- N
Katollšk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti z* celo leto 4 gld. 20 kr., za polleta 2 gld. 20kr., za č* t« rt 1. frf 1 pW. 151 V tiskar niči sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 00 kr., ako zadeni na ta dan praziik, iz;
Danica dan poprej.
kr.
side
Tečaj XXIV.
V Ljubljani 17. svečana 1871.
Li*t 7.
Kosec ceterie zapovedi Božje.
Dolžnosti do duhovstva.
(Dalje in konec.)
IV. Dolžnosti do spovednika.
„Človek, jaz sem te odločil za čuvaja Izraelove hiše; poslušaj mojih ust besede in jih oznanuj v mojem imenu." (Eceh. 3. 17.) Kdor koli razmere med stariši in otroci, med dušnim pastirjem in verniki resno in natanko razmišljuje, mora gotovo spoznati njih imenit-nost in priserčnost. Se važniše in priserčniše razmere pa so med spovednikom in pa unimi, kteri mu vest zaupajo in se mu v vodstvo izročijo. Tudi ti imajo posebne dolžnosti do svojega spovednika, kterih naj tu le na kratko omenimo: Sicer se strinjajo te dolžnosti z unimi, ki jih imajo otroci do svojih starišev sploh; vendar se nam potrebno zdi od njih kaj več omeniti, ker le redki so, ki te dolžnosti do dobrega poznajo, še redkeji pa jih spolnujejo.
Kar smo v prejšnjih oddelkih slišali zastran duhovnov in dušnih pastirjev v obče, to velja še v dosti ožjem pomenu od spovednika. Njemu so spovedovanci dolžni spoštovanje, ljubezen in pokorščino, ne samo kot maziljencu Božjemu, kot namestniku Jezusa Kristusa, kot čuvaju in delivcu ss. skrivnost, ampak tudi in posebno, ker njemu zaupajo dušo in dušno zveličanje, naj drajše dobro, kar odloči za večno življenje, aii pa za večno pogubljenje. Spovedovanec namreč stopi k spovedniku, ga pozdravi z imenom „oče," — in mu razkaže svoj notranji, svoj dušni stan; se misli ne smejo zakrite ostati pred njim , ki sedi namesto Bega na sodišču sv. pokore. Kar se nobenemu človeku ne razodene in ne pove , se povč in razodene duhovnu v spovednici, naj skrivniše dušne rane, naj manjše pregrehe, pa tudi naj veče pregrehe, zločinstva in hudobije se mu razodenejo. Spovednik ima krivega soditi, bolnega zdraviti, umerlega oživiti za življenje milosti božje; — spovednik ima nemirne serca pomirjati in v zaupanju poterjevati, žalostne tolažiti in oveseljevati, nepokorne svariti in na boljše pota voditi, pokorne spodbujati, jačiti in po stezi sv. čednosti voditi; — spovednik ima zastarane grešuike dramiti, kazaje njim sodbo božjo, ktera jih čaka, ako milost božjo v zlo obračajo; — spovednik mora zdrave varovati, slabe podpirati, umerle oživljati. Ob kratkem v spovednici mora spovednik vsem vse biti, da jih Kristusu pridobi. Posebno spovedniku govori Gospod Bog po preroku: „Clo-vek! odločil sem te čuvaja hiše Izraelove: poslušati moraš mojih ust besedo, in jo oznanjevati v mojem imenu. Ako rečem brezbožnemu: ti boš poginil! in ti mu tega ne naznaniš, da se s krive poti poverne in živi: bo brezverni sicer umeri v svojih grehih, njegovo
kri pa bodem tirjal iz tvojih rok. Ako pa opominjaš brezbožnega, in se ta ne verne s svojih krivih potov in se ne spokori svojih grehov: bo sicer tudi umeri v svojih pregrehah, ti pa si rešil svojo dušo. In če pravični odstopi od svoje pravičnosti in spako dela, nastavil mu bodem zanjko, da pogine: pogubljen bo, ker ga nisi svaril, v svojih grehih bo umeri brez obzira na njegovo prejšnjo pravičnost, njegovo kri vendar bom tirjal iz tvojih rok. Ako pa pravičnega svariš, da naj nikar ne greši, in on ne greši: bo gotovo živel in rešil si svojo dušo, ker si ga svaril." (Ecch. 3. 17....)
Pač globoko morajo tolike besede Gospoda vseh Gospodov segati v serce vsakemu spovedniku! Težka butara leži na ramah spovednikovih, — butara, pred ktero tudi angeli Božji trepetajo. Spovednik ima dolžnost brezbožnega svariti in spreobračati, pravičnega pa na stezi sv. Čednosti ohraniti; če ne govori ter svojo dolžnost zanemari, čaka ga strašen odgovor zavoljo njegove jiemarljivosti zgubljenih duš.
