospodarske recesije pa označil kot poglavitno nalogo pokrajinske uprave. Ža njim je finančni načrt, ki predvideva nekaj nad 25 milijard lir dohodkov in prav toliko izdatkov, je pojasnil odbornik za finance Lodi. Razprava o proračunu se bo pričela v četrtek, nadaljevala pa v petek. Glasovanje bo po vsej verjetnosti prihodnji po nedeljek.
ZVEZA'SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
sklicuje
24. REDNI OBČNI ZBOR
v nedeljo, 30. maja 1982 v Kulturnem domu v GORICI z naslednjim dnevnim redom: otvoritev, izvolitev verifikacijske in volilne komisije, poročila, razprava, razrešnica staremu odboru, volitve novega odbora, razno.
Prvo sklicanje to ob 9. uri, drugo pa ob 9.30.
Razstave
V	Galeriji’ Meblo v Novi Gorici je odprta razstava akvarelov, ki jih je izdelal slikar Jože Ciuha. Odprta to do 5. junija, razstavo pa si je mogoče ogledati ob delavnikih med 9. in 20. uro po našem času.
V	Pilonovi galeriji v Ajdovščini je odprta razstava o sodobni britanski risbi. Posredoval jo je British Couneil iz Zagreba in to na ogled do 10. junija.
V	galeriji Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu je odprta razstava del slikarjev iz pobratenih občin Tolmin in Vicchio v Italiji. Slike prikazujejo motive iz obeh občin. Razstava bo odprta do 10. junija.
poldrugo uro pripovedoval v nekem zaporedju o naših pesnikih in pisateljih, ki v svojih delih govorijo o naši preteklosti.
Začel je s protestantskimi pisatelji, ki so položili temelj našemu jeziku, nato o verski reformaciji, ki je uničila nje in njihove knjige.
Nadaljeval je s spodbudno Vodnikovo pesmijo «Zadovoljni Kranjec», nato s Prešernovim citatom iz «Sonetnega venca*. Govoril je o Aškercu, Italijanu Gregoriju Alasiji, ki je izdal slovensko - italijanski slovar, Branku Rudolfu, Janezu Sve-tokriškem, Mlinarju, Otonu Župančiču. Igorju Torkarju in Andreju. Budalu.
Poleg že omenjenih pesmi, je recitiral še po eno najpomembnejših pesmi ali odlomke književnikov, ki so pretresljivo pripovedovali o naši žalostni preteklosti in nas v njih bodrili, naj ne klonemo in naj se borimo še naprej za svoj obstanek in kulturno rast skupaj z drugimi narodi.
Za zaključek je spregovoril še o Trstu, ki bo gospodarsko uspeval edinole v slogi dveh tukajšnjih narodov in tvoril most s sosedno Slovenijo in ostalim svetom.
Z dolgotrajnim aplavzom smo se mu zahvalili za čudovit užitek, ki nam ga je nudil. Na našo prošnjo je obljubil, da bo še prišel k nam.
SLOVENSKO -»STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete v Kulturnem domu v Gorici
FEDERICO GARCIA LORCA
KRVAVA SVATBA
V	soboto, 29. maja, ob 20. uri izven abonmaja
V	nedeljo, 30. maja. ob 16. uri ABONMA »NEDELJA*
V	ponedeljek. 31. maja. ob 20.30 ABONMA '»PONEDELJEK*
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici: danes ob 10. uri (po-jug. času) M. C. Machado: Čarovnica, ki ni mogla biti zlobna. Predstava za OŠ Solkan v gledališki dvorani v Solkanu. Ob 11.30 ponovitev predstave.
Kino
Prireditve
V veliki dvorani Kulturnega doma bo danes, torek, 25. maja, ob 19. uri (po jugoslovanskem času) predstavitev plošče rock skupine »BOA* iz Zagreba. Sodelovala to tudi nova rock skupina iz Nove Gorice. Informacije za vstopnice je mogoče dobiti na upravi Kulturnega doma, tel. št. 25 608 ali 25 619, s predhodno klicno številko za Novo Gorico.
Izleti
Kulturno društvo Danica priredi za člane in prijatelje enotedenski izlet v Prago in na Dunaj in sicer od 17. do 23. julija. Cena izleta 360 tisoč lir. Prijave in pojasnila pri Dominiku Grillu in Žarku Grilju na Vrhu. Prijave sprejemajo do 15. junija.
(lori ca
VERDI 18.00—22 00 »I quattro sca-tenati di Hong Kong*. Prepovtdan mladini pod 18. letom.
CORSO 18J00—22.00 »Ualtra meti del cielo*. M. Vitti in A. Celenta-no. Barvni film.
VITTORIA Danes zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 «L'assassl-no ci siede accanto*.
PRINCIPE 17.30 — 22.00 «Sballato, gassato, completamente fuso».
/Voivi Gorivu m okolica
SOČA 17.00-21.00 »Navadni ljudje*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00—20.00 »Tri švedinje*. Švedski film.
DESKLE 19.30 »Neuničljivi Mini moriš*. Angleški film.
Razna obvestila
Podporno društvo za Goriško sklicuje v smislu društvenih pravil SI. redni občini zbor, ki to 3. junija ob 20. uri v sejni dvorani na sedežu v Ul. Malta 2. Priporoča se polnoštevilna udeležba.
Jutri, 26. t.m., zapade rok za vpis na »VII. turnir Mladinskega centra -Gorica*, športne panoge so letos naslednje: moška in žepska odbojka in moška košarka Vpis na sedežu ZSŠDI v Gorici (ulica Malta 2 • tel. 33029).
POGREBI:
Danes v Gorici ob 11. uri Evelina Brumat vdova Culot, iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločniku.
V 59. letu je nenadoma preminil naš dragi mož in skrbni oče
MILAN NANUT
Pokopali ga bomo jutri, 26. t.m., ob 10. uri na pokopališču v štandrežu. Pogrebni sprevod to krenil ob 9.25 iz bolnišnice v Tržiču v štandreško cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena In otroka
štandrež, 25. maja 1982
par-
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Energija in okolje
13.00	Italijanske kronike
13.30	DNEVNIK
14.00	Pripetilo se je v Ankari, 2. nadalj.
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Pravljice. . .
15.00	Šolska oddaja: Arheologija
15.30	Vsi za enega: Huckleberry Finn. 6. epizoda
18.00	Happy circus
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Astroboy
17.30	Vsi za enega
18.00	Job - Mladi, šola, delo
18.30	Programi pristopanja
18.50	Colorado: Couboys. 1. del
19.45	Almanah - Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Naše stoletje £1.46 'Mister Fantasy •
22.15 Adam Strange - TV film
23.10	DNEVNIK - Danes v parlamentu - Vremenske razmere
23.30	Izbira poklica
Drugi kanal
12.30	Opoldanski spored
13.00	DNEVNIK 2 Ob 13. uri
13.30	Danes vam predlagamo
14.00	Popoldauski spored v okviru «Giia»
14.30	Flash Uordon: Nevidna nevarnost - TV film
15.00	Etapa v besedah in glasb ' 15.20 65. Giro d ltalia
16.10	Posvečeno zmagovalcu
16.45	Program za mladino Svet v vesolju, venete
17.10	«Giro» v kuhinji
17.45	DNEVNIK 2 Flash
17.50	Dnevnik 2 - Šport • Iz iamenta
18.05	Program za mladino Gala.\y E.\press 999 Indijanci Južne Amerike
18.50	Dober večer s. . . svetovnim nogometnim prvenstv om Vremenske napovedi
19.45	DNEVNIK 2 Poročila 20.40 Strah ol nepredvidenem
21.05	V evroviziji: Igre brez meja 1982
22 40 Filmske novosti
22.45	Tednik o prostem času
23.30	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
ob koncu iz ^irenc: Atletika
Tretji kanai
16.00	Aureliano in Palmira G. Ros sini ja
18.30	L'orecchiocchio. glasbena od daja
19.00	DNEVNIK
19.30	Dnevnik 3 - Deželni pro grami
20.ua Šolska oddaja 20.40 V evroviziji: Nogometno srečanje: Anglija - Holandska
22.30	Človeško razmnoževanje v svetu, ki se spreminja
23.25 DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.45 TV v šoli: Pesmi o Titu, Spominski park. ..
10.55	Poročila
11.00	Glasbeni kolaž
11.55	Slavnostno zasedanje v po castitev 90 letnice rojstva tovariša Tita POROČILA
Slovenske ljudske pravljice: Ptičje srce ir, glava Guslarske pesmi o Titu Deček s Sotle, otroški film Obzornik	' ' '
Mostovi Hidak Knjiga Risanka TV radio nocoj Zrno do zrna TV dnevnik Vreme
Dan mladosti, prenos s stadiona JLA
1 Silone Fo ltamarg, 1. del TV nadalj.
Nadaljevanka je nastala po istoimenskem romanu Igna-zia Silone >a 0900 1978), znanca italiianskega pisateUa: pri redbo njegovega dela »Vino in kruh* smo pred leti že
17.45
17.50
1805
18.30
19	30 >9 45 •>9 00
20	1.5 20.24 20 26
20.30
20.50 20.55
22.05
predvajali na naši televiziji. Zgodba se odvija v 'prvih letih fašizma. Mussolinijevi izredni zakoni počasi spreminjajo italijansko ustavo, demokratični sistem se spreminja v diktaturo. Kraj dogajanja je Marsica v Abruz-zih; tu vlada napeta atmosfera. tako značilna za tisti čas. V ospredju je revna vas Fontamara. katere prebivalci so na slabem glasu kot malopridneži, neposlušneži in uporniki. V glavnem So to kmetje in gorjani; iz dneva v dan se morajo soočati s težkim življenjem, ki postaja vse težje še posebej v teh južnih predelih Italije. Prebivalci Fontamare so se že navadili na številne muke, ki jih morajo prenašati, zdaj pa je napočil novi čas. Vaščane odpeljejo s tovornjakom ria fašistično zborovanje; obljubljeno jim je bilo, da bodo dobili v obdelavo rodovitno zemljo Fucina, toda izkaže se, da je šlo za prevaro. ker so potrebovali ljudi. Prebivalci Fontamare ne smejo protestirati, če nočejo v ječo. Vseeno pa sklenejo, da morajo ukrepati. Berardo Viola, najrevnejši in najbolj vročekrvni vaščan, v,,' katerem vsi vidijo .,sa'Ot joga voditelja, trdovratno zavrača sodelovanje v uporu, ker mora urediti zasebne probleme. Trideset let mu je in rad bi se poročil z vaško lepotico Elviro, s katero se ljubita že več let. Najprej pa bi šel v Rim. kjer bi nekaj časa trdo delal in si prihranil denar, nato pa se vrnil v rodno vas. kjer bi kupil zemljo. Zato noče sodelovati v uporu, ki ga organizira Scarpone, srdit nasprotnik režima.
Nadaljevanka ima štiri dele.
Koper
13.30	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu med drugim še naslednji prispevki:
VIDEM — Posvet u rezijanskem vprašanju
CEROVLJE (TS) — Poimenovanje osnovne šole po Miroslavu Vilharju
MILJE (TS) — Veselica: praznik slovenskega društva v miljski občini
RONKE (GO) — Intervju s prof. Karlom Černičem o vprašanjih slovenske manjšine na trži.škem območju
ŠPORTNI PREGLED:
DOLINA — Praznik Brega: Odbojka
TRST — Košarka LONJER — Kolesarska dirka za »Pokal Lonjer*
KRIŽ — Nogomet
18.00	Z nami pred kamero 18.05 TV D vesti
18.30	TV šola
19.00	Ta leta. ti dnevi dok.
19.40 Z nami pred kamero
20.15	TVD danes
20.30	Glasbena oddaja
21 00 Beograd: Dan mladosti
22.00	TVD danes 22.10 Celovečerni film
Na koncu Odprta meja
Zaoreb
17.45	Deček s Sotle, otroški film
18.45	Po sledeh štafete: s Titom v srcu
19.15	Pesem o Titu
19.45	Amaterski studio ?'V'ri Dan mladosti
22.00	Glasbena oddaja
ŠVICA
18.00	Za najmlajše
18.50 Dragi oče. TV film
19	20 Ekonomske vesti
20	40 Znaki
21	05 igre brez meja 82’
22.30	Športni torek
TRST A
7.00. 8.00, 10.00, 13.00. 14.00, 17.00, 19 00 Potočila;, 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Glasbene skice; 9.30 Ali ste že prebrali?: 10.20 Koncert; 11.30 Poldnev niški" razgledi. Izbrani listi: 12.00 Kulturno pismo - Beležka; 13.20 Glasba po željah: 14.10 Otroški kotiček: »Najlepše bajke za najmlajše*; 14.30 Pesmi brez besed; 14.55 Naš jezik;
15.00	Glasbeni magazin; 16.00 Pripoved partizanskega časnikarja; 16.35 Evergreeni; 17.10 Mi in glasba: 17.45 Zora Tavčar: »Tja in nazaj*, radijska igra, režija Marjana Prepeluh.
KOPER
(Slovenski program)
7.00. 7.30. 8.25. 14.00 15.00 Poročila, 7.10 Glasba za dobro jutro; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored: 14.00 Na valu radia Koper; 14.15 Kino-spored; 14.30 Reportaže, zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj, glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.30 lz zborovskega arhiva: spored ljudskih pesmi s koroškimi pevskimi zbori; 16.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Glasba po željah: 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Aktualna tema; 17.30 Zabavna glasba.
KOPER
(llolilanski program)
7.30. 9.30. 10.30. 11.30, 12.30, 14.30. 15.30, 17.30. 19.30 Poročila;
7.00	9.30	Glasbena matineja:
9.32 Lucianovi dopisniki: 10.00 Z nami je...; 10.15 Lavo Čermelj: »Zapor v Portolongoneju»; 10.32 Horoskop:	10.45 Mozaik:	11.10
Šola. vzgoja, otroštvo; 11.32 Kirn, svet mladih; 11.05 Glasba za vas; 14.30 Glasbena lestvica; 15.00 Današnja glasba: 15.33 Prijeten popoldan: 16.45 Poje zbor Castel iz Conegliana; 17.00 Glasovi našega časa: 17.55 Iz sveta kulture: 18.00
Jugoslovanska pop scena; 18.30 Poje skupina Soirre; 19.15 Juke box.
