Kokot naš in kokodaja.            !H
SfSokot naš in kokodaja             Koklji pa se Širi goža,
tsgS Putke za seboj sprevaja.        Ko v višavj gleda moža . . .
Kokot tiaS, ta vojskovoj,              Trudnost v svoji deti sluti,
Kukurika, žuga hoj!                     Širom razprostre peruti;
Koklja stopa čez dvoriSfie,            Ljvibezaivo pollej skliCe,
Vsepovsodi hrane išče!                 Da životfce jim ogreje,
Zrnec drobnih, iSOe zjta,              Kakor mati le umeje . . .
Da ji deca bode sita!
Dcca putke boje razoe,                UCi tu se, dete milo,
Ab igračice prijazne!                    Da boS stariše ljuhtlo
Skačejo veselo, živo                     Potlej spoloil vefini Ofie
Zr6 z o^esci ljubeznivo . . .          ProSnje bode tvoje vroče:
A fcofcota snl se loti,                   V vseh aesrečah bo te branil
Možko razpiostrž peroU,              Mamo, aleja ob-tanil.
Vrh gtiojišča zakukurika —
Čast se lo mu zdi vehka!                                         Vneslav.