Ce pa ima spovednik kot delivec skrivnosti svete pokore tolike dolžnosti; če spovedovanci svojemu spovedniku, svojemu očetu v Kristusu, svojemu učeniku in vodniku tolike skerbi delajo in bo se on moral enkrat zavolj njih kaj ojstro zagovarjati: imajo gotovo tudi ti — spovedovanci namreč — dolžnosti do svojega spovednika dopolnovati.
Spoštovanje, — rekel bi, neomejeno spoštovanje so spovedovanci napervo dolžni svojemu spovedniku; sej on je pravi namestnik Božji, kteri edino ima oblast vezati in razvezati, grehe odpustiti ali pa zaderžati. V njegovih rokah so ključi do nebes in tudi do pekla; on ima pravico soditi in na njegovo razsodbo poslušajo vsi nebeški kori in se razveselijo, če grešniku milost skaže in zgubljeno ovčico zopet k čedi pripelje. Kdo bi tedaj ne spoštoval njega, kteremu je tolika oblast dana, kteri tolike čuda dela, na kterega besedo se pa tudi pekel zapira in satan — rad ali nerad — svoj plen pusti V — Spovedovanec mora tudi le lepo in pošteno misliti in govoriti od svojega spovednika; vsikdar in povsod ga mora spoznati za namestnika Kristusovega, in pristopivši k spovednici, da se svojih grehov ponižno spove, da dobi pomoči v svoji dvomljivosti ter potrebnega nauka zastran zveličanja svoje duše, se mora še posebno spoštljivo obnašati, in si ne sme nikdar prederzniti spovedniku nevljudno odgovarjati ali govoriti kaj tacega, kar bi čast in spoštljivost njegovo žalilo. Naj nikar spovedovanec ne blebeče z drugimi o spovedi in spovedniku, in pa zato ne, da se nc bi kaj govorilo ali pa zgodilo zoper njemu dolžno spoštovanje. Spovedovanca mora vselej prešinjati posebno spoštovanje do tistega, kteremu svoje naj skrivnejše reči, dušo in zveličanje zaupa. —
S tim spoštovanjem pa se mora družiti tudi prava keršanska ljubezen do spovednika.
Sicer ni toliko potrebno, da se ta ljubezen vnanje kaže, kajti vse vnanje in v oči padajoče je nepopolnoma; tim bolje pa se mora ta ljubezen razodevati po notranje in zlasti s tim, da spovedovanec pobožno moli za svojega spovednika. In kako pravična je pač ta dolžnost! Spovednik se je veliko let potil in trudil, predenj si je priskerbel in nabral za dušno vodstvo potrebnih znanosti; natanko bo se enkrat moral zagovarjati zastran vsake trohice, v spovednici zanemarjene; njegova služba je na vse strani težka in zelo nevarna: ni li potem pravično, da spovedovanec iz vseh svojih moči na pomoč priteka svojemu spovedniku, in mu z veselim sercem daruje, kar je naj boljše in naj izdatniše — svojo molitev? Bi li bilo lepo in pravično, ko bi spovedovanec hladne kervi zapustil spovednico in berž pozabil tistega, ki mu je odperi zopet nebesa? Spovednik je človek enako drugim, tedaj tudi slab in pregrešljiv, in potrebuje zategavoljo molitve in zaprošnje: in kdo mu je tega bolj po pravici dolžen, če ne njegovi spovedovanci in duhovni otroci ?
Pa spovedovanec je zraven spoštovanja in ljubezni spovedniku tudi rade volje in natanko pokoren.
('e je duhoven, posebno pa spovednik dolžen brezbožnega k spreobernjenju mečiti, padlega pravičnega opominjati, če je zgrešil stezo svete čednosti, je gotovo tudi spovedencu dolžnost pokornemu biti. In to zavoljo zapovedi Božje. Tukaj še posebno velja: „Kdor vas posluša, mene posluša; kdor pa vas zaničuje, mene zaničuje." Spovednikovi dobri nauki in opominjanja tedaj namestujejo božjo besedo; njega mora tedaj spokornik poslušati, ker je Bog spovednika postavil in mu oblast dal nad grešnikom. Brez vsega obotavljanja, nemudoma, natanko mora grešnik pokoren biti. Spovednik zapove krivico popraviti, sovražnikom odpustiti, bližnje priložnosti se ogibati itd.; spovedovanec se pa ne sme izgovarjati in ustavljati. Le s pohlevno besedo mora povedati in pojasniti, če mu kaj ni moč storiti itd. Pravi spokornik ne mudi in ne odlaga od dne do dne, tega, kar mora in more berž storiti. Vsak migljej spovednikov mu je zapoved, ktero dopolni zvesto in ob odločnem času.