RADIO 1
6.00,	7.00, 10.00. 11.00, 12.00,
13.00,	15.00, 18.00, 20.00 Poročila:
6.00	8.45 Glasba za dobro jutro;
9.02 Radijski pogovor s poslušalci; 11.10 Iz Milana; 11.34 Jud v fašistični dobi. radijska drama; 12.03 Glasbeno - govorni spored; 13.35 Master; 14.22 Glasba in dogodivščine: 15.00 Errepi 1: 16.30 Aktualna tema; 18.04 Glasbeno razvedrilo; 19.25 Prisluhni, večeri se; 20.00 Radijska pripoved; 20.45 Srečanje s. ..;	21.00 Folklorna
glasba: 21.52 Moško življenje; 22.27 Zenit & Nadir; 23.10 Telefonski klic.
LJUBLJANA
7.00.	7.30, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00,
13.00.	15.00, 20.00 Poročila: 7.10 Prometne razmere; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci; 8.25 Iz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Iz glasbenih šol: 10.05 Glasbena matineja: 11.05 Rezervirano za. . .; 12.05 Ali poznate; 12.35 Naše pesmi in plesi 13.10 Danes smo izbrali; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.00 Iz naših krajev, iz naših sporedov: 14.30 Priporočajo vam. ..; 15.05 V korak z mladimi; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.50 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrtiljak: 19 00 Sotočja; 19.45 Glasbena medigra: 20.35 Lahko noč o-troci; 20.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom; 21.00 Prenos štafete mladosti s stadiona JLA v Beogradu; 23.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 O-perna glasba: 00.05 Lirični utrinki: 00.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 01.05 Nočni program.
TENIS
Mednarodno prvenstvo Italije
Ekvadorec Gomez presenetljivo zmagal v Rimu
RIM — Mednarodno teniško prvenstvo Italije se je končalo z velikim presenečenjem.
Zmagal je narm-eč Ekvadorec An dres Gomez (16. na svetovni teniški lestvici), ki je dokaj prepričljivo premaga) Američana Elliota Telt-scherja samo po treh setih igre in to dokaj prepričljivo. To je bil o-benem tudi prvi večji mednarodni uspeh 22-letnega Gomeza.
Finalno srečanje na «Foro Italicu* ni bilo kaj prida zanimivo, saj je bila igra povsem enosmerna, kot da Gomez ne bi imel nasprotnika.
Pri dvojicah sta zmagala Gunt-hard in Taroczy, ki sta odpravila Fibaka. in Fitzgeralda.
Pri posameznih se je dvoboj končal s 6:2, 6:3, 6:2. pri dvojicah pa 6:4, 4:6, 6:3. Zmagovalca v igri dvojic sta dobila nagrado iz rok predsednika MOK Juana Antonia Samarancha.
AVTOMOBILIZEM
VELIKA NAGRADA MONAKA
SLAVJE PATRESEJA V MONTE CARLU
Vrsta odstopov - Nepričakovani in razburljivi razpleti v končnici dirke - Prost vodi na lestvici za SP pred Watsonom in Pironijcm
MONTE GARLO — Na «Veliki nagradi Monte Carla za svetovno prvenstvo formule 1 je prišlo v zadnjih krogih do velikih preobratov in s tem do nepričakovanih razpletov. To pa gre pripisati v največji meri rahlemu dežju. Najprej je povedel Arnoux pred Giacomellijem. Za Italijana pa je bil dober začetek zelo kratkotrajen, saj se je moral ustaviti že po dveh krogih.' Nič več sreče ni imel niti Arnoux, tako da je prevzel vodstvo Prost, ki si je pridobil kar precejšnjo prednost pred neposrednimi tekmeci (Patrese, Piro-ni. De Cesaris, Alboreto. Rosberg in drugi).
Ta vrstni red je ostal še precej časa nespremenjen, s tem da je Rosberg prehitel Alboreta, a Italijana De Cesarisa ne.
aiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiHimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimniiiminiMiMitiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiMiiMitiiiiu
NOGOMET
JUGOSLOVANSKI POKAL
Zasluženo C. zvezda
V povratni finalni teluni je premagala moštvo Dinama
C. zvezda • Dinamo 4:2 (1:2)
CRVENA ZVEZDA:	Stojanovič,
Krmpotič. Mališevič, B. Djurovski, Borovnica, Jankovič, Petrovič, šestič, Savič, Janjanin (61' Djordič). M. Djurovski (46’ Repčič).
DINAMO:	Ivkovič. Dragičevič.
Cvetkovič, Bošnjak, Zajec. Bogdan, Krnčevič, Čerin, Kranjčar (80’ Hoh-njec), Mlinarič, Panič (85’ Dum-bovič).
SODNIK; Matovinovič (Reka)
Strelci: v 31’ Savič, 41’ Kranjčar, v 45’ Čerin, v 66’ Djordič, 73' Še stič, v 87’ Savič.
Crvena zvezda je v privlačni tek mi zasluženo premagala zagrebški Dinamo in tako že desetič osvojila jugoslovanski pokal.
Finalna tekma je bila prava poslastica za jugoslovanske ljubitelje nogometa, saj sta poleg obilnega .števila zadetkov ekipi pokazali iz redno lepo igro. Na koncu so prevladali domačini, ki so bili nekoliko bolj motivirani od nasprotnikov.
JUTRI V ROTTERDAMU
Finale pokala prvakov
V temtednO bo poleg finalne tekme za pokal prvakov v. Rotterdamu, kjer »e-bušk* pomerila Aston Vlila (Anglija)’ in’ Bayern iz Muuchua (ZRN), še mnogo mednarodnih pri-
jateljskih tekem, saj se vse ekipe, ki bodo sodelovale na bližnjem svetovnem prvenstvu v Španiji, vestno pripravljajo.
POMEMBNEJŠA SREČANJA
Danes
Anglija - Nizozemska (TV: tretja mreža ob 20 40); Belgija - Danska
Jutri
Argentina - NDR
Četrtek
Brazilija - Irska; Wales - Sev. Irska
Petek
škotska - Anglija; Švica - Italija (TV: druga mreža ob 20.45)
Tudi finalno tekmo za pokal prva kov Aston Vilia Bayern, ki bo ju tri, bo predvajala italijanska televizija. na prvem sporedu ob 19.55.
Peters v Genovi
GENOVA — Genoa si je za prihodnje prvenstvo zagotovila nizozemskega reprezentanta Jana Pe-tersa, ki je doslej igral za nizozemsko ekipo AZ ’67. Genoo je nakup stal približno 500 milijonov lir.
Goteborgu še ena lovorika
GOTEBORG - Po zmagi v poka lu UEFA" ‘Jč’ Švedska efiajstmca-Giitcborga osvojila tudi švedski državni. pokal* fV- finalni tekmi je premagata1 'člTajstCrico Oster iz Vaxja s 3:2.
Ob številnih odstopih zaradi o kvar in nesreč brez večjih posledic je sama dirka prišla do pet krogov pred koncem. Prva žrtev zaradi vre tnenskih sprememb je bil vodeči Prost, ki je zavozil s proge, tako da je imel Italijan Patrese povsem prosto pot do končne in povsem nepričakovane zmage. Francoz Prost, ki je zavozil s proge, je moral odstopiti. Drugi je bil Francoz Pironi na Ferrari ju. Italijansko zmagoslavje pa je dopolnil Andrea De Cesaris z odličnim tretjim mestom.
V skupni oceni za svetovno prvenstvo vodi še naprej Prost, ki ima samo točko prednosti pred Ircem Watsonom in dve pred rojakom Pi-ronijem.
VRSTNI RED ZA VN MONTE CARLA L Riccardo Patrese (It., brabham). ki je prevozil 76 krogov v 54'11”25
2.	Didier Pironi (Fr., ferrari) po enem krogu
3.	Andrea De Cesaris (It., alfa)
4.	Nigel Mansell (An., lotus)
5.	Elio De Angelis (It., lotus)
S. Derek Daly (Irska., vvilliams)
7.	Alain Prost (Fr., renault)
8.	Brian Henton (VB., tyrrell)
LESTVICA ZA SP L Prost 18 točk, 2. Watson 17, 3. Pironi 16, 4. Rosberg 14, 5. Patrese 13, 6. Lauda 12, 7. Alboreto 10, 8. De Angelis in Mansell 7, 10. Reutemann in ViUeneuve 6.
MOTOCIKLIZEM
VELIKA NAGRADA ŠPANIJE
125 ccm: L Nieto 45; 2. Selini 21; 3. Auinger 20.
250 cem: 1. Tournadre 27; 2. La-vado 15; Sayle 13 500 ccm: L Roberts 40; 2. Slieen 36; 3. Uncini 33.
KOLESARSTVO
«Dirka miru* Ludvvigu
BERLIN — Olaf Ludvvig in ekipa NDR sta končna zmagovalca 35. kolesarske »Dirke miru». Ludwig si je priboril rumeno majico z zmago v predzadnji etapi.
Zadnjo etapo je dobil Romun Ro manescu pred Francozom Chahar-dom. Na končni lestvici pa ni prišlo do bistvenih sprememb.
NOGOMET
3. ITALIJANSKA LIGA
Slovo od navijačev z nerodnim porazom
Triestina je doma izgubila proti Monzi, ki je tako napredovala v B ligo - Vratar Tržačanov odpovedal
Triestina - Monza 1:2 (1:1)
TRIESTINA; Nardini, Costantini, Schiraldi, Leonarduzzi (67’ Doto), Mascheroni, Marozzi, Rossi, Mitri (67’ Štrukelj), Gregorič, Zanini, Ascagni.
MONZA: Meani, Albi, Castioni, Fontanini, Fasoli, Peroncini, Boliš (84’ Biffi), Saini, Pradolla, Ronco, Galluzzo (76’ Perico).
SODNIK: Lamorgese iz Potenze
STRELCI: v 14’ Galluzzo, v 19' Costantini, v 46’ Peroncini.
Predvidevanja so se uresničila! Triestina je odločila letošnje prvenstvo. Tega pa ni storila z zmago, temveč s porazom.
tiiiiiiiintiMiitiHiiiiiititiiitjiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiatnuiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiHimiiiiittiiiiiuiiiiiiliiiniill
V NEDELJO, 30. MAJA, V LONJERJU
Netekmovalni pohod za «1. trofejo Adrie»
Kcmiy Roberts tokrat najboljši
MADRID — Prve dirke za hitrostno motociklistično prvenstvo, in sicer VN Argentine ter Avstrije so bile precej izenačene, negotove vse c!o konca. Toki at za VN Španije ni bilo tabo in to predvsem v kategoriji do 500 ccm. saj je Kenny Roberts zmagal dokaj prepričljivo. I-talijan Uncini. ki je s'avil na zadnji dirki, je moral toki at prizniti premo"' Robertsa in Sheena. Razočaral pa je svetovni prvak Luc-chinelli, ki je sicer nastopil poškodovan.
Številni gledalci pa so le prišli na svoj račun, ko je zmagal v kate goriji do 125 ccm njihov ljubljenec Angel Nieto. V posameznih kategorijah so zmagali še:	Dorflinger
(Švica) in Lavado (Venezuela).
Za svetovno prvenstvo pa- je' vrst ni j-ed prvih treh v posameznih ka tfegorij^h naslednji:
5(1 ccm: L DorfHl zarini 12; 3. Lusuari 10
V nedeljo, 30. maja, bo v Lonjerju v organizaciji Adrie velik netekmovalni pohod za «1. trofejo Adrie*. Tekmovanje, s startom v Lonjerju, Im potekalo nato na Katinaro do vrha Montebe tla, od tu navzdol v Rovte proti Alturi, nato preko bivše železniške proge do plinskega rezervoarja nad Ričmanji, od koder se pot povzpne do državne ceste št. 202 ter preko mosta nad njo do cilja v Lo-njerju. Skupno je proga dolga 9 km. Zbirališče je predvideno ob 8.30 pred društvenimi prostori v Lonjerju, start pa uro pozneje. Vpisovanje se je že začelo v društvenih prostorih vsak dan do petka, 28. maja, od 17. do 20. ure ter v nedeljo, 30. maja, uro pred startom. Vpisnina znaša 2.500 lir. Vsi tisti, ki bodo zaključili tekmovanje do 12. ure, bodo prejeli plaketo, medtem ko Im s pokali, plaketami in trofejami nagrajenih še: prvih 10 tekmovalcev, prvih 5 žensk, pivih 5 dečkov in prvih 5 deklic (letnika 1971 in mlajših), prve 3 šolske skupine tet' prvih 10 skupin z največjim številom vpisanih- Skupino mora sestavljat) najmanj 15 tekmovalcev.
Pohod bo ob vsakem vremenu.
Ob tej priliki vabimo« vsa zamejska društva in prCdOsefn šole, da se tekmovanja udeležijo v čim večjem številu, glede rta1 prestižen pomen manifestacije za našo skup-
nost, saj je to prvi poskus slovenskega društva v Trstu, da organizira podobno tekmovanje, ki je sicer zelo razširjeno drugod.
Ob koncu tekmovanja bodo v »društvenih prostorih odprti kioski s specialitetami na žaru. Vsem priporočamo uporabo avtobusov št. 25 in 35. (R. F.)
V SOBOTO IN NEDELJO V OKVIRU PRAZNIKA ŠPORTNEGA DRUŠTVA BREG
Športni spored v Dolini povsem uspel
V	okviru praznika ŠD Breg je bil v soboto in nedeljo tudi pester športni spored, ki je povsem uspel.
Odbojkarski turnir
V	soboto je bil ženski mladinski odbojkarski turnir za igralke letnikov 1966 in mlajše.
O končnem zmagovalcu je odlo čala le razlika v setih, saj so vse tri ekipe osvojile po eno zmago. Prvo mesto je tako osvojil Koper. IZIDI
Bor - Breg 2:1 (15:10; 15:7; 14:16) Koper - Bor 3:0 (15:8: 15:5; 15:7) Breg Koper 2:1(15:11; 12:15; 18:16) KONČNA LESTVICA
L Koper	2	1	1	4:2	2
2. Breg	2	1	1	3:3	2
3. Bor	2	1	1	2:4	2
POSTAVE
KOPER: Radišič, Zlatkovič, Pete lin: Pernic, Uršič, Vukovič, Škorjanc, Omerčemašič, Muženič.
BREG; Žerjal, Štrajn, Kocijančič, Mauri, Sancin, Marsič, Sturman, Boneta, Pečenik.
