240
Pavel Golob: V gaju.
Kaj pa najstarejši dolnjesrbski rokopis, rokopisni „Novi Zakon" Nikolaja Jakubice (1548)? Osobito pa bi trebalo tudi misliti na zbirko  raznojezičnih  očenašev iz XVI. veka, nazvano „Mittridates".
Slovenski prevod novega testamenta od Trubarja ali cele biblije od Dalmatina za protestante je sigurno tudi naše lutrske Srbe zelo izpodbujal, da bi delali na prevodu biblije. V Wolfen-biitelskem dolnjelužiškem rokopisu psalterja iz (zadnje četrtine?) XVI. veka kaže ortografija silen vpliv nemščine (mnogi h), a zraven tudi slovenščine {h namesto ch). Vpliv slovenščine je videti še pozneje, osobito pri Janu Chojnanu. Umevno, da je Megiserju pri lužiški srbščini uhajala slovenščina, saj se je pač prej učil slovenski nego srbski; v svojem delu „Thesaurus polvglottus" (1603) je srbske besede pisal deloma po načinu slovenščine ali drugih govorov, kakor / namesto tf): roul^o,, jctfjatt, končnico -oft namesto osč, goft, f|cdoft. Morebiti je Megiser sam nekatere besede bolj poslovenil, kakor kamelja itd. (Hornik v „Cas. Mačicv Serbskeje" 1878, 66—67.)
I
V gaju.
gličevje in listovci
krog naju in nad nama —
v obnožju prozoren potok šumi
in midva sva čisto sama,
jaz in ti.
Nejasen šum tam daleč nekje —
kolesa ropotanje —
Nad nama v zraku vrani kriče,
čuj! detala potrkovanje
in grlice smeh! . . .
Priplava metulj in ti sede  na dlan, čudeč se:   »Neznana cvetica!" metulj kot današnji dan krasan . . . Poljubim ti usta in lica in tiha misel mi v srcu živi: o dekle, moje življenje si ti!
Pavel Golob.
-»•-¦-