Kaj pa to pomeni, če spokornik spovedniku nasprotuje, njegovih zapovedi ne dopolnuje, se brani naložene pokore? To je silo slabo znamnje, kaže nepo-boljšano serce ali celo terdovratnost. Res, zelo spačeni so taki, in bati se je, da spoved ni bila čista, ne skesana in ponižna. Globoko v grehu in zelo oterpnjeni morajo biti, sicer bi ne zopervali vračniku, ki jih ima ozdraviti , in bi ponujene tudi bridke zdravila natanko rabili po njegovi zapovedi. Za zveličanje tacih se je prav močno bati, kteri pred spovednikom terdovratnost razodevajo.
Drugi zopet grajajo svoje spovednike, in jih v za-nikernih tovaršijah druzega za drugim med zobe jemljejo. Drugi veliko zbirajo med spovedniki, lazijo od enega do drugega, češ, da jim nobeden ni zadosti sladek in prizanesljiv itd.
Ljudje te in enake baže nimajo zapopadka o službi spovednikovi, ne o zakramentu sv. pokore sploh, grajajo, česar ne razumejo," ter oznanujejo in kažejo vsemu svetu svojo lastno neumnost in sramoto.
Da bi pač vsak kristjan dolžnosti do spovednika si k sercu vzel in zvesto dopolnoval! Spovedniki se bodo enkrat pred Bogom zagovarjali — z veseljem, ali pa z vzdihajočim sercem; poslednje vendar ne bo nobenemu spovedovancu na korist. Kako se bo zagovarjal pred sodbo božjo spovedovanec, če ga bo njegov spovednik tožil zavolj neskazovanega spoštovanja, ljubezni
in pokoršine? Svojega očeta v Kristusu je opravljal, zaničeval, žalil, mu britkosti delal! Kristjan je, zvesto spolnujte dolžnosti do spovednikov, in pritekal bode obilniše blagoslov božji na vas, živele bodo po keršansko družine, zveličali se bodo očetje, matere, otroci, pastir in ovčice. „Če pravičnemu oznanuješ, da naj ne greši, in če ne greši, bo resnično živel, inotel s i svojo dušo."	Juri Pavalec.
Znak kriza pri poganih.
„Poglej k nebu in v prepad, potem do zemlje končin, in pokaže se duhu tvojemu podoba križa." Sv. Gregor Nisenski.
Znak ali znamnje križa ni novo znamnje; kaže se nam po vsi prirodi Božji, ako jo pazljivo pregledujemo. Ozrimo se le na nektere reči: ptice, na priliko, kadar z razprostrenima kriloma letajo po zraku, narejajo podobo križa; ribe, kadar plavajo; veje in perje po drevji in cvetji; sam človek, kadar pri molitvi razprostira rame, kaže nam doveršeno podobo križevo itd. Zdi se, kakor da bi Bog to skrivnosti polno znamnje v vsem stvar-jenji bil hotel izobraziti, naj bode znak prihodnjega našega spasenja ali odrešenja.
K svetemu Antonu, pobožnemu puščavniku, so prišli nekdaj v puščavo nekteri poganski modri janje, pa ne za to, da bi se od njega učili, marveč za to, da bi zasmehovali svetega moža. JNajprej mu dajo neko vprašanje. Vprašali so ga : „Ce se ne sramuje, da veruje
v	takega Odrešenika ter Zveličarja, kteri je, kakor je obče znano, umeri na sramotnem drevesu — na križu." Odgovor, ki so ga posmešniki dobili, je bil vreden svetega moža. Glasil se je odgovor: „Vi se norčujete z menoj; jaz pa s kervavečim sercem oplakavam vašo slepoto. Ce ste res modrijani, tedaj prevdarite sami, ktera izmed teh dveh reči je veče slave in^ časti vredna: častiti sveti križ, ali služiti malikom? Častiti križ, na kterem je umerla nedolžnost, ali klanjati se malikom, kterim celo vi sami prilastujete največi pregrehe in krivičnosti? Res je, Kristus Jezus Odrešenik moj je bil križan na najbridkejši način; na sramotnem drevesu križa je doveršil odrešenje človeškega rodu; ali prav za to je zdaj vsaka čednost sklenjena s križem, in očitno nam kaže, koliko zlo je greh, ker je zanj tako mnoge in težke terpljenja prenašati mčgel Jezus. Morete li vi to isto povedati o svojih bogovih? Ne, tega
vi	ne morete; sej vaše pogansko naboženstvo ali verstvo samo vede k vsakoršnim nepravičnostim in pregreham. Vi meni očitate, je li se ne sramujem, ker je moj božji Zveličar umeri na križu; ali pa vi nobene sramote ne nahajate v tem, da se klanjate Saturnu, kteri je po vaši veri in misli žerl svoje lastne otroke; ali pa Jupiteru, o kterem vi sami toliko nepravičnost veste pripovedovati." Tako je osramotil sveti puščavnik zasmehovavce poganske modrijane.