BOR: Košuta, Gombač, Foraus, Sandra in Vera Stoper, Centazzo, Ferluga.
Prijateljska tekma
Breg - Kočevje 3:1 (15:11; 13:15; 15:6; 15:3)
BREG: Olenik. Stepančič, D. in V. Kocijančič, Premolin, Žerjal, K. in S. Slavec, Martinelli, Bandi, Sancin.
•IIIIIIIIIIIMHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlliimillltlll
OBVESTILA
Jadralni klub Čupa
priredi tečaje optimistov od 19. 6. do 26. 6.; prvi tečaj »snrfov* od 19. 6. do 26. 6. in drugi tečaj od 27. 6. do 4. 7. 1982. Cena 15.000 Ur. Prvi tečaj na potovalni jadrnici do Kornatov od 12. 6. do 19. 6.; drugi tečaj od 19. 6. do 26. 6. 1982. Prijave in informacije na ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11., tel. 76-73-04.
«* * «
ŠD PRIMORJE
sklicuje v ponedeljek, 7. junija, na sedežu društva na' Proseku ob prvem sklicanju ob 20.30 in v drugem sklicanju ob 21. uri, 17. redni občni zbor.
Dnevni red:
L Izvolitev predsednika občnega zbora:
2.	Poročilo predsednika;
3.	Poročilo tajnika;
4.	Poročilo blagajnika;
5.	Poročilo nadzornega odbora;
6.	Diskusija;
7.	Volitve;
8.	Razno.
Vabljeni člani in simpatizerji!
KOČEVJE: Klun, Piškur, Levstik, Kočevar, Blatnik, Toič, Šega, Rega va.
SODNIK: Manzin.
V prijateljski tekmi, ki je bila v nedeljo, jc člansko moštvo Brega povsem 'zasluženo odpravilo ekipo Kočevja. Bregove odbojkarice so izgubile le v drugem setu, medtem ko so v ostalih treh (predvsem v poslednjih dveh) brez večjih težav nadigrale nasprotnice.
Prijateljska tekma
Kočevje - Breg 5:2 (3:1)
STRELCI: v 13. min. Čampa, v 18. min. Klun, v 27. min. Rajši, v 38. min. Čampa, v 57. min. Čampa, v 63. min. Micor, v 85. min. Žečič.
KOČEVJE: Kneževič, Kverli, žečič, (Čokorilo), Kurtclič, Bejtovič, Dobrič, Dimitrijevič (Špricer), Kozic, Rajši, Čampa, Lis a c (Lir/er).
BREG: Micor (Smotlak). Martini, Kofol, Grizonič, Pavletič (Šav-ron), Tul (Žerjal), Kraljič, Albertini, Zobin, Zonta, Klun (Micor).
SODNIK: Boris Žerjal.
Nogometaši Kočevja so zasluženo in prepričljivo premagali pomlajeno moštvo Brega, ki se je sicer požrtvovalno borilo skozi vse srečanje, ni pa zmoglo kaj več proti izkušenim gostom. V vrstah Kočevja je bil še zlasti dober Čampa, ki jc med drugim dosegel kar tri zadetke.
Bregov športni spored se je tako končal s prijateljsko nogometno tekmo. Predsednik našega društva Silvan Klabjan pa je o le-tem dal naslednjo oceno: «Mislim, da je športni spored povsem uspel, ženski mladinski odbojkarski turnir je bil izredno izenačen in priča smo bili lepim tekmam. S pobratenim društvom Kočevja smo igrali dve prijateljski tekmi. Z vodstvom, športniki in športnicami tega društva pa smo navezali še tesnejše prijateljske stike.* (B. Lakovič)
Tekaški prireditvi na Tolminskem uspeli
Tekaški prireditvi na Tolminskem sta povsem uspeli.
V teku po ulicah Tolmina so nastopili tekmovalci mlajših kategorij (pionirji, mladinci in mladinke). Skupno je nastopilo 26 ekip.
VRSTNI RED
Mlajše pionirke: L Osnovna šola Tolmin
Mlajši pionirji: L Osnovna šol? Tolmin
Starejše pionirke: L Osnovna šola Tolmin. 2. Osnovna šola Vrhnika
Starejši pionirji: 1. OŠ Most na Šočb 2. OŠ Vrhnika
Mladinke: 1. Gimnazija Tolmin
Mladinci: 1. Gimnazija Tolmin, 2. OOZSMS Kneža
«Tek Posočje 82» je bil za starejše kategorije. Start je bil na trgu v Kobaridu, cilj pa v Tolminu. Skupno je nastopilo 28 moških in 8 ženskih ekip.
VRSTNI RED
Mlajše članice: L ŠD Partizan Vič: 2. ŠD Kobarid; 3. ČIP Bovec.
Članice: L ŠD Ježica: 2. ŠD Partizan Vrhnika; 3. ŠD Partizan Vrhnika 2.
Mlajši člani: 1. Klinični center Ljubljana; 2. SK Mojstrana; 3. ŠD Bača Sorica
Člani: L ŠD Bača Sorica: 2 Ra dovljica; 3. ŠD Kobarid,
Veterani: 1. šiška • Moste. 2. Vič - Rudnik; 3. Partizan Vrhnika.
(ik)
KOŠARKA
TURNIR V GORICI
Tudi Domovi igralci
Drevi se v telovadnici UGG, na Trgu Battisti, prične 2. mestni košarkarski turnir, na katerem nastopa 8 ekip, ki jih sestavljajo igralci raznih goriških ekip, med katerimi tudi peterka Doma, ki je prav v nedeljo zaključila prvenstvo v promocijski ligi.
V kvalifikacijskem delu turnirja bodo ekipe razdeljene v dve skupini. Prvi dve ekipi iz vsake skupine pa se bosta potegovali za finalno srečanje. ki se bedo pričela 10. junija.
' Na telošnjem turnirju so se pri-i javile naslednje ekipe: Expeit Ria I viz, Redenska. Ma« mi Bieffe, Victot ' Turist (A skupina). Košič, Gratton, Časa del Carrozziere in Gioco Regalo (B skupina).
Drevi ob 20. uri bo na sporedu srečanje med peterkama Expert. Ria viz (lanskoletni zmagovalec) ter Victor Turista; ob 21.30 pa se bosta srečali Gioco Regalo in Časa del Carrozziere.
NASLEDNJI DEL TURNIRJA BO POTEKAL TAKOLE 28. 5. ob 20.00: Gratton Košič ob	21.30:	Manni	Bieffe	-
Radenska;
31.5. ob 20.00: Časa del Carrozziere - Gratton
ob	21.30:	Marmi	Bieffe	-
Expert Ria viz:
2. 6. ob 20.00: Victor Turist - Radenska;
ob	21.30:	Gioco	Regalo	-
Košič:
4. 6. ob 20.00: Gratton • Gioco Re galo
ob 21.30: Radenska - Expert Ria viz:
7. 6. ob	20.00:	Marmi	Bieffe	-
Victor Turist
ob 21.30: Košič - Časa del Carrozziere.
Ruzzier uspešen
Adriin atlet Fabio Ruzzier se je te dni udeležil dveh tekem v hoji.
V	Cassinu so nastopili najboljši italijanski predstavniki z Mauriziom Damilanom na čelu. V konkurenci 66 tekmovalcev se je Ruzzier uvrstil na 48. mesto.
V	nedeljo pa se je Ruzzier udeležil tekme v Vidmu. Kljub hudemu nalivu je naš predstavnik osvojil odlično tretje mesto v času 52'47”6 in je tako izboljšal kar za 5 minut osebni in društveni rekord. (F. R.)
Thompson 8707 točk
GoTZIS — Na tradicionalnem tekmovanju atletskih mnogobojcev je Britanec Dalex Thompson izboljšal svetovnvuFekord zahodnega Nemca Kratscherja za 47 točk, ki ga je dosegel leta 1980. Novi svetovni re korder je'prvi dan dosegel odlične dosežke preko 4600 točk, drugi dan pa je bil prav tako uspešen, četudi ■i bilo vseme več tako naklonjeno. Silo je vetrovno in deževno.
Drugouvrščeni Hingsen (ZRN) jd bil odličen z 8529 točkami.
Med dekleti je bila v sedmer,oboju najuspešnejša Frederiekova (ZD A), ki je s 6423 točkami dosegla nov ameriški rekord.
ROKOMET
L ITALIJANSKA I. GA
Tudi v zadnjem kolu Tržačani zmagali
Končano je tildi italijansko roko metno prvenstvo moške A lige. Tržaški Cividin je drugič zaporedoma dlžavnj prvak. Novi prvaki šo pospravili dve točki tudi na zadnjem gostovanju v Gaeti v srečanju z Acquo Fabio.
Zmaga Ti žačanov ni bila nikoli v dvomu in tako so sklenili prvenstvo neporaženi, kar najboljše potrjuje njihovo premoč. Drugi tr žaški prvoligaš Sasson se je poslovil od , do rnačih gledalcev, s porazom in š tem že pred zadnjim kolom tudi od lige. Poleg Sassona bosta nazadovala v nižjo ligo še Conversano in Volksbank iz Bočna
IZIDI 22. KOLA Forst Jomsa 23:22. Rpvereto -Volksbank 32:24, Fabia - Cividin 17:30, Sasson - Fabbri 25:34. Con versano - Wampuro 26:34, Tacca -Jacorossi 25:21.
KONČNA LESTVICA Cividin Trst 44; Tacca Varesc 38; Fabbri Rimini 28: Wampum Tera-mo 27; Forst Brixen 26; Rove-reto 23; Acqua Fabia Gaeta 20; Jacorossi Rimini in Jomsa Bologna 16; Sasson Trst 10: Volksbank Bočen in Conversano 7.
Monza si je namreč z zmago nad Triestino priborila matematično na predovanje v B ligo. Modena pa si je to možnost zapravila s porazoma s Sanrcmesejem in Triestino.
Tekma je bila na dokaj dobrem nivoju. V vrstah Tržačanov je bilo precej občutiti odsotnost De Falca, Dreolinija, posebno pa Nierija. ki zaradi rahle poškodbe ni stopil na igrišče. Ravno nezanesljivosti rezervnega vratarja Nardinija gre pripisati poraz domačega moštva, saj ima na vesti oba gola, posebno pa drugega. Treba reči, da si je Monza zmago zaslužila, saj je pokazala', da razpolaga z odličnimi i-gralci, ki so s samozavestjo vsilili tekmi ritem, ki jim je bil najbolj pogodu. Vendar pa lahko mirno trudimo, da je obramba Triestine, posebno pa vratar, ponudila gostom zmago na zlatem pladnju. Taka dar rila ekipi, kakor je Monza pa stanejo poraz.
Triestina na splošno ni igrala slabo, kljub temu da so nekateri igralci igrali slabše kot ponavadi-. Med tistimi, ki so zadovoljivo opravili svojo nalogo, je bil tudi Gregorič, ki je imel nekoliko smole pri zaključnih strelih. (I. P.)
IZIDI 33. KOLA Alessandria - Vicenza	0:1
Atalanta - Mantova	1:0
Fano - S. Angelo	4:0
Forli - Empoli	2:2
Padova - Rhodense	3:0
Piacenza - Treviso	1:1
Sanremese Modena	2:1
Trento - Parma	1:1
Triestina - Monza	1:2	,
LESTVICA
Atalanta 49; Monza 47; Vicenza, Modena 44; Padova 40; Triestina 38; Trento 32; Fano 31; Treviso, Piacenza 30; Parma, Forli 29: Sanremese 28; Empoli, Mantova 27; Rhodense 26; Alessandria 25; S. Angelo 13.
PRIHODNJE KOLO (30. 5.) Empo’1 Trento; Vicenza - Piacenza; Mantova - Triestina; Modena - Padova: Monza - Fano; Parma - Alessandvia; Rhodense - Atalanta; S. Angelo - Sanremese; Treviso - Forli.
2. ITALIJANSKA LIGA
Verona in Sanipdoria na vrhu lestvice
V središču pozornosti 35. kola dru-goligaškega prvenstva je bila tokrat tekma v Veroni, kjer so domačini. čeprnv z veliko težavo premagali Lazio in tako ostali na vrhu lestvice skupaj s Sampodorio, ki je ■/. lahkoto premagala Pistoiese. Tretje mesto si delita Bari in Piša. Va rese je še vedno v borbi za napredovanje.
Na dnu lestvice pa poleg Pescare, ki je že matematično v C ligi, p»; staja zelo zaskrbljujoč položaj Spala, Brescie in Foggie.
IZIDI 35. KOLA Bari Brescia Cremonese Cavese Lecce - Piša Palermo - Catania Perugia - Foggia 1 Pescara - Rimini Pistoiese - Sampdoria Reggiana - Sambenedettese Spal - Varese Verona - Lazio
LESTVICA
Verona, Sampdoria 44; Piša, Bari 43; Varese 42; Palermo, Perugia 41; Lazio 35; Sambenedettese. Ca-vese, Catania 34: Lecce, Reggiana, Pistoiese 33, Rimini, Cremonese 31; Foggia, Brescia 30; Spal 28; Pescara 16.
PRIHODNJE KOLO (30. 5.). Cavese Pistoiese; Foggia - Pescara; Lazio Cremonese; Palermo - Reggiana; Piša - Spal; Rimini -Brescia; Sambenedettese - Leccel Sampdoria - Perugia; Varese - Bari; Verona - Catania.
1:0
1:0
0:0
1:0
1:0
2:4
0:2
1:0
0:1
3:2
Videmčani uspešni
LUKSEMBURG - Po končaddm prvenstvu je ekipa Udineseja v Luksemburgu odigrala prijateljsko tekmo z ekipo La Jeunesse. Videmčani so zmagali z visokim izidom 5)0. Za Udinese je dva zadetka dosegel Cinello. enega pa Pin. Domači i-gralcj pa so dvakrat zatresli lastno mrežo.
IZREDNA MAJSKA PRODAJA OD 8. DO 31. 5. 82

oomz
CARIAT&,
CONCESSIONARIA AUTO RICAMBf VENDITA ASSISTENZA TRIESTE #0A 34147 trie&ie via caboto 22 mir/J Tel.UH. 820484Off.823085M»fl.S234lS
CARVAT s. p. a.
