Vso skrb razvoju delegatskega sistema Naša občina kot integralni del mesta Ljub-ljane bo morala v prihodnje enakopravno in skupno z drugimi ljubljanskimi občinami že bolj tvorno sodelovati pri oblikovanju in ures-ničevanju skupne politike ter pri reševanju tistih vprašanj in problemov, ki v interesu zagotovitve enakega položaja delavca in ob-čana v mestu terjajo encrten pristop na nače-lih vzajemnosti in solidarnosti. Razvoja obči-ne ni mogoče ločeno obravnavati od jazvoja Ljubljane in obratno, tega pa se rnoramo za-vedati tako na ravni občine kot mesta. Zato bomo morali na podlagi ugotovitev in izhodišč Že prej omenjene analize, temeljiteje razme-jiti oziroma opredeliti pristojnosti občine in mesta. Ne s stališča, kdo bo imel več oblasii, temveč kako zagotoviti oblast in vlogo de-lavca in občana pri odločanju o razvojni stop-nji tako po obliki kot vsebini. Nadaljnji razvoj občine pa bo odvisen tudi od njenega uspešnejšega vključevanja v re-gijski, slovenski in tudi jugoslovanski ter sve-tovni prostor. Vso skrb bomo morali v tretjem mandatncrn obdobju posvetiti nadaljnjemu razvoju in kro-pitvi delegatskega sistema kot temelja našeua družbenopolitičnega sistema. Za nami je osem-letno obdobje deiovanja tega sistema. Vsa ta leta smo spremljali njegovo uresničevanje ter sproti ugotavljali tudi pomanjkljivosti in spre-jemali ukrepe za njihovo odpravo. Toda tudi najnovejše analize nas opozarjajo, da se bo-mo morali z določenimi, lahko rečem »tradi-cionalnimi slabostmi« odločneje spopasti, da bi dosegli novo kvaliteto v delegatskem siste-mu, to je, da bo odločanje po delegatih in delegacijah v občinski skupščini resnično po-stalo oblika najbolj neposrednega odločanja "vseh delovnih ljudi. V mislih imam naslednje slabosti: preobsežne dnevne rede in prepogo-Sto sklicevanje sej skupščine, premalo časa za poglobljeno in kritično razpravo v delegatski bazi; neustreznost gradiv in s tem slabo infor- — če bomo temeljno delegacijo uveljavili kot enakopravno sestavino samoupravne orcja-niziranosti in delovanja v vsaki temeljni or-ganizaciji združenega dela in delovni skup-nosti; V odmoru prvega zasedanja delegatske sknp-ščine je bila Javna tribuna hvaležno čtivo — če bomo zagotovili in krepili njihovo medsebojno sodelovanje in povezavo s samo-upravrtimi in poslovodnimi organi; ju odločanja o izločitvi dohodka za splošne in skupne družbene potrebe. Analiza dela, ne Ie naše občinske skupščine, temveč tudi drugih občinskih skupščin za preteklo mandatno ob-dobje, kaže, da so ti zbori delovali najmanj uspešno. Ne zaradi nesposobnosti ali nepri-pravljenosti delegata, temveč zaradi splošne družbene klime za razreševanje problemov z adrainistrativnimi ukrepi. Družbenopolitični zbor, ki se je v pretek-lem mandatnem obdobju deloma že afirmiral v svoji specifični ustavni vlogi, v pomoč in opori drugima zboroma pri opredeljevanju si-stemskih rešitev, bo moral s tako usmeritvijo dela še pogumneje nadaljevati. Aktivnost tega zbora pa bo morala biti v prihodnje bolj od-visna od dejavnosti in zavzetojti vodstev družbenopolitičnih organizacij in koordiniranja njhovih stališč v okviru občinske konference SZDL, in to še zlasti o ključnih vprašanjih razvoja in delovanja občine kot celote. Zbor krajevnih skupnosti, glede katerega ugotavljamo, da je bil v obeh preteklih man-datnih obdobjih najbolj uspešen, bo ob nadalj-njem razvijanju in utrjevanju samoupravnih iv, delegatskih razmerij v KS, lahko še učin-koviteje izvrševal svojo funkcijo. Občinska skupščina kot celota bo morala v tem mandatnem obdobju še v večji meri de-lovati kot organ družbenega samoupravljanja in vse manj kot najvišji organ oblasti v okvi-ru pravic in dolžnosti, ki jih delovni ljudje uresničujejo v občini. Bolj poglobljeno in te-meljito bo morala obravnavati aktualne pro-bleme gospodarjenja v najširšem pomenu be-sede in spremljati uresničevanje sprejetih sta-lišč in usmeritev v praksi. Krepiti bo treba njeno odgovornost ne le za rešitve, ki se bo-do sprejemale v občini in mestu, temveč tu-di na ravni republike in zveze. Le s pravo-časnim in konstruktivnim vključevanjem v ob- Zbranim dclegalom je spregovorila Anka Tominšek, novoizvoljena predsednica občinske skupščine miranje delegatov; dokaj pasiven odnos do uresničevanja v delegatskih razmerjih spreje-tih odločitev; nezadovoljivi pogoji dela temelj-nih delegacij, še zlasti konferenc delegacij, itd. Te stvari so nam, o tem sem trdno prepriča-na, vsem dobro poznane. Čimprej se je treba osvestiti,. da delegatov ne smemo preobreme-njevati, sicer bomo zadušili njihovo ustvar-jalnost in s tem tudi delegatski sistem kot ce'oto. Bistven premik v uresničevanju delegatske-ga sistema bomodosegli: — če jim bomo nudili slrokovno pomoč in — če se bodo v njihovo delo kot enako-pravni dejavniki vključile osnovne organiza-cije ZK in sintlikata, v krajevni skupnosti pa SZDL. Še na eno slabost bi rada posebej opozo-rila, to je na prakso reševanja problemov, šc zlasti združenega dela, po nedelegatski poli oziroma mimo delegacije" in delegatov. Bolj kot doslej si bomo morali prizadevati za aktiv-nejšo vlogo zbora združenega dela, ki je po ustavi zamišljen kot osrednji zbor delegatske skupščine s posebnimi pooblastili na področ- likovanje in sprejemanje odločitev na višjih ravneh bomo 1'ahko prispevali k skladnejšim in stabiln^jšira rešitvam in takim ukrepom te-koče ekonomske politike, ki bodo odraz de-janskih potreb in možnosti in bodo temeljili na sprejetem ekonomskem sistemu. Zato mo-ramo svojo aktivnost usmeriti v delo ne pa v kritiko sprejetih rešitev in odločitev.