V sedanjem stoletji je pač malo svetih puščavnikov; tem več pa je tako imenovanih razsvetljenih (inteligentnih) modrijanov, kterim je, dasi so v detinski dobi pri svetem kerstu kakor vojšaki prisegli pod zastavo sv. križa, v sramoto in pohujšanje postal sveti križ, kakor to sv. Pavel žalovaje tako le spričuje: „Mnogi živijo, od kterih sem vam že večkrat rekel, sedaj pa tudi joka je rečem, da so sovražniki križa Kristusovega, kterih konec je pogubljenje." (Filip. 3, 18. 19.)
Novi zakon je tedaj s križem zapečaten. Pa že tudi pri poganih je imela podoba križa svojo skrivnostno pomembo. Kedar so bili izkopavali hram (tempelj) Se-rapa v Aleksandriji, so med drugimi hieroglifičnimi ali svetopisnimi podobami našli tudi znak križa, kterega so pogani obračali na svoje verstvo, kristjani pa na
svoje. Pogani so sami pripoznavali, da podoba križa snamendva pri njih bodoče življenje. Bil je to znak od mertvih obudujočega Osirida. Tako vidimo križevo podobo na glavi Artemisiji, kraljici življenja in smerti; znak ta po učenji poganskih duhovnikov zaznamen&va preseljevanje s tega na uni svet.
Med tempeljni iz veka predkristjanskega se v Indiji nahajajo nekteri, kteri so postavljeni v križevi podobi; med drugimi razvalinami je viditi to v Javi. Nasledniki malika Živa (Schiva) od davnih časov znam-njajo svoje svete bike s križem. Indijani pa na persih nosijo križ. Na Sidonskih penezih iz tretjega stoletja pred Kristusom ima boginja Astarta v eni roki palico, ktera se končd v križ. Solnčni bog Bal stoji njej na strani naslikan z rameni, kteri v podobi križa derži raztegnjeni.
Meksikanski pa indiški spominki malikovski nosijo križ na svojem čelu. Med podertinami v Quatemali so našli neko simbolično ali pomenljivo podobo po znamnji križa, kteri so se tam klanjali. Tako so med najstarejšimi spominki v Skandinaviji in v izhodni Evropi na grobeh našli to sveto znamnje. Na otokih v Daniji, Britaniji, v Jitlandu in v Holandiji, na severnem Francoskem, Spanjolskem, tudi v Portugaliji so našli po raznih vojaških orožjih znak križev.
Pri Cinjanih ali Kitajcih pomeni križ deset, in je znak popolnosti: tako se pri Rimljanih glavno in konečno čislo predstavlja s tako imenovanim Andrejevim križem x. Na Kitajskem in v Indiji je imel križ talismansko ali skrivnostno moč. Beduini arabski si še dan danes s kervjo darovanih koz križema znamnjajo gerlo in druge dele životne, da bi po tem znamnji škode bili ovarovani.
Na križevih cestah ali na razpotjih se po mnenji poganov srečavajo duhovi; toraj so že od starodavnih časov na takih cestah vsilovali se vražarji s svojimi vražami; kakor je brati o tem pri Ecehielu preroku : „V8topil se bo babilonski kralj na razpotji, pri začetku dveh potov, ter bo vedeževavce baral, pušice mešal, malike vprašal, drob ogledoval." (Ezeh. 21, 21.) Poleg Platona imajo Minos, Ajak in Radamant na spodnjem svetu na polji Asfodelosu svojo sodbo nad umerlimi, in sicer na razpotji, s kterega pelje ena pot k otoku bla-ženstva, druga pa v temnico ali v pekel.
Vefesovo.