Ulica Caboto 22
uradi tel. 820484 — meh. delavnica tel. 823085 —
skladišče tel. 823415
Razstavni prostor v Ul. Raffineria 7/c
CARVAT nudi vsem svojim klientom, ki v tem roku kupijo nov avtomobil alfa romeo: stanovanje v najem za 1 teden pri morju ali v hribih za 2 ali 3 osebe, ali jadralno desko, ali enoletno zavarovanje RC, ali 200 litrov bencina.
ki,1 1 n
R* -	*. •	■ _
.... ...
9I287 (TE
KOLESARSTVO
10. ETAPA DIRKE <GIR0 DITALIA
»
MOSER UTRDIL SVOJO PREDNOST
Včeraj je zmagal Freuler, v nedeljo pa Saronni Danes naporna vožnja do Camigliatelle Silane
MESSINA — Potem ko si je nedeljsko etapo zagotovil Saronni in je tako proslavil rojstvo svoje hčerke, ki je dan prej zagledala luč sveta, je včeraj po Rimu in Caserti 24-letni Švicar Urs Freuler osvojil etapno zmago tudi v Messini.
Deseta etapa je imela svoj odločilni del v zaključku. Glavnina je postala živahnejša približno 20 km pred ciljem, vendar pa je odločitev padla šele v ciljni ravnini. Freuler se je premeteno potajil za hrbet tistih, ki so prvi naskočili. 50 metrov pred ciljem pa je silovito potegnil, kar mu ni bilo težko, saj je izrazit sprinter. Bontempi se je pognal takoj za njim, vendar prepozno. Švicar je ostal zmagovalec, zadovoljen pa je bil tudi Moser, ki je povečal še za deset sekund svojo pred nost pred svojimi najbližjimi zasledovalci. Saronni ni izkoristil prave ga trenutka in je ostal ujet sredi glavnine.
Lestvica včerajšnje etape je bila taka:
1.	Freuler (Švi.), ki je prevozil 197 km dolgo progo od Cefaluja do Messine v 5.3010” s p.h. 35,800 km na uro
2.	Bontempi (It.)
3.	Moser (It.)
4.	Rosola (It.)
5.	Dejonckeere (Bel.)
6.	Martinelli (It.)
7.	Milani (It.)
8.	Bincoletto (It.)
9.	Berto (It.)
10. Ferreri (It.) in še drugi v zmagovalčevem času.
Lestvica nedeljske etape pa je bila taka:
1. Saronni (It.), ki je prevozil 151 km dolgo progo v 3.34'27" s poprečno hitrostjo 42,247 km na uro.
V njegovem času so prispeli še 2. Gavazzi (It.), 3. Moser (It.), 4. Hinault (Fr.), 5. Wilson (Avstral.), in še drugi v enakem času. SKUPNA LESTVICA
1.	Moser (It.)	47.0r48”
2.	Hinault (Fr.)	po 16”
3.	Saronni (It.)	34”
fiiiitiiiitiiiiiimiiiniiiiimiiiiiMiiMiiiitiiiimiiiiiiiMi
Bari - Brescia	1
Cremonese - Cavese	1
Lecce - Piša	X
Palermo -	Catanla	1
Perugia -	Foggia	1
Pescara -	Rimini	2
Pistoiese -	Sampdoria	2
Reggiana - Sambenedeitese 1 Spal - Varese	2
Verona - Lazio	1
Forli - Empoli „ ..........X.
Triestina - Monza Reggiana - Salernitana	2
KVOTE:
13 — 469.300 lir 12 — 35.500 lir
4.	Contini (It.)	34”
5.	Prim (Šve.)	47"
6.	Verza (It.)	2’06”
7.	Fignon (Fr.)	218"
8.	Beccia (It.)	2’26”
Današnja enajsta etapa bo ena izmed Ustih, ki bi že bile lahko precej indikaUvne za nadaljni potek «gira». 227 km dolga proga od Pal-mija do Camigliatella Silana bo pretežno potekala navkreber, tekmovalci pa bodo morali prevozil tudi dve sedli: Mancuso (1.800 m), ki je 2. kategorije in leži 160 km po startu, ter Silvana Mansio, ki je 3. kategorije in leži le 17 km pred ciljem. To bo zelo naporna etapa in tekmovalci bodo morali voziti brez predaha, prav zato vlada zanjo še posebno pričakovanje
RUGBY

ni zaradi falklandske krize. Francozi bi morali odpotovati v Argentino 31. maja.
NOGOMET
Bitega ostane doma Sclvaggi v Španijo
RIM — Italijanska nogometna zveza je sinoči sporočila, da Juventu-sov napadalec Roberto Bettega, zaradi znane poškodbe ne bo mogel nastopiti na svetovnem prvenstvu v Španiji. Zvezni trener Enzo Bearzot je zato poklical, kot dvaindvajsetega, v ekipo napadalca Cagliarija Franca Selvaggija.
PARIZ — Francoska rugbyjska zveza je ukinila turnejo francoske rugbyjske reprezentance v Argenti-
LIMA — Perujska nogometna reprezentanca je le s težavo z 1:0 premagala perujskega prvoligaša Cole-gio Nacional. Edini gol srečanja je v 32. minuti dosegel Navarro.
NOGOMET
V NEDELJO SEJE KONČALO PRVENSTVO TRETJE AL
Gaja (kljub porazu) napredovala v 2. AL
V zadnji tekmi je padriško-gropajska ekipa na domačem igrišču klonila San Sergiu - Visok poraz trebenskega Primorca proti Aurisini
Gaja — S. Serglo 1:2 (0:1)
GAJA: Kante, M. Grgič, Križ-mančič, Gabrielli, B. Rismondo, M. Rismondo, Kalc, B. Grgič, Zippo, Bolcich (Stranščak), Slavec.
S. SERGIO: Pellis, Tafuro, Gia-copi, Armilli, Di Pasquale, Deme-nia, Saksida, Gallinotti, Paoletti, Pozzeceo, Ciser.
STRELEC za Gajo: Gabrielli (11-metrovka)
Kljub nekoliko nepredvidenemu porazu so gajevci z doseženim prvim mestom v svoji skupini napredovali v višjo ligo. Varovanci trenerja Kralja so phčeli tekmo precej dobro, saj so nadigrali nasprotnika v vseh elementih igre; s hitro in enostavno igro so brez večjih problemov prodirali pred nasprotnikova vrata, kjer pa so bili domači igralci premalo točni in spretni. Gostje, katerih glavno o-rožje je prav dobra obramba, so postopoma uredili svoje vrste ter
ivrtiMiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiitiiMiiiiniitmiiiiiuiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOGOMET
Odločilni remi proti Gradeseju
VESNA ŠE NAPREJV'KAL
Gol za domačine je dosegel Bruno - Veliko navdušenje igralcev, vodstva in navijačev
Vesna - Gradese 1:1 (1:0)
VESNA: Bubnič, Acquavita (v 4, min. Basiacco), Perisuti, Somma, Pribac, Zucca, Bruno, Pipan, Can-dotti, Sedmak, Sodomaco (v 12. min. Purič).
GRADESE: Chiuso, Pigo, Facchi-netti, Frausin, Marchesan, Boemo, Polo, Padovan, Grigolon, Frausin II., Benvegnu.
STRELCA: v 7. min. Bruno, v 20. min. d.p. Purič (avtogol).
V izredno napeti in dramatični tekmi je Vesni le uspelo osvojiti točko, ki ji zagotavlja obstanek v ligi. Tekma se ni najbolje začela za pla-ve, saj je že v 4. min. Acquavita moral z izgrišča zaradi poškodbe in ista usoda je nato doletela še Sodo-maca v 12. min. Med tema neprijetnima dogodkoma pa je Bruno le
ŠPORTNO DRUŠTVO VESNA
se iskreno 'zahvaljuje vsem vaščanom in prijateljem iz okoliških vasi, ki so stali ob strani nogometni ekipi v ključnih trenutkih borbe za obstanek v 1. amaterski ligi.
Odbor
Evforična gesta napadalca kriške Vesne Bruna takoj potem, ko je z glavo zatresel mrežo ekipe Gradese na tekmi, ki je odločala o obstanku Križanov v L amaterski ligi. Njegov gol je (kljub poznejšemu izenačenju gostov) rešil Vesno pred izpadom
našel čas za izredno lep gol: Zucca je visoko podal na sredino in Bruno je z glavo povedel. Gol je dokaj dobro vplival na domačine, ki so imeli skozi ves prvi polčas terensko premoč in bi proti koncu polčasa kmalu podvojili, ko ne bi nasprotnikov vratar ubranil lepega strela mladega Sedmaka, ki je v nedeljo odlično opravil svoj krstni nastop.
V drugem polčasu je sreča Kri-
Muggesana, Gradese in Lignano so izpadli iz lige. To so odločili izidi poslednjega kola, ki je bilo res napeto, skoraj bi rekli dramatično. Ob koncu prvenstva se je znašla na repu osamljena le Mugge-sana, medtem ko so bile na predzadnjem mestu kar štiri ekipe z enakim številom točk. Zato je bilo treba na podlagi pravilnika sestaviti posebno lestvico medsebojnih dvobojev teh ekip in še na podlagi te lestvice ja. pq<j!a odločitev. Kriški Vesni je torej uspelo do zastavljenega cilja. tPlavi» so namreč prišli v poslednjem nastopu do dra- j gocene točke, s katero so si ma- j tematično zagotovili obstanek v ligi. Vesna bo tako tudi prihodnjo sezono igrala v prvi amaterski ligi, kar seveda predstavlja za zamejski nogomet pravi rekord. Vesna je sicer še v sezoni 70/71 igrala v prvi amaterski ligi, vendar je ob koncu izpadla. Ista usoda je doletela pro-seško Primorje, ki je v tej ligi igralo le v sezoni 77/78. Za lep podvig Vesne gre velika zasluga poleg nogometašem in voditeljem kluba, tudi navijačem, ki so bili kot po navadi prava moč kriške enajsterice.
IZIDI 30. KOLA Lignano - S. Canzian	2:2
Portuale - Lucinico	3:2
Fortitudo - Torviscosa	2:1
Vesna - Gradese	1:1
Isonzo Turiacco - Muggesana	2:0
S. Giovanni - Palmanova	2:0
Sovrana - Ronchi	5:5
S. Giorgina - Costalunga	2:0
KONČNA LESTVICA Isonzo 47 točk, Lucinico 42, Portuale 34, S. Giorgina 33, Costalunga, Torviscosa 31, Palmanova 30, Fortitudo in Sovrana 28, S. Canzian 27, Vesna 26, Ronchi, S. Giovanni, Lignano in Gradese 25, Muggesana 23.
ni pravico, da tudi v prihodnji sezoni igra v prvi ligi.
V slačilnicah je bilo po tekmi zelo veselo in trener Finotto je tako izrazil svoje veselje: «Zahvaljujem se vsem igralcem, saj so se v vseh teh mesecih izredno resno vedli in tako dosegli ta izredni uspeh.» I-gralci pa so takole komentirali ta podvig: »Obstanek v ligi posvetimo vsem tistim, ki so nas spremljali vse do današnjega dne ter našemu prijatelju Germaniju, ki je odločilno pripomogel k temu uspehu, a ni mogel zaradi poškodbe v teh zadnjih tekmah stopiti na igrišče.*
Fabio
Zmaga Čila
SANTIAGO — Državna reprezentanca Čila je v prijateljski tekmi odpravila enajsterico Pariš Saint Germain s 3:2 (1:0).
prenesli igro na sredino igrišča. Z edinim strelom v prvem polčasu na Kantejeva vrata so tudi nepričakovano povedli.
Reakcija gajevcev je bila takojšnja, Tu pa je pričel svoj «show» sodnik, ki je s svojimi nesmiselnimi odločitvami oškodoval predvsem zeleno-rumene.
Drugo polovico srečanja so gajevci pričeli že odločneje. Gol je tako rekoč visel v zraku, do njega pa so zeleno-rumeni prišli z 11-metrovko, ki ;o je z močnim strelom realiziral Gabrielli. Pritisk so nato še nadaljevali z upanjem, da bi prešli v vodstvo. Nasprotno pa so gostje v očitnem offsidu zatresli mrežo vratarja Kanteja. Sodnik je gol priznal, za nameček pa je v eni naslednjih akcij gajevcev še izključil Walterja Kalca. Gaja je tudi v desetih še naprej napadala, toda več kot očitno je bilo, da ji tokrat sreča ni na strani, tako da se je tekma, v kateri so domačini vsekakor prevladovali, končala z njihovim porazom.
Po tekmi smo vprašali trenerja Kralja za kratko mnenje o letošnjem zmagovitem prvenstvu:	»V
glavnem je bil vzrok našega napredovanja zelo zdrav ambient, v katerem smo delali, ter velika odgovornost in borbenost vseh igralcev.* Mi pa lahko dodamo, da je znal prav on vcepiti igralcem te vrline, zato ima tudi veliko mero zaslug za ta podvig.
M. D.
Aurlslna — Primorec 4:1
(1:0)
AURISINA:	Zacchi. Zappador,
Tence, Tremul, Bezin, Barassi, Cianci, Razza, Barichievich, Ma-scarello, Tersi.
PRIMOREC:	Germani. Marko
Kralj, Valter Milkovič, Husu, Igor Milkovič, D. Kralj, Finessi, Edvin Kralj, Mule, Mauro Kralj, Leone (v 60. min. Pavel Kralj).
STRELCI: v 20. min. Cianci, v 47. min. Mule, v 62. min. Masca-rello, v 67. in 69. min. Cianci.
Aurisina je v zadnji prvenstveni tekmi zasluženo premagala Primorca. Takoj v začetku pa moramo pripomniti, da so nastopili domačini v popolni postavi, medtem ko so stopili Trebenci na igrišče zelo okrnjeni, tako da so morali v nedeljo zaigrati tudi trije poškodovani igralci (Marko in Pavel Kralj ter Valter Milkovič).
Že po prvih minutah tekme je ka-
zalo, da bodo domačini zlahka premagali trebensko ekipo. Primorec pa je kljub vsemu nudil močan odpor in to vse do 20. minute, ko je Aurisina povedla.
V začetku drugega dela je uspelo Trebencem izenačiti z golom Muleja. Nadalje so se še trdo borili, da bi obdržali neodločen izid. Vsi njihovi upi pa so splavali po vodi v 62. minuti, ko je Aurisina ponovno povedla. Ta drugi gol je igralcem Primorca »odrezal noge*. Moštvo ni zaigralo odtlej tako zagrizeno in borbeno, kar je domačim omogočilo, da so še dvakrat zatresli mrežo trebenskih vrat.