VII. Vstanovitev.
c) Ko so omenjeni bratje s Kamenja v Ogleju prosili privoljenja ali velikoveč poterjenja k vstanovitvi Velesovski, so bili že samostan zidati pričeli in ga tudi toliko pod streho spravili, da so omenjene sestre za-mogle v njem za silo prebivati in po pravilih sv. Avguština Bogu služiti. Nikakor pa poslopje še doveršeno bilo ni. Veliko veliko je bilo še dela do tega časa ostalo. Zarad tega skeibela sta, kakor nam že večkrat napičeno vtemelivno pismo pripoveduje, posebno brata s Kamenja: Verijand župnik, in Gerloh grajšak, za polno izpeljavo vsega poslopja. „Da bi si večne prebivališa v nebesih pridobila, se bere v pismu, „hočeta tu na zemlji stanovališa samostanske poskerbeti in popolnoma dozidati." V ta namen se je zavezal Verijand župnik, do zveršenja vsega poslopja ves čas svojega življenja zder-ževati dva stavbarska mojstra in še3t delavcev, ktere je z vsim potrebnim preskerbora'. Ko bi pa imel Verijand župnik poprej umreti, preden j bi samostau še izdelan bil, prepustil je za ta pripetljej bratu Gerlohu 10 mark prihodkov od svoje dedišine za zidanje do do-versitve samostanskega poslopja. Ko bi imelo pa morda še kaj primanjkovati, zavezal se je Gerloh brat, da bode on vse založil in iz svojega poravnal, in ko bi pred
bratom Verijandom umeri, hoče temu 15 mark prihodkov od svojega premoženja za izverševanje samostana prepustiti. Ako se primeri, da oba brata, Verijand in Gerloh, pred doveršenjem samostanskega poslopja umer-jeta, hočeta pa zvoliti posebno zanesljivega in vestnega človeka, kteremu bo naloga, z nju premoženjem ves samostan, kakoršnega sestre potrebujejo, sozidati in skončati.
„Zavoljo tega ," govori na dalje patrijarh Bertold v izvirnem vtemelivnem pismu, „obdobrujemo in po-terjujemo vsa omenjena prepušenja, darovanja in prostovoljna dajanja, ktere so se v pobožnem in pravem duhu zverševale, in to vse s samostanom vred obdobru-jemo in poterjujemo opiraje se na našo veljavo in oblast ki nam gre ko deželnemu knezu po milosti naših pred-staršev, kakor tudi v imenu naše ljubljene vnukinje Neže, vojvodine avstrijanske, in v imenu nje brata našega vnuka Otona, svitlega vojvoda v Nemčiji in dvorskega kneza Burgundskega."
Po takem poterjenji omeni vtemelivno pismo še posebnih pravic, ki so jih vživali samostanski pisarji ali oskerbniki; potem omeni tudi Šentjurske cerkve in njenih prihodkov, kteri so vsi došli v podporo nunam v Velesovskem samostanu, vender s tem pristavkom, da priderži^patrijarh sebi in naslednikom svojim pravico in oblast, Šentjurskega župnika postajno vmestiti in mu iz cerkvenih prihodkov njemu spodobno plačo odločiti. Tudi je bilo pripušeno, kakor se bere, v povikšanje vere in množenje pobožnosti, vernim Oglejske škofije, ako kdo njih želi, v tem samostanu pokopovanim biti.
„Da pa vse to na večne čase tako ostane stanovitno, veljavno in nerazrušljivo, smo v tem pismu vse popisali ter s svojim pečatom, s pečatom našega Oglejskega kapiteljna, kakor tudi s pečatom naše zgoraj omenjene vnukinje, vojvodine avstrijanske in našega vnuka, zgoraj omenjenega vojvoda obdobrili in poterdili."
„Kdor koli bi pa morda se prederznil, s silo to ovreči in razdreti, ta naj vč, da si s tem nakoplje jezo ss. aposteljnov Petra in Pavla, zamero papeževo in našo in z izobčenjem nesrečno večnost." — Besede, ktere se znajo prej ko ne liberaluhom silno smešne zdeti, ktere pa so nezmerno resnobne, pomenljive in pretresljive vsim tistim, ki so verni in kterim pravica in povračilo po smerti ni kaka prazna reč! —
To se je zgodilo, sklene večkrat omenjeno pismo vtemelitve Velesovske, v cerkvi sv. Marjete v Velesovem v letu včlovečenja Gospodovega 1238, 10. decembra. Podpisi so naslednji: Konrad, škof Špajerski; Albert, opat Gornjegradski; Henrik, nadduhoven Belaški ; Henrik, prošt Blejski; Verijand, župnik Mengeški; Rajner, dekan na Kranjskem; Diktirik, župnik sv. Marije Kraf-tonske, dvorni bilježnik; Henrik, kapelan Bertolda mejnega kneza Hoenburškega; Gebhard, Limberški; Bertold, Kerški; Konrad Gal; Gebharda Limberskega brat Vitegon ; Verijand, sin Munderjev; Markard Hva-linski; Eberharda in Henrika s Kamenja sinovi in več drugih.
Tri mesce na •Fuirorem•
LIX.
(Pogled na »srednje morje/' — Meniška olika in postrežba. — Pot od Batruna proti Džebajl-om. — ,,Byblos" in njegove osode. — „Was werden Sie dort sehenV" — „Kksamen' in „premije.** — Reka Adonis. — Vpliv keršanske olike in kako tam „Kra*e" rodovitne delajo. Delo za naš ,,Kras". — Kratka levitica takim, ki zemljo ropajo — tudi na Kranjskem. — Prihod na Gazir. — A banu Solimana in P. Kvllo )
O Batrunu ob srednjem morji moram še nekaj omeniti , kar mi je posebno rezne misli obudovalo. Precej pod mestom proti jugu je silovito in obširno pečevje v
podobi^nekacega štiriogelnika, ki precej deleč v morje sega. Že o mračenji binkoštni ponedeljek grem ob morji in kobacam tudi po tem skalovji proti nekterim deča-kom, kteri so ondi ribe lovili. Sklad na skladu, plast na plasti so strahovite skale in ploše, po veči del vse zobčaste, ostre, izjedene, izlizane in luknjičaste kakor gobe, kakoršne imajo za brisanje. Od kod je to V To je delo iz sto- in stoletij od morja, ki po znanem vednem gibanji v stare skale buta in tudi skale izlizuje in pre-votluje ter jih sem ter tje nekakemu omrežju podobne stori. Dolgočasno veličansko je to redovno šumenje, siloviti prigon in odgon morja, posebno če človek premišljuje, koliko časa že ima morje to delo, pa zmiraj enako in v eno mero, kakor n. pr. tako imenovani nc-pokoj pri uri. Djlgo dolgo smo na tem popotvanji hodili ob morji, pa nisem se naveličal gledati in občudovati te večne gonje, zmiraj mi je bilo veličansko, mikavno, nekako pesniško znamenito, posebno se tudi zato, ker ravno srednje morje je priča tolikih dogodb, toliko sprememb ob svojih bregovih, le samo morje ostane in bregove spira nespremenljivo. Kje je roka, ki valove vodi, kje usta, ki jim velevajo! Koliko mogočnost, koliko častitljivost imajo v sebi besede:
„Spiritus Dei ferebatur super aquas.
Duh Božji se je sprostiral nad vodami."
(1. Mojz. 1, 2.)
Naš pridni hišni gospodar in prcnočevalec nam je prav priljudno stregel, tudi dostojne postelje pripravil — vse bolj po evropejski šegi. Kaj tacega bi bilo gotovo tudi liberalcem všeč, samo ko bi si mož pri menihih na gori Karmelu postrežnosti in olike sploh ne bil pridobil! Toda liberalci in kulturaši so že taki: me-niška, duhovska postrežba jim je prav draga, samo menihov, duhovnov ti gnjetci terpeti ne raore)o.
Odrinili smo od Batruna ob ♦» zjutraj binkoštni torek. Imeli smo ta dan priti na Gazir v hribih, kjer je slavna propaganda in vstav oo. jezuitov. Grede ob morji mem Kad d a Usa, Amšit-a in druzih vasi, smo vidili po lepih krajih tobak, polno smokovnega drevja, ter prišli proti desetem v znamenito mesto Džebajl greški Bvblos, in svetopisemsko Gebal (Kralj. 3, IS; K ceh. 17. 0.).
To mesto, ob morji, je imenitno v stari zgodovini? uozneje je imelo z imenom Giblaii škofovski sedež, dokler niso mesta mmulmani v roke dobili. Po mestu in ob mestu je polno starih podertin in zidovja iz križarskih in poprejšnih časov. Kdo ve, kolikrat je bilo raz-sipano! V starem gradu so ostanki feniške zidave. Ko smo se po nemško menili, da gremo stari stolp ogledat, se jc z okna zaslišal glas: „\Yas werden Sie dort sehen (Kaj čete tam viditi;V" Bil je vojak turške posade, naj berže kak Poljak. Rimljani so ondi častili malika Ado-nis a. ki je bil po izviru feniške basni podoba solnca, zakaj relili so, da nekaj časa je na zgornjem , nekaj pa na spodnjem svetu. Z njim so pozneje še marsiktere prismojene bajke sklepali. Mesto ima ">— 6(X> maroniških katoličanov in blezo zlo toliko mohamedanov, in 4 nia-roniške cerkve. I )uhovnijska cerkev je lepo, veliko ozidje iz križanskih časov, pa vse v slabem in zanemarjenem stanu, — djal je duhoven, da zavolj revšine. Rad verjamem, zakaj mesto je, pa ni bilo skoraj poštene reči dobiti za jed, da bi bilo skor misliti, ljudje žive od zraka. Prav priljuden deček se nam je vsiloval, da nam je skazo-val, po^ grobljah, kjer ni bilo n i č viditi, kar je vojak prav rekel. Še danes mi je žal, da mu nisem malo več „bak-šiša" dal, ker gledal me je prav milo, in djal, da je učenec. Rokodelski keršanski čevljar nam je prav vesel pod prodajalskim obokom napravil majhen „eksamen" s svojima prav majhnima punčkama, ki ste arabsko
brale, kolikor ste premogle, — kaj pa, da je treba bilo tudi ,,premijo" dati; kajti tam niso še toliko napredovali, da bi premije otrokom prepovedovali.