Po tem porazu je tako Primorec končal letošnje prvenstvo na osmem mestu. To sezono ocenjujejo Trebenci kot negativno, saj je bila njihova ekipa zmožna doseči mnogo več. Kljub temu gre zahvaliti vse j
deljsko tekmo zapustil trenersko mesto, za resno in požrtvovalno delo.
Bruno
POKAL »ALTIPIANO* Breg — Opicina	2:1
ODBOJKA
Goriška 0lympia bližja C-2 ligi
Olympia Terpin —
ASFJR Čedad	3:1
(15:12, 15:8, 3:15, 15:4)
OLYMPIA TERPIN:	Špacapan.
Cotič, Štefan in Marko Dornik, Kuštrin, Černič, Damjan in Simon Terpin.
V prvi tekmi za napredovanje v igralce in športne delavce ter tre-1 C-2 ligo je goriška Olymnia prema nerja Silvija Verginello, ki je z ne-! gala čedadsko ekipo ASFJR, ki se
>; v-
Naše enajsterice v 3. AL
Gaji je torej uspelo. Prihodnjo sezono bo namreč padriško-gropajska enajsterica ponovno igrala v drugi amaterski ligi. Čeprav je Gaja v poslednji tekmi letošnjega nadvse uspelega prvenstva doživela proti San Sergiu prvi prvenstveni poraz na domačih tleh, je vseeno končala prvenstvo na prvem mestu s točko prednosti nad ekipo Giariz-zole. ki bo kot Gaja napredovala v 2. amatersko ligo. Po treh sezonah v 3. amaterski ligi, Se torej Gaja vrača ponovno v 2. amatersko ligo, kar predstavlja za društvo, nogometaše, posebno pa za novega trenerja Alda Kralja nedvomno velik športni uspeh. Za Primorec se je sezona, ki ni bila gotovo naj uspešnejša, končala s porazom Trebenci so namreč z visokim izi dom klonili Aurisini in s tem kon čali prvenstvo šele na 8. mestu kar seveda jasno dokazuje, da so Trebenci letos igrali pod pričakovanjem, predvsem v prvem delu prvenstva.
IZIDI 30. KOLA
Gaja - San Sergio	1:2
SanfAnna - Rabuiese	0:2
Aurisina - Primorec	4:1
Chiarbola - Esp. S. Giovanni 1:2 Giarizzole - San Luigi	2:1
San Vito - Edera	2:1
Union - Grandi Motori 0:2 KONČNA LESTVICA Gaja 40; Giarizzole 39; Esperia San Giovanni 38; San Vito 35; San Sergio in Aurisina 34; San Luigi 32; Primorec 31; Grandi Motori 28; Rabuiese 26; SanfAnna 23; SanfAndrea 21; Chiarbola 16; Edera 12; Union 11.
B. R.
L — 1. Guarcinn 2. Gagnador
2.	— 1. Sepi
2. Spriano
3.	— 1. Ciombe
2. Celiseo
4.	— 1. Riberalta
2. Lochenitz
5.	— 1. Maaca
2. Čembalo
6.	— 1. Jimmy's Folly
2. Števen KVOTE:
12 — 736.600 lir 11 — 52.000 lir 10 -	8.000 lir
1 X
X
2
2
1
X
2
1
X
X
2
1
2
bori za obstanek v ligi. Goričani so poželi pomemben uspeh, kljub temu, da so šele dan prej izvedeli za datum srečanja. To je verjetno tudi pogojevalo prvi del tekme. Fantje so zaigrali precej živčno in dovolili nasprotniku, da je prišel poceni do točk. V končnici prvih dveh setov pa so se končno le zbrali in ju o-svojili.
01ympia je nato tretji set hudo popustila in ga tudi izgubila. V četrtem pa so se naši fantje vrgli spet zagrizeno v borbo in dobesedno «zmleli» nasprotnika. ,
MLADINSKE IGRE
V Gorici finalno tekmovanje v košarki
Od jutri, 26. maja. do petka bo Gorica gostila meddeželno finalno tekmovanje v košarki v okviru mladinskih iger. Na njem se bodo namreč pomerile najboljše ekipe dežele Mark, Emilie, Veneta, Poadižja in Furlanije - Julijske krajine. Tekmovalo se bo v kategorijah dečkov, deklic ter «under 19», v moški in ženski konkurenci.
Tekmovanje bo potekalo po »italijanskem sistemu*. Glede telovadnic naj povemo, da bo prvenstvo dečkov potekalo v telovadnici našega Kulturnega doma, prvenstvo deklic v telovadnici CONI, prvenstvo «un-der 19» - moški v telovadnici UGG ter prvenstvo »under 19» - ženske v telovadnici Stella Matutina.
AVTOMOBILIZEM
INDIANAPOLIS — Američan Rick Mears je s povprečno hitrostjo 334.740 km na uro dosegel pole po-sition za nedeljsko dirko 500 milj Indianapolisa.
NOGOMET
Incidenti v Solunu
SOLUN — Po nogometni tekmi Panathinaikos - Heraclis v Solunu so se stepli med seboj navijači o-beh klubov. Rezultat pretepa je bilo dvajset ranjenih in petnajst aretiranih.
SCHORNDORF (ZRN) - Reprezentanca Kameruna je v prijateljski tekmi premagala zahodnonehške-ga drugoligaša Schorndorf s 3:0
9	t
KOLESARSTVO
NA DIRKAH ZA 16. POKAL L0NJERJA
Žanom obrnila hrbet, saj se je Zucca takoj poškodoval. Kljub temu gostje niso mogli Vesni do živega, saj so se plavi dobro branili. Gradese je dosegel gol le, ker je Purič nesrečno odbil strel v lastna vrata in tako onemogočil poseg domačega vratarja. Kaj več pa ni zmogel. Prav v tem zaključnem delu tekme gre pohvaliti vse igralce Vesne, ki so z zobmi branili rezultat. Na koncu so številni navijači dolgo ploskali igralcem, ki so tako pridobili Ves-
KOLESARJI IZ PORDENONA NAJBOUSl
V mlajši kategorji je bil Petelin enajsti, med seniorji pa Macarol petnajsti (oba Adria)
SC Pordenonese je več kot zasluženo osvojil šestnajsti pokal Lo-njerja, ki je šel najboljše uvrščeni ekipi na obeh dirkah, ki jih je v nedeljo priredil Kolesarski klub A-dria iz Lonjerja. Andrea Biasio (Pordenonese) in Tullio Bianchet-tin (SC Bianchettin PN) sta bila prepričljiva zmagovalca obeh nastopov, prvi v mlajši kategoriji, drugi pa med seniorji. Startalo je rekordno število 93 kolesarjev, v glavnem iz pordenonske pokrajine, ki so se masovno udeležili te klasične in tradicionalne dirke v organizaciji lonjerskega društva. Dirka je veljala kot prva izmed treh preizkušenj za deželno prvenstvo, zaradi česar niso mogli nastopiti tekmovalci iz Veneta in iz Slovenije. Kljub temu je to bila številčno najboljša dirka v vseh izvedbah, pa tudi kvalitetno se lahko kosa z najbolj elitnimi tekmovanji.
Celoten nastop je bil razdeljen na dva dela. Prvi so startali mlajši kolesarji, kjer se je bitka razvnela takoj po prvih kilometrih. Za živahen nastop sta poskrbela Doljak in Valerio, ki sta silovito potegnila in si nabrala do Križa skoraj minuto naskoka. Tedaj pa je glavnina silovito reagirala in ju kmalu ujela, po Trbiški cesti pa sta se od nje odtrgala Biasio in De Cecco. Kolesar-
											
ATLETIKA
NA TEKMOVANJU V METIH IN SKOKIH NA KOLONJI
Borovec Gorazd Pučnik 6,70 m v daljino
V petek je bilo na stadionu na Kotenji tekmovanje v metih in skoku v daljino. Tekmovanje je organizirala atletska sekcija ŠZ Bor, ki je že lani priredila več takih tekem, Udeležba je bila res zelo velika in je presegla vsa pričakovanja organizatorjev. Tekmovanje pa ni zadovoljilo le zaradi udeležbe, saj je bilo doseženih precej dobrih rezultatov. V skoku v daljino je nastopil Gorazd Pučnik, ki je skočjl 6,70 m daleč, S tem rezultatom je postavil nov društveni rekord in še enkrat dokazal, da je letos v zelo dobri, formi. V metu diska je Loredana Kralj z metom 43,20 osvojila prvo tnestd. S tem rezultatom je tudi izpolnila normo za nastop na državnem prvenstvu: Med kadetinjami se je Mirjam Gregori zopet izkazala v metu kopja, Z metom 27,04 m je dokazala, da je med najboljšimi v svoji kategoriji.
Slovenski atleti so osvojili kar 12 prvih mest, kar je lep uspeh, čeprav
je bilo v nekaterih panogah malo konkurence.
REZULTATI:
KADETINJE
Krogla: 1. Elena Sancin (Bor) 7,95 m, 5. Veronika Gerdol (Bor) 7,03 m.
Disk: 1. Veronika Gerdol (Bor) 19,96 m, 2. Elena Sancin (Bor) 18,84 m, 3. Tanja Cacovich (Adria) 18,36 m.
Kopje: 1. Mirjam Gregori (Adria) 27,04 m, 2. Veronika Gerdol (Bor) 20,68 m, 5. Cristina Porcorato (A-dria) 17,76 m.
Daljina: 4. Elena Sancin (Bor) 4,02 m, 5. Veronika Gerdol (Bor) 4,01 m, 7. Aleksandra Foraus (Bor) 3,93 m.
NARAŠČAJNICE
Krogla: 1. Tiziana Natural (Bor) 9,82 m, 2. Irena Petaros (Bor) 9,75 m, 3. Sara Umari (Bor) 9,19 m, 4. Maja Zonta (Bor) 8,23 m, 7. Jasna Taučer (Bor) 7,15 m.
Disk: 2. Tiziana Natural (Bor) 25,86 m, 3. Irena Petaros (Bor) 23,38 metra.
Kopje: 1. Sara Umari (Bor) 28,92 m, 2. Jasna Taučer (Bor) 25,08 m, 3. Tiziana Natural (Bor) 24,18 m,
5.	Maja Zonta (Bor) 20,14 m. Daljina: 1. Tiziana Natural (Bor)
5,17 m, 2. Sara Umari (Bor) 4,92 m,
6.	Lara Štrajn (Bor) 4,45 m.
MLADINKE ČLANICE Krogla: 1. Irena Tavčar (Bor) 12,50 m.
Disk: 1. Loredana Kralj (Bor) 43,20 m, 2. Irena Tavčar (Bor) 41,54 m, 4. Alenka Kalc (Bor) 23 m.
NARAŠČAJNIKI
Daljina: 1. David Inamo (Bor) 5,25 m.
Krogla: 3. David Inamo (Bor) 9,06
metru
MLADINCI - ČLANI Daljina: 1. Gorazd Pučnik (Bor) 6,70 m.
Krogla: 3. Gorazd Pučnik (Bor) 12.14 m, 6. Sandi Bigatton (Bor) 9,91 m.
Disk: 3. Gorazd Pučnik (Bor) 35,46 m, 4. Emilio Sedmak (Bor) 35,02 m.
Kopje: 1. Gabrijel Sedmak (Bor) 54,90 m, 2. Gorazd Pučnik (Bor) 48,24 m.
V soboto in nedeljo sta v Vidmu tekmovala Gorazd Pučnik in Mitja Terčon. Pučnik je nastopil v teku na 110 m ovire, kjer je dosegel čas 17"3 in v skoku s palico, kjer je izenačil osebni rekord s 3,90 m. Mitja Terčon pa se je pomeril v tekih na 200 in 400 m. Krajšo razdaljo je pretekel v 24"7, daljšo pa v 56”6. V obeh disciplinah je postavil nova osebna rekorda.	C. D.
NOGOMET
Bivi last Catanzara
MILAN — Edi Bivi, ki je bil doslej v solastništvu Catanzara in Me-strine je odslej izključna last kalabrijske enajsterice. Mestrina je namreč ponudila za odkup druge »polovice* lastništva 790 milijonov, Catanzaro pa 828 milijonov lir.
ja sta si v drugem prehodu po Ba zovici nabrala petdeset sekund naskoka, ki sta jih nato obdržala do konca. Zasledovalci so sicer poskušali vse, v določenem trenutku so bili od obeh ubežnikov oddaljeni kakih sto metrov, nato pa se je njihova akcija izjalovila in oba furlanska vozača sta nemoteno vozila proti cilju nad Lonjerjem, kjer je bil Biasio, potem ko je stalno »vlekel*, najhitrejši in zasluženo prvi privozil preko cilja.
V starejši kategoriji, ki je slarta la četrt ure kasneje, se je bil od začetka do konca oster boj med Bianchettinom in Tržačanom Gior-gierijem, ki je skušal vse, da bi v letošnji sezoni vsaj enkrat premagal svojega pordenonskega kolego. Vendar mu to ni uspelo. V zaključnem sprintu je bil Bianchettin še enkrat najboljši. Dobro sta se v tej kategoriji odrezala tudi člana Adrie Ma carol (končni petnajsti) in Poropat (enaindvajseti). Konkurenca je bila izredno ostra, saj so v Trst prišli najboljši, v iskanju točk za osvoji tev deželnega naslova.
LESTVICI Mlajša kategorija
1.	Biasio Andrea (SC Pordenonese), ki je 60 km dolgo progo prevozil v 1.30” s poprečno hitrostjo 40 km na uro
2.	De Cecco (SC Fontanafredda) 3” zaostanka
3.	Favaro (SC Fontanafredda) 54” zaostanka
4.	Vendramin (GS Meschio)
5.	Canton (SC Pordenonese)
11. Petelin (Adria)
40. Doljak (Adria)
Startalo je 58 kolesarjev, na cilj pa jih je prispelo 50.