Dalje grede smo opoldne zavili od morja v hrib proti Gaziru, in sicer pri reki Nahar-Ibrahim (Adonis), ki ima tukaj ustje v morje. Tolika ali malo manji je, kakor Ljubljanica. Vse tod je ljudstvo viditi maroniško. Prestopili smo velik kamniten most, — prišli v vas La'aibe ; pozneje vidili stanovanja v pečino vsekane; ob 1 šli mem vasi Safra'an s čedno cerkvico na hribu. Polje je pridno obdelavano in z mnogoterim drevjem obsajeno. Cerkvice po teh krajih so pogosto nove, lepo iz kamna zložene, z majhnimi stolpiči, pa plane na verhu. Stopnice na verh cerkve so odzunaj ob kraju stene vprek in napošev višej in više j ter v zid umaknjene, tako se ni bati, da bi kdo padel; na eni strani pričenši ob tleh sežejo ob nasprotnem oglu ravno tiste stene že do verha.
Deleč okrog sem čutil oliko iz jezuitovske propagande v Gaziru. Ze v Damasku sem vidil mladenčev ondi olikanih; tu pa tam na popotvanji so nas mladi domačini po francosko nagovarjali, bolj čedne obleke imeli in bili priljudniše obnaše. V Edenu je tudi gospodinja, odrejena v gazirskem ženskem samostanu, lepo francosko govorila in bila prav modre in olikane obnaše.
(Konec tega oddelka naal.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Iz Ljubljane. Pretast. misijonar Pire iz Amerike ter iz Krovinga (Crow-Wing) 3. prosenca piše med drugim:
„Preteklo spomlad o velikem mrazu sem si na indijanskem misijonu nakopal hudo vodenico in sem bil za smert zbolel; otel sem se pa vender še srečno s svojimi dobrimi homeopatiškimi zdravili. Zdaj pa pred tremi tedni me jc bil ob levi strani mertud napadel. Tudi to smertno nevarnost sem že precej potolažil, vender pa nisem še čisto zdrav.
Čast. gospod Buh me je pred dvema tednoma v Belle-Praerie k sebi vzel, kjer imam dobro oskerb in postrežbo.
Rad umerjeni, upam pa še ozdraveti."
Pri s ta vek. Serčno milovanje mora vsacega rojaka obiti, ko take besede bere iz peresa tako posebno spoštovanega misijonarja in našega prestavnega rojaka. Ko sem to pismo pripravljal za Danico, me jc zmiraj bolj misel obhajala, da naj bi mi Kranjci prečastiterau gospodu misijonarju poskusili njegove zadnje trenutke, tako rekoč na smertni postelji, po zmožnosti zlajšati, kar se da. Dobro vem , v kolikem pomanjkanji so misijonarji v unem kraju, kjer so gospodje Pire, Buh in Tomazin, brez kacih redovnih dohodkov. Kakošno postrežbo tedaj premorejo v teh okolišinah imeti čez-osemdesetletni starček, akoravno gospoda gotovo vse storita, kar je le moč V...
Moja misel je ta, ako kteri prijatli in spostovavci gosp. Pirca v naglici kaj male pomoči pošljejo, bomo skušali kar berž berž v Ameriko poslati, in gospod Pire bodo v svoji bolezni potolaženi s trojno tolažilno novico iz svoje domovine skoraj ob enem: 1. Katoliška družba jih je izvolila za častnega uda; 2. slovenska Matica jim je v zadnji seji 9. t. m. določila poslati svojih knjig, in 3. prijatli jim pošljejo malo pomoč za ohladilo v njih bolezni. Vr.
Od katoliške družbe. Nekteri zunanji udje po-šiljane reči, kakor pogoste naznanila kažejo, po dekanijskih potih dostikrat pozno dobivajo (kar se sicer lahko pripeti), ali včasi celo ne. Nekteri bi radi, da bi se jim toraj reči naravnost pošiljale; taki, ako tudi posi-ljavne stroške prevzamejo, kteri bi se za družbo pre-
veliki nabrali, naj predsedniku naznanijo, in pošiljalo se jim bode naravnost, ako ravno je to s trudom sklenjeno.