Seniorji
1.	Bianchettin Tullio (GS Bianchettin), ki je 60 km dolgo progo prevozil v 1.35’ s poprečno hitrostjo 37,895 km na uro
2.	Giorgieri (Pedale Triestino)
3.	Bortoluzzi (GC Meschio) 3” zaostanka
4.	Zanette (GS Brugnera)
5.	Bongiorno (Vivian Mobilarredo) 17” zaostanka
15. Macarol (Adria) 1’08”
21. Poropat (Adria) 115”
Startalo je 35 kolesarjev, na cilj pa jih je prispelo 31.
R. Pečar
Portesa s 3:6. 7:6, 6:4, 7:5, drugi pa Urugvajca Damianija s 6:4, 4:6, 6:3, 6:2.
Pomembnejši izidi prvega dne: Lendl (ČSSR) — Majnetto (Peru) 6:0, 6:4, 6:1;
Higueras (Šp.) — Casal (Šp.)
3:6, 6:3, 6:0, 6:4;
Clerc (Arg.) — Osta (Šp.)
6:2, 6:4, 6:1.
NOGOMET
Galderbi ranjin v prometni nesreči
TURIN — Juventusov napadalec Giuseppe Galderisi (19 let) se je hujše poškodoval v prometni nesreči blizu kraja Malanaggio pri Turinu. V nekem ovinku je izgubil nadzorstvo nad avtomobilom in treščil v drog električne napeljave. V nesreči si je zlomil dve rebri in se bo moral zdraviti 40 dni. Danes bi bil moral odpotovati z ekipo na turnejo po Kanadi.
JADRANJE
V NEDEU0 V RAZREDU OPTIMIST
Dober uspeh Sirene na regati v Miljah
Ariana Bogatet osvojila kontno šesto mesto
Boleh! trener Cesene
CESENA — Bruno Bolchi je postal novi trener Cesene. Pomožni trener bo Emilio Bonči.
V nedeljo je bila v Miljskem zalivu področna regata za razred optimist z mednarodno udeležbo, na kateri so sodelovali tudi mladi jadralci Sirene. Udeležba je bila številna, saj je startalo 50 jadralcev. Pihal je precej močan veter, morje pa je bilo razburkano, posebno v popoldanskih urah. Koprski ja dralci so spet pokazali svojo premoč. Zmagal je član Jadralnega kluba Jadro iz Kopra Antonac pred klubskim tovarišem Antončičem. Zelo dobro je jadrala tudi Ariana Bogateč, ki je bila po prvem plovu celo na tretjem mestu, vendar si je pokvarila končno uvrstitev s sedmim mestom v drugem plovu tako. da je na končni lestvici pristala na 6. mestu. Tudi vsi ostali člani Sirene so dosegli zadovoljive uvrstitve, posebno pa je presenetil osemletni Karlo Ferfolja. ki je prvič nastopil na regati, kljub temu pa je za seboj pustil lepo število bolj izkušenih jadralcev.
Končna lestvica je bila sledeča:
1.	Antonac - JKJ Koper
2.	Antončič - JKJ Koper
3.	Perelli - SVBG Trst
4.	Orel - JKJ Koper
5.	Annis Corrado - SVBG Trst
6. Bogateč Ariana - Sirena Trst 13. Starc Davorin - Sirena Trst 17. Ferfolja Mak.,i - Sirena Trst 25. Panjek Aleksander - Sirena TS 31. Ferfolja Karlo - Sirena Trst 33. šiškovič Kristjan - Sirena Trst m. p.
OBVESTILA
1
ŠZ Bor — Košarkarska sekcija
obvešča, da bo danes, 25. maja, ob 20.30 na stadionu «1. maj* seja sekcije z naslednjim dnevnim redom:
1.	Priprava sklepne prireditve
2.	Razno
* * *
ŠD Mladina -smučarski odsek obvešča člane, ki so se udeležili sklepnega večera, da lahko nabavijo slike nagrajevanja v Križa pri »Foto '80*.
* # 4»
ŠZ Bor — Atletska sekcija
obvešča, da bo seja odbora danes, 25. maja, ob 20. uri.
Vabljeni!
iitiiiiiiiiiiiiimMmiiiiiiiiniiuiitiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiimiiiiiMiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiMniiiiiiiiMiiifriiMiiMiiiiiiitmiM
KOTALKANJE
NA TEKMOVANJU V K0BLENZU (ZRN)
Polet osvojil Rhein-Mosel (up
Openski kotalkarji zasedli dve prvi, dve drugi in eno tretje mesto
TENIS
Panatta in Ostoja uspešna v Parizu
PARIZ — Panatta in Ostoja sta uspešno startala na letošnjem mednarodnem teniškem prvenstvu Francije. Prvi je premagal domačina
Polet je dodal še eno prestižno trofejo dosedanjim uspehom: na mednarodnem kotalkarskem tekmovanju 21. in 22. maja «Rhein - Mosel Cup* v Koblenzu je zasedel prvo mesto. Uspeh poletovih kotalkarjev predstavlja veliko zadoščenje za trenerja Petra Brleča in Morano Sossi, ki sta jih pripravila za nastop in spremljala na tekmovanje.
Najprej nekaj besed o gostiteljih: tekmovanje je organiziralo športno društvo iz Koblenza. Prireditelji so se res potrudili, da bi bilo bivanje v Koblenzu čimbolj prijetno. Kotalkarje in trenerje so brezplačno gostili po družinah in v hotelu. Spremljali so jih pri ogledu mesta in bili sploh zelo prijazni. Kotalkarji so spoznali svoje vrstnike iz Nemčije in navezali stike z njimi. Lahko torej rečemo, da je gostovanje vsestransko uspelo.
Tekmovanje je potekalo v treh ka-
tegorijah: A (kotalkarji nad 12. letom starosti), B (od 10. do 12. leta) ter C (pod 10. letom starosti).
V kategoriji C je pri fantih nastopil za Polet Mitja Kokorovec, ki je osvojil prvo mesto. Med dekleti Polet ni imel zastopnic. V kategoriji B sta med fanti osvojila prvo in dru go mesto Samo Kokorovec in Damjan Kosmač. Najhujša bitka je bila v najvišji kategoriji, kjer je med fanti nastopil Mauro Renar. Naletel je na dva izredna kotalkarja, ki sta med najboljšimi v Nemčiji. Mauro se je v prostem programu odlično izkazal, vendar ni mogel zasesti več kot častnega tretjega mesta. Nicolet-ta Sossi je med dekleti bolj slabo začela v obveznih likih, saj je bila na predzadnjem (5.) mestu. V prostem programu pa je svoj položaj popravila in napredovala na 2. mesto. Le za las se ji je izmuznilo prvo.
LESTVICE Skunina C (do 10 let)
FANTJE
1. Mitja Kokorovec (Polet)
Skupina B (10-12 let)
FANTJE
1.	Samo Kokorovec (Polet)
2.	Damjan Kosmač (Polet)
Skupina A (nad 12 let)
FANTJE
1.	T. Schergag (PV Koblenz)
2.	J. Quirin (PV Koblenz)
3.	Mauro Renar (Polet)
DEKLETA
1.	U. Kipper (Hanauer REC)
2.	Nicoletta Sossi (Polet)
3.	S. Schneider (SV Koblenz)
Dve prvi, dve drugi in eno tretja
mesto je Poletu omogočilo, da je zasedel prvo mesto med društvi in o-svojil pokal »Rhein - Mosel Cup». Drugo mesto je zasedlo društvo iz Hanaua, tretje pa društvo iz Koblenza (oba ZRN). (SK)
54.60
103,60
93,40
120,0
112.2
106,6
98,4
98.0
96,2
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRST. Ul. Montecchl S. PP 559	Tel. (040) 79 45 72 (4 linije) TU 460270
Podružnica Gorica Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83352 (85723)
Naročnino
Mesečno 8.000 tir — celoletno 59.000
V SFRJ številko 6.00 din, ob nedeljah 6,00 din, zo zasebnike mesečno 90,00. letno 900.00 din, zo organizacije in podietia mesečno 120,00. letno 1200,00.
Poetnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Tr»t 11-5374 StfOTI 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Oglasi
25. maja 1982
2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožaha 750 lit za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlani|e-Juli|Ske kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku oh upravi, iz vseh dmaih dežel v Italiji pri SPI.
i 1—član italijansket lzdai a ZTT 7veic časopisnih II
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiskaj	založnikov FiEG'
GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVBNUE
Zakon o devizah-grenko zdravilo
Zahodni bančni svet dobiva spet zaupanje v Jugoslavijo oziroma njeno gospodarstvo, je zapisal ugledni Financial Times. Še nedavno tega je ta finančni svet rad uvrščal Jugosla vijo v skupino s Poljsko in Romunijo, s čimer so v bistvu hoteli povedati, da ima Jugoslavija tolikšne dolgove, da jih ne bo mo gla odplačati, zato ji ne kaže posojati druge ga. Posojilno blokado so prve odpravile za hodnonemške banke, kmalu zatem pa je Jugoslavija dobila tudi v drugih državah nekaj posojil (zadnje tako je kuvajtsko, s čimer si je vsaj neltolilco uhlažila svoj v resnici zelo težak likvidnostni položaj. Z nekoliko olajšanja je tudi predsednik jugoslovanske vlade v svo jem zadnjem govoru pred delegati zvezne skupščine (v zadnjem zato, ker je Vesel,na Djuranoviča po štirih letih vodenja Jugoslovan ske vlade zdaj na tem mestu zamenjala Milka Planinc) povedal da je Jugoslaviji dio majat ti spelo poravnati vsa zapadla posojila. Skupaj je bilo letos odplačanih že skoraj 1,6 milijarde do larjev zapadlih dolgov. Zdi se. da je bila pri tem pomoč zahodnih bančnih ustanov pomembna. Na to pomoč je pozival celo ugleden član arneri škega Stale Ucpartementa Lorens Eagleberger, ki je bil nekoč ameriški ambasador v Beogra du in ki je te dni prepričeval ameriške bankirje, naj nikakor ne vz/mrejajo jugoslovanskega gospodarstva z vzhodnoevropskim.
Seveda preseneča delna odprava blokade in zavzemanje tujih finančnih strokovnjakov ter ne katerih politikov za to. da Jugoslaviji ne bi metali polen pod noge na gospodarskem področju. Zdi se, da spoštujejo resnost, s katero so se v Jugoslaviji vendarle lotili reševanja gospodarskih težav m predvsem odplačevanja dolgov. Res pa je, da s svojimi odobritvami novih posojil na ne ki način lahko nadzorujejo jugoslovansko gospodarstvo, čeprav ne bi mogli reči. da ga držijo v šahu. Toda. ljubše jim je. če lahko s finančni mi injekcijami nekako poživljajo jugoslovansko gospodarstvo, zato da to. gospodarstvo lahko red no odp'ačnje dolgove, kajti na ta način po spe šujejo kroženje denarja in blaga; dinamičnost pa je v, gospodarstvu seveda čislana zadeva.
Nikakor pa se rie gre slepiti, da tudi finančni krogi ne vedo. kaj se v politiki in v gospodar stvu v Jugoslaviji v resnici dogaja in kam piha jo sape. Te vetrove je vzdignila zlasti razprava o tem, kako gospodariti z devizami (in kdo naj gospodari). Ko je zvezna vlada predlagala znani zakon o razpolaganju s konvertibilnimi devizami (vse zaslužene devize naj bi se zbirale v narodni banki, torej v osrednji jugoslovanski bančni ustanovi) je bil to zadosten znak za tuje bančnike, da mislijo v Jugoslaviji do skrajnosti napeti devizni lok, To. da so odprli razpravo o ta ko delikatnem vprašanju (ki ni samo gospodar sko. ampak mnogo širše, politično, družbeno ali če hočemo — vprašanje o samoupravnem razvo ju), je bil izredno pomemben signal. Vsepovsod si ga namreč razlagajo kot hotenje, da bi Jugoslavija učinkoviteje uporabljala svoja devizna sredstva. Učinkoviteje pa seveda pomeni, tako za njih kot za nas, da bo pravočasno izpolnjevala svoje devizne obveznosti.
Vendar pa je v Jugoslaviji res prevladalo takšno vsesnlošno stanje, ki bi dalo sorazmerno realne pogoje in obete za hitrejše odpravljanje gospodarskih težav? Gled na to. da so debate o teh stvareh v skupščini še vedno dokaj splošne in analizira oče, da so podobne tudi razprave na partijskih kongresih, ki te dni tečejo po republikah, je težko trditi, da so storjeni vsi napori za to, da bi mobilizirali delavce v boj za
stabilizacijo. Glavna mobilizacijska akcija bo morala še priti, kajti letos bo morala Jugosla vi ja vrniti še skoraj 4 milijarde dolarjev dolgov in obresti za te dolgove (nekateri navajajo celo precej večje številke).
Predpis o razpolaganju s konvertibilnimi devizami sam po sebi tega ne bo mogel zagotoviti, pač pa le pospešen izvoz oziroma boljše delo celotnega gospodarstva. Takšno delo pa bo še kako potrebno, kajti po nekaterih podatkih bo treba v naslednjih letih dati samo za plačilo obresti za sposojen denar 10 milijard dolarjev, kar pomeni, da bo šlo samo za obresti 3 odstotke nacionalnega dohodka. 'Zato si bo treba po novno pomagati tudi z tujimi posojili, kar vodi seveda v dobro znan odplačilno posojilni krog, iz katerega se je izjemno težko izkopati.
Dolgotrajna razprava okoli predlaganega zakona o razpolaganju s konvertibilnimi devizami; v kateri so streljali z najrazličnejšimi gospodarskimi, političnimi in državnimi kanoni, je bila tako žolčna prav zaradi tega, ker so v bistvu razpravljali o tem, kdo naj plačuje te dolgove in kdo se v bodoče lahko zadolžuje, pa čeprav je bilo to vprašanje sila skrito. In prav to so jasno vedeli tudi tuji finančni eksperti, zadolženi za Jugoslavijo, ki so dali znak za delno odpravo finančne blokade. Takrat, ko je začelo iMzati, da bo zakon vendarle sprejet, pa čeprav z bistvenimi popravki (zakon ne predpisuje obvezne cntralizacije oziroma prodaje vseh deviz državi, kar je zvezna vlada perdlagala v začetku). Na to je morda opozoril celo sam Djuranovič v omenjenem nastopu, ko je dejal, da v tujini nismo povsem uspeli doseči sporazumov okoli finančnih posojil, s katerimi bi z manjšimi težavami kot sicer izpolnjevali stabilizacijske programe. Povsem odločno pa je ošvrknil tiste, ki hočejo slab gospodarski položaj v Jugoslaviji špekulativno izkoriščati za gospodarske ali politične pritiske in da tega ne bo mo nikoli dopustili.
Hkrati pa so tudi najvišji državni vrhovi v Jugoslaviji vedeli, kako pomembno je sprejetje tega zakona tudi za taksne odnose s tujino, o katerih tu govorimo. Čeprav je bil zakon sprejet po redni poti in so bile na ta način dosežene tudi vse pomembne spremembe tega zakona, je zelo ilustrativno dejstvo, da je zadnjim dogovorom med delegati v zvezni skupščini prisostvoval celo sam predsednik predsedstva SFRJ. Jasno je bilo videti, da hočejo dogovor sprejeti še pred zamenjavo skupščinskih delegatov in pred zamenjavo vlade. To pomeni, da so temu dogovoim dali izjemno politično pomembnost. ki naj odmeva tako zunaj kot doma.
Dogovor, ki naj bi pomagal reševati likvidnostne težave države, je torej dosežen. Seveda pa sam po sebi še ne zagotavlja ničesar, kajti težave lahko rešuje le gospodarstvo. Zanj pa so se poslovni pogoji s sprejetjem tega zakona zelo poslabšali. Podjetjem bo od izvoza ostalo še precej manj deviz kot doslej. Ker pa je ju goslovansko gospodarstvo močno navezano na uvoz — za' u doz' pa ne bd Toliko deviz kot doslej — lahko pride do nenadnega zmanjšanja produkcije v tovarnah. Na drugi strani pa so tovarne prisiljene, da bodo izvažale več kot do-slei. če bodo hotele obdržati kolikor toliko normalno proizvodnjo. Spremembe bodo po vsem tem sodeč za marsikoga šokantne, toda značilno je. da morajo tako jugoslovansko gospodarstvo, kot ekonomska politilca, pa navsezadnje celotna družba marsikdaj pretresti pravi šoki, da se obrne kolo tja, kamor je željeno.
JOŽE PETROVČIČ
fr
USPEH REVIJE cPESEM NE POZNA MEJA» V NEDELJO V KRIŽU
Zborovska pesem utrjuje prijateljstvo med Slovenci v matici in v zamejstvu
Na prireditvi je nastopilo devet pevskih zborov - Govor tajnika KD Vesna Nika Sirka in pozdrav zastopnika ZSKD Ignacija Ote - Zborovsko petje je spremljala godba na pihala Vesna iz Križa
PO POVRATKU S 1900 KILOMETROV DOLGE POTI
Izletniki Primorskega dnevnika navdušeni nad doživetji v BiH
«Za nas je današnji praznik veliko doživetje, praznik bralstva in medsebojnega spoznavanja 1.er priložnost. da še enkrat potrdimo, kako lahko s pesmijo izbrišemo meje in gradimo temelje za ved m globlje sodelovanje in razumevanje>». Ta misel, ki jo je izrekel tajnik kulturnega društva Vesna Niko Sirk, nazorno izpoveduje poslanstvo zborovske revije ePesem ve pozna meja». ki se je odvijala v nedeljo popoldne v Ljudskem domu v Križu. Od prvega srečanja zastopnikov šestih kulturnih društev, ki so pobudniki in redno sodelujejo na reviji, je poteklo že precej let. prireditev pa še danes ohranja in potrjuje svojo življenjskost v našem enotnem kulturnem prostoru ter pri utrjevanju vezi med Slovenci iz zamejstva in iz matične domovine.
Pevski zbori društev *Franc Zgonik» (Branik), Svoboda II (Trbovlje), Svoboda (Pridvor pri Kopru). Jezero (Doberdob). Primorec (Trebče) in Vesna (Križ) so s pesmijo potrdili, da *v slogi je močs in da hočemo Slovenci ostati združeni ne glede na meje ali naravne pregrade. In v tem okviru so številni poslušalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano Ljudskega doma, s posebnim zadovoljstvom pozdravili nastop častnega gosta revije, moški pevski zbor «Bilka» iz Bilčovsa na avstrijskem Koroškem, saj nas Slo vence v Italiji in v Avstriji med drugim tudi združujejo prizadevanja in boj za dosego narodnostnih pravic.
Pevke in pevci nastopajočih zborov so se zbrali na dvorišču doma Alberta Sirka odkoder so v spremstvu kriške godbe na pihala kre nili v sprevodu do spomenika padlim za svobodo kjer so pod taktirko Frančka Žerjala slovestno zapeli ežrtvam*. Na reviji je vsak pevski zbor zapel dve pesmi, prireditev pa je sklenila skupna pesem Rada Simonitija «Vstajenje Primorske», ki je z leti postala tradicionalna himna revije «Pesem ne pozna meja».
V imenu prirediteljev je goste pozdravil odbornik KD Vesna Niko Sirk, ki je med drugim poudaril, da je sodelovanje med društvi iz zamejstva in iz Slovenije velikega pomena v boju proti mračnjaškim, silam, ki spel dvigajo glavo in hočejo na vsak način ustaviti ko-
V nedeljo zvečer, točno ob napo vedanem času. so se vrnili v Trst izletniki Priinarskepa dnevnika, ki so bili na šestdnevnem potovanju po Bosni in Hercegovini. Iz Trsta preko Keke, Zadra, Splita, Mostarja, Sarajeva, Tjentišla, Jajca, Banjaluke, Zagreba, Kumrovca, Rogaške Slatine in Ljubljane spet do Trsta so prevalili 1900 km dolgo pot v še kar ugodnih vremenskih pogojih, saj jih je razen za nekaj časa v Mostarju in za nekaj uric v Sutjeski, povsod spremljajo lepo sončno vreme.
O samem poteku izleta bomo^ v prihodnjih dneh objavili reportažni zapis, tokrat naj zapišemo le, da so bili izletniki, vseh je bilo točno 100, s potekom izleta nadvse zadovoljni, lahko celo zapišemo — navdušeni. V Mostarju so jih pričakali predstavniki Zveze borcev in kabineta mestne skupščine, jih ob mogočnem spomeniku padLim seznanili z zgodovino NOB kakor tudi z razvojem mesta in Hercegovine, jim razkazali rojstno hišo, danes muzej, Džemala Bijediča, mesto samo z znamenitim mostom, nazadnje pa jih še povabili na ogled vinske kleti hercegovskega kmetijskega kombinata in vsakemu poklonili kolekcijo izbranih hercegovskih vin.
Dvorana Ljudskega doma med nastopom moškega zbora Vesna I Na poti iz Mostarja proti Sarajevu
m,,,,,.................................................................
lesje zgodovine, ki jih je že pred skoraj 40. leti porazilo. «Ta naša revija naj torej izvenn je nadaljeval Sirk «tudi kot dokaz, da smo vsestransko enakopraven dejavnik na tej zemlji in obenem kot svarilo, da ne bomo nikomur dovolili, da bi nam omejeval razvoj in kratil pravice, ki nam upravičeno pri padajo». Pevce in pevke je v imenu Zveze slovenskih kulturnih društev pozdravil tudi referent za zborovsko petje Ignacij Ota.
Na reviji cPesem ne pozna meja» so nastopili moški zbor Vesna (vodi Frančko Žerjal), mešani zbor Svoboda iz Pridvora (vodi Marko Vatovec), ženski zbor Franc Zgonik iz Branika (vodi Boža Birsa), moški zbor Jezero iz Doberdoba (vodi Vojko Peršolja), mešani zbor Primorec iz Trebč (vodi Vilma Pado-van), dekliški zbor Vesna (vodi Pila Cah - Širca), moški zbor BCka iz Bilčovša (vodi Jožko Boštjančič), mešani zbor Svoboda II iz Trbo v el j (vodi Helga Brinar), moški zbor Franc Zgonik (vodi Gvido Filipčič) in pa godba na pihala Vesna iz Križa (vodi Herman Sulčič).
Program sta napovedovali Mara in Kristina Guštin, sceno pa je izdelal Juri Žerjal. Prireditev je zelo lepo uspela, za kar zaslužijo prizadevni prireditelji vso pohvalo in priznanje. Kulturnim društvom in vsem pevkam in pevcem pa kličemo nasvidenje prihodnje leto v Trbovljah, kjer bo na sporedu osma izvedba revije sPesem ne pozna meja».
I OBČNEGA ZBORA ZVEZE LESNIH TRGOVCEV
Lanski gospodarski zastoj zavri tudi lesno trgovino
Narašča konkurenca mehkega rezanega lesa iz Čila in iz Kanade ■ Nova družba «Translignum Service» - G. Antoninipotrjen za predsednika za dveletje 1982/83
...................................MiiimiHtliiikiimlim.....miiiiiimiHmlniiiiiiiiniHli......................................................................................................................................umni....................mm
PRIMORSKE VESTI
Na novi izolski bolnišnici
je še nekaj pomanjkljivosti
Objekt je doslej veljal 640 milijonov dinarjev
IZOLA — Posebna komisija je minuli teden opravila natančen tehnični pregled prve faze nove regijske bolnišnice nad Izolo in ugotovila vrsto pomanjkljivosti, ki bi jih še morali odpraviti, preden bi pristojni organi lahko izdali uporabno dovoljenje. Na novem objektu, v katerega so doslej vložili 640 milijonov dinarjev, .je še vrsta nedokončanih del. Tehnični pregled je zato prišel prav nosilcu naložbe, da je dobil dolg spisek stvari, ki jih mora izvajalec s kooperanti še opraviti, da bi bilo delo lahko zares končano.
Do kdaj bodo vse pomanjkljivosti odpravili je sedaj še težko reči, ker izvajalec še pripravlja časovni na črt, iz katerega bo razvidno, kdaj bodo dokončno izročili «ključe» nove bolnišnice koprskemu zdravstvenemu centru. Tehnična komisija je pred lagala, da bi morali vse pomanjklji vosti odpraviti najkasneje do 15. avgusta letos, v zdravstvenem centru pa so nam zatrdili, da bodo vztra jali, da bi bilo to še prej.
Pri tehničnem pregledu so ugoto vili dve večji težavi. Prva je transformatorska postaja za električno napetost, za katero so načrte in vsa dela napravili delavci koprskega Elektra, zanjo pa je komisija ugotovila. da ni sposobna normalnega ; obratovanja in da je potrebno vanjo vgraditi nove transformatorje. Druga težava pa so dela v nadstrop ju nad operacijskimi sobami. Ker bi groba dela v tem nedokončanem nadstropju lahko motila operacije in določene aparature na kirurškem oddelku, je komisija menila, da je potrebno vsa večja dela opraviti pred začetkom zdravljenja v novih prostorih. To pomeni, da bi morali v zgornjem nadstropju vsaj urediti tlake in sezidati predelne stene. Na log sicer ni malo, vendar investitor — zdravstveni center — meni. da bi jih do zastavljenega roka lahko o pravili.
Načrt za preselitev je pripravljen in sedaj še zmeraj napovedujejo, da se bodo kirurgija in druge specialistične ambulante preselile v nove prostore še to jesen. Glavnina
najvažnejše opreme je namreč že v bolnišnici in jo sedaj postavljajo. Seveda nas vse dosedanje izkušnje učijo, da lahko vsako napoved o selitvi bolnišnice jemljemo z določenimi zadržki.
Kljub temu je sedaj že jasno, da bodo v novih prostorih potrebovali 95 novih delavcev — dve tretjini zdravstvenih (11 zdravnikov) in tretjino vzdrževalcev. Seveda si v kopr-
skem zdravstvenem centru želijo najprej zagotoviti nove dodatne vire za nove osebne dohodke in šele potem naj bi razpisali prosta delovna mesta. V koprskem zdravstvenem centru bodo namreč tudi brez dodatnih preglavic imeli precej denarnih preglavic, saj se zdravstvene storitve iz dneva v dan neusmiljeno dražijo.
BORIS ŠULIGOJ
Pomemben jubilej koprskega Stavbenika
KOPER — V portoroškem avdito riju je bila proslava 35-letnice obstoja Splošnega gradbenega podjetja Stavbenik iz Kopra. Polnoštevilno so se je udeležili člani kolektiva in številni gostje.
Predsednik delavskega sveta Miroslav Lazar je v uvodnem nago voru poudaril, da je kolektiv začel z nekaj samokolnicami in enim tovornjakom, zdaj pa združuje delo in sredstva nad 1200 ljudi v sedmih temeljnih organizacijah združenega dela in v skupnih službah. V zadnjih letih je naglo rasla gospodarska in tehnična moč podjetja z vrsto integracijskih procesov, s poso-dabljenjem organizacije dela in z razvijanjem lastne tehnologije. Vseskozi so posvečali veliko pozornost tudi samoupravljanju, ki je bilo gibalo celotnega napredka. Miroslav Lazar je govoril tudi o perspektivah, ki se odpirajo z nadaljnjim po sodabljanjem gradbenih storitev in ki naj podjetje še bolj uveljavijo ne samo v regionalnem ampak tudi v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Pri tem je kritično govoril tudi o nekaterih slabostih ter se zavzel za večjo produktivnost dela, za boljšo organizacijo in za doslednejše izpolnjevanje rokov. Več bo treba napraviti tudi za iz-
boljšanje osebnih dohodkov delavcev, ki ne ustrezajo težkemu in odgovornemu delu. Tudi to je eden izmed pogojev, da bodo lahko uresničili glavno izhodišče petletnega načrta: cenejša, hitrejša in kvalitetnejša gradnja.
Udeležence proslave je pozdravil in prisrčno čestital kolektivu k jubileju tudi sekretar medobčinskega sveta Zveze komunistov Sergej Čehovin. Poudaril je zasluge Stavbenika za nagel razvoj obale, zatem pa se je zadržal pri aktualnih nalogah, ki izvirajo iz sklepov nedavnega slovenskega kongresa Zveze komunistov in o katerih bodo izčrpno govorili tudi na bližnjem zveznem kongresu. Predvsem gre za vsestransko angažiranost komunistov in vseh delovnih ljudi pri premagovanju sedanjih gospodarskih težav.
Na proslavi so nato izročili pri znanje generalnemu direktorju združenih gradbenih podjetij Slovenije Frideriku Hrastu, ki odhaja v pokoj. Priznanja je prejelo še 34 zaslužnih delavcev kolektiva in 36 poslovnih partnerjev.
V kulturnem delu programa pa sta nastopila moški pevski zbor in folklorna skupina KUD Karol Pahor iz Pirana.	L. O.
Pismo uredništvu
l'rof. Lokar o soočanju z lislo
Spoštovani gospod urednik,
berem poročilo Vašega cenj. novinarja z našega «srečania» z Listo za Trst. Prav je, da navaja najlepše «cvetke» tistega neverjetnega občinstva. Žal mi je le, da nič ne pove ali sva se midva, dr. Dolhar in jaz, znala braniti pred to svojevrstno množico, ali sva jim znala povedati, kar jim gre, ali sva znala braniti in razlagati zahteve in pričakovanja Slovencev. Za to se je šlo namreč. Vaš novinar dvomi, da bi bila takšna srečanja koristna. Mi pa mislimo, da takšna logika lahko pelje samo v fronte in spopade. SSk se je zdelo, da je bolj važno, da govorimo s temi ljudmi, saj so tudi oni ljudje, sicer ne našega mnenja, a vendarle ljudje. Bolj koristno je če govorimo z njimi, kakor da bi si dajali prav med tistimi, ki mislimo podobno ali enako.
Na koncu tiste burne in večkrat groteskne debate, nam je neki bolj «odprt» predstavnik Liste dejal, da je bilo zbliževanje, ki so ga v šestdesetih letih vodile v Trstu stranke v okviru levega centra v glavnem le verticistično, se pravi, da se je od vijalo le pri vrhovih, pustilo pa je dno tržaškega kala nepremešano. Zdaj se je začelo tudi to dno dvigovati zahtevajoč besedo in soodločanje pri javni stvari. Kaj nam preostaja drugega, če smo za demokra tično metodo, kakor da se okoraj-žimo in se z njimi soočimo? Menda sva z dr. Dolharjem dokazala, da nisva ostala v zadregi. Glavni po
datek, ki je prišel do izraza med tem srečanjem, je bil «strah» pred Slo-
venci. Kako ga bomo premagali, če I di si sam».
_   - _	a	H	n __ .a n I Tl ,«vi HA/ini
Pred kratkim so se zbrali na rednem letnem občnem zboru člani tržaške Zveze lesnih trgovcev. Na skupščini je predsednik dr. G. Antonini podal poročilo o delovanju zveze v preteklem letu, ki je bilo za lesarje — tako je naglasil govornik — najslabše leto v vsej povojni zgodovini tržaške lesne trgovine. Splošna gospodarska kriza je namreč močno skrčila povpraševanje po lesu, visoke obresti na bančna posojila so pripravile večino lesnih trgovcev. da so zmanjšali svoje zaloge na minimum, hkrati s tem pa so cene lesa zaostale za cenami drugih bla govnih vrst. Kakor hitro se bo gospodarski položaj popravil — je še dejal predsednik — bodo cene po vsej verjetnosti močno poskočile, vprašanje pa je. s kakšnimi zalo-gami bodo lesarji tedaj razpolagali. Tranzit mehkega rezanega lesa čez Trst se je v zadnjem letu ponovno skrčil, in sicer zaradi že omenjenega zmanjšanega povpraševanja, pa tudi zaradi čedalje hujše konkurence, ki jo na tem področju izvajajo dobavitelji iz Čila in iz Kanade. Nekoliko bolje kakor v prejšnjih letih pa je šel lani v promet les, ki se uporablja za razne izdelke «nare-
va sejemske dejavnosti je govornik nadalje napovedal, da bo prihodnje leto prvič v Trstu tradicionalno srečanje med italijanskimi in avstrijskimi lesnimi trgovci, ki se sicer vsako leto odvija v okviru mednarodnega ^ejma v Celovcu.
Na koncu so bile volitve za obnovitev vodilnih organov zveze za dveletje 1982/83. Upravni svet je tako sestavljen! dr. G. Antonini predsednik, S. Pelikan podpredsednik, A. Allazetta, D. Curci. P. L. Isoardi, L. Steindler in F. Mizzan; nadzorni odbor pa sestavljajo S. Spangaro (predsednik), F. Vecchiet, A. Zerial, F. Zorzini in E. Mele.
se z njim odkrito in pošteno ne soočimo. Tudi takšna pričevanja so
Predsednik Antonini je nato predo-čil prisotnim razvoj javnih del. ki
za rast Slovencev in Italijanov v | jih v zadnjem času opravljajo v les-
Trstu potrebna. Hvala za objavo.
prof. Aleš Lokar
Op. ur. O koristnosti takih predvolilnih srečanj z Listo za Trst se s kandidatom Slovenske skupnosti prof. Lokarjem razhajamo. Vse utemeljeno dokazovanje in razlaganje slovenskih zahtev predstavnikom liste, zlasti takim kot je Gambassini, je kot bob ob steno, če ni celo voda na njihov mlin, da se pred svojimi pristaši delajo lepe in demokratične, v resnici pa predstavlja prav LpT. po našem trdnem prepričanju, podprtem z dokazi, največjega nasprotnika ne le naših pravic, tako kot jih pojmujemo Slovenci neglede na stranke, .v katerih se spoznavamo, pač pa tudi sodelovanja z naravnim zaledjem, predvsem z Jugoslavijo.	.
• Na pobudo svetovalske skupine PSI v deželnem svetu bo danes v Pontebi javna okrogla miza o vlogi,
goratega območja Terske doline in j odnosih med uvozniki Kanalske doline.
nem skladišču pod Skednjem ter de jal, da se Zveza lesnih trgovcev zavzema za to, da bi za skladiščenje lesa v tranzitu obveljale tarife za kubični meter ali za tono na teden. Ker pa zveza lesnih trgovcev nima pristojnosti, da bi uvajala takšne tarife, je bila ustanovljena posebna družba cTransligum Service» z glavnico 20 milijonov in sedežem v lesnem skladišču, ki se bo ukvarjala s tem problemom in ki bo pristopila k Zvezi lesnih trgovcev.
Kar zadeva gradnjo bodoče hitre ceste s pomola Vil na Padriče, je predsednik Antonini dejal, da jc bila gradnja tistega dela. ki bo speljan čez lesno skladišče, pove rjena družbi Grassetto iz Padove. Ta bo najbrž kmalu začela z delom, saj je že zaprosila pristaniško ustanovo za dovoljenje, da bi na območju v bližini Sidemar oziroma Italsidra smela postaviti skladišče gradbenega materiala in strojev.
Antonini je poročal tudi o pripravah na mednarodni dan o lesu, ki bo na tržaškem velesejmu dne 25. junija in na katerem bo tekla razprava o , odnosih med uvozniki in izvozniki I lesa v Italiji in v Evropi. Kar zade-
Včeraj v prvih jutranjih urah sta se z gostovanja v Clusoneju (Bergamo) vrnila pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka - Konlovela in tržaški oktet. Ansambla sta ponesla Slovensko pesem na tretji mednarodni pevski festival, ki ga je za svojo 25-lctnico priredil tamkajšnji zbor Idica. Izreden uspeh festivala je pusto v naših pevcih globoke vtise, ki bodo še dolgo prisotni v spominjanju na topel sprejem in gostoljubje, ki so ga bili deležni v malem lombardskem mestecu, ki je bilo v dneh od 20. do 23. maja središče petja narodov ih narodnosti vse Evrope.	(Ris)
DRAGULJI
.M 6/6/7
POBUDE, KI JIH VELJA ŠE OBOGATITI
Lep uspeh družabnih srečanj članov PD Rovte-Kolonkovec
Družabni večeri predstavljajo dobro priložnost, da se člani neke skupnosti ali organizacije v prvi vrsti spoznajo, srečajo in se pogovarjajo o tem ali onem ter s tem postavijo tudi temelje za nadaljnje podobne in tudi druge pobude. Ponavadi o teh srečanjih, ki so za skoraj vsa naša društva in organizirane skupine postala skoraj redna praksa, ne poročamo ali pa jih samo zabeležimo. To pa ne sme veljati za tista področja oziroma društva, ki delujejo v posebno težkih razmerah in za katera pomeni že samo družabno srečanje članov pomemben dogodek.
V mislih imamo PD Rovte - Ko-lonkovec, ki je s prizadevnim de-
lom članov odbora prejšnji teden priredilo za Slovence s tega predela zgornjega tržaškega predmestja kar dve podobni srečanji. Prejšnjo nedeljo je bila tako na sporedu sim patična prireditev «Spoznaj svoje vi no», na kateri je sodelovalo kar zadovoljivo število krajevnih vino gradnikov in prijateljev društva. Do bro obiskan pa je bil tudi sobotni družabni večer na sedežu društva v Ul. Monte Sernio, ki ga je prijetno oživela glasba ansambla Veselih god cev iz Boljupca. Srečanje se je za vleklo pozno v noč, člani in prijatelji društva pa že načrtujejo nove zanimive pobude, ki bi pritegnile še večje zanimanje vseh Slovencev s tega področja.
Slovenski pevci so sc vrnili iz Clusoncja
Zbor Vasilij Mirk in Tržaški oktet sla doživela izredno topel sprejem
so se izletniki ustavili še v Jablanici in si ogledali znameniti železniški most na Neretvi, ki ga je dal Tito porušiti v teku četrte sovražne ofenzive, da je tako prevaral Nemce in rešil iz obroča okrog 4000 ranjencev.
Še poseoej pa so bili izletniki navdušeni nad doživljaji v Sarajevu. Prvi dan bivanja v glavnem mestu Bosne in Hercegovine sta jim mestna konferenca SZDL tei- mestni komite ZK pripravila sprejem v avditoriju palače ZK BiH, kjer sta jim v navzočnosti predsednice MK SZ DL in sekretarja ZK, predstavnikov olimpijskega komiteja in drugih družbenopolitičnih organizacij izrekla dobrodošlico novi predsednik mestne konference SZDL, dekan Akademije za likovno umetnost in ugledni bosanski likovni umetnik Dževad Hoso in sekretar mestnega komiteja ter glavni urednik Oslobod jetija Ljubi-ša Jakšič, kvalitetni kulturni program rodoljubnih pesmi pa je izvajal imeniten dekliški pevski zbor Breza.
Drugi dan bivanja v Bosni so se izletniki podali v 120 km oddaljeno Sutjesko in Tjentište, kjer se je odigravala zaključna faza 5. sovražne ofenzive. Tu so si pod vodstvom kustosa ogledali spominsko hišo ter ogromen spomenik padlim borcem in vsem žrtvam 5. ofenzive, na povratku pa so jim gostitelji priredili čudovit glasbeno - folklorni večer v gostišču Treskavica v kraju Trnovo kakih 30 km pred Sarajevom z nastopom dekliškega pevskega zbora iz Hidže, folklorne skupine Ivo Lola Ribar iz Sarajeva, narodnega orkestra in vokalnih solistov.
Tako v avditoriju ZK Sarajeva kot tu v Tmovu, se je gostiteljem za bratski sprejem zahvalil glavni urednik našega dnevnika Jože Koren in nastopajočim izročil spominska darila.
Zanimiv, čeprav kratek, je bil postanek v Jajcu, rojstnem mestu nove Jugoslavije, ter v Kumrovcu, kjer se je zaradi nedeljskega dne in neposredno pred Titovim rojstnim dnevom, zbrala ogromna množica iz vseh krajev, da se pokloni njegovemu spominu. Tudi obisk naših izletnikov je imel ta namen.
Po ogledu Rogaške Slatine in strokovni razlagi značilnosti rogaških vrelcev ter opisu razvoja tega slovitega zdravilišča, je pot do Trsta minila hitro in v najboljšem razpoloženju.
Štajerski kulturniki v Zgoniku
Kulturni delavci Rdeče zvezde iz Saleža so v nedeljo imeli v gosteh kulturno skupino krajevne skupnosti iz Kungolov, kraja, ki je oddaljen kakih 12 km od Maribora. V okviru proslav Dneva mladosti so Štajerci konec tedna nastopili v Komnu, s katerim so tudi pobrateni, Komenci pa so omogočili tudi gostovanje v Zgoniku. Na hodniku osnovne šole «1. maj 1945» je ženski pevski zbor, ki že 7 let vztrajno vadi pod vodstvom Milene Puter, prijetno izvajal polurni koncert, za tem pa se je občinstvu, ki se je odzvalo v lepem številu, predstavila še dramska skupina, ki je uprizorila zabavno komedijo «Jimmi odhaja». Dramska skupina redno nastopa že 10 let in je dosegla zavidljivo kakovostno raven. Bil je to zelo prisrčen kulturni popoldan, ki je zadovoljil tako domačine kot goste, ki so prvič nastopili v zamejstvu. Na družbenem srečanju pred slovesom so poglobili poznanstvo in se dogovorili /.a bodoče oblike sodelovanja.
B. S.
POROČILO O ŽREBANJU DOBITNIKOV LOTERIJE 26. POHODA «PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE«, KI JE BILO 19. MAJA 1982 V LJUBLJANI
Številka	dobitek din	številka	dobitek din
061	500,- 9811	1.000,- 092941	10.000,—	65	100,- 58675	5.000.— 92805	4.000,— 073615	10.000,—
552	500,- 87722	1.000,-	
	236 300,— 3606 1.000,— 033996 30.000,— 105196 10.000,—
873	300 - 893	400,— 783	400,— 5013	1.0C0,— 1513	1.000,- 22363	2.000,— 46063	4.000,- 48803	2.000,—	
	157 200,-184627 10.000,— 194917 10.000,—
	078	200,— 528	200,— 8698	1.000,— 154448	50.000,— 168868	150.000,—
74	100,— 804	200,— 17204	3.000,— 68184	3.000,— 073714	20.000,—	
	23359	5.000,— 038569	100.000,—
Dobitke izplačuje odbor za pohod «Po poteh partizanske Ljub-ljane» Ljubljana, Gregorčičeva 15, na podlagi uradne žrebne listine, vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8.00 do 15.00 ure. Dobitke do 500,— din izplačuje Odbor brez odbitka, dobitke nad 500,— din pa po predhodnem plačilu davka na dobitke pri igrah na srečo, ki ga dobitnik plača na občini svojega bivališča in odbitka 0,8% za Črno goro.
Dobitniki izven Ljubljane, lahko pošljejo srečke v izplačilo * priporočenim pismom.
Izplačilo dobitkov zastara v 60 dneh od dne javne objave poročila o žrebanju.
Komisija za loterijo odbora za pohod tPo poteh partizanske Ljubljano*