Pojasnilo. Iz „Vaterlanda" je razvidoo, da adresa do sv. Očeta in prošnja do deržavnega ministerstva se na Dunaju še ne more ravno hitro vrediti in izročiti. Torej na mnogotere prašanja preč. gg. fajmoštrov in duhovnih pastirjev, doklej da je še čas za pošiljanje podpisov, odgovorim: da po vsaki ceni se bodo podpisi 2. sušca od tod odpravili na Dunaj , toraj je še čas za gospode, kteri imajo podpisov še poslati.
O tej priliki naj serčno zahvalo naznanim gospodom, kteri mi z zbiranjem podpisov ali z numeriranjem pol zamudno delo veliko zlajšujejo. Tiste pa, kterim nisem na kak dvom odgovoril, prosim, naj mi prizanesejo, ker nakopičevanje pošiljanih podpisov ni dopustilo, da bi bil vsakemu odpisal, in kjer nisem odgovoril, je bilo molčanje ravno znamnje, da je prav tako, kakor so naredili.
Pri nekterih podpisih se ni spolnovala opomba: ,,da adresa do sv. Očeta naj se podpisuje od vsih spod-rasliii moškega in ženskega spola, peticija do deržavnega ministerstva pa le od spodraslega moškega spola; toraj nahajajo v „Danici" manjši število podpisov do ministerstva, kakor pa to jih poslali, ker so se mogli taki zbrisati, ki niso bili na pravem mestu. Pole le s splošnimi naznanili pa se niso mogle vmes vzeti. V Ljubljani, 13. sveč. 1871.
Vil. gr. Wurmbrand.
Podpisi a) za adreso do sv. Očeta in b) za protest zoper oropanje sv. Očeta do deržavnega ministerstva. (Dalje.) Cerklje k) 1013 b)548; Dragatuš 9*8—330; Krašuja 342 - 101; Sent-Peter v Ljubljani 1310—330; Lesk6vica 120-V; Vranja Peč 85 -40; Mekine 139-115; Kamnik 944-371 ; Unice 3G0—117; Vodice (nadalje) 240-79 (skupaj 960-438); Motnik 60-58; Kopanj 106—35; Sveta gora 41-40; Prem 350—170; Poljanica 88- 37; Dobrepolje 327—204; Osivnica 120 -85; Križe pri Terž. 354—163; Teržič 1063-418; Polje 232-?; Križevo pri Kostanjevici 643 255; Podbrczje 218-66; Homec 102—40; Sv. Križ poleg Turna 232— 101; Češnjice 240-120; Lozice 50 24. —
Iz 125 duhovnij jih je dozdaj 90.798—39.159. V novič je naznanjeno, da so podpise naravnost na Dunaj poslali: Grad, Ipava, Bela bohinjska. Ako so jih kteri v pervi naglici morebiti le malo za Dunaj zbrali, ni nič zaderžka, da se nadaljni zapisniki pošiljajo katoliški družbi. Gotovo je čast vsaki duhovniji, ako je obilno zastopana v svesti in pravični reči. Tudi posamezni, ki so kje po deželi zamudili podpisati se, lahko imena pošljejo katoliški družbi, ki jih bode na pole dala prepisati.
Kako hudo to častitljivo skazovanje katoličanov sovražnike svete vere v oči kolje, to priča njih zelena nevosljivost in černa jeza. Čudo, če se ni kteremu teh ku-šarjev že žolč razlil!
Pod Korenom, 2. svečana. (Dve žalostni dogodbi.) Kristus pravi (pri sv. Mat. 25, 13): „Čujte; ker ne veste ne dneva ne ure;" in zopet: „Bodite pripravljeni; ker Sin Božji bo ob uri prišel, ki se ne nadjate." (Luk. 12, 40). Modri Sirah (7, 40.) pa kliče: „Spomni se smerti, o človek! pri vsem, kar delaš." Ali nepremišljeni človek to vse prerad pozabi; posebno pa še v svet zaljubljena mladost prav malo malo kdaj pomisli, da tudi nji pri nar bolj cvetoči mladosti že smert z ojstro koso za petami sledi, ji nit življenja prekosi, in življenja nar lepši nade prestriže. Tako se je tudi v naši vasi dogodilo pred malo mesci dvema mladen-čema v nar lepših letih, česar se tudi nista nadjala.
Pervi je bil Andrej R., gostaški sin, star še le 26 lčt, pa zlo pijanosti vdan, posebno žganju, ki se je tudi proti svojim starišem zlo poredno obnašal, in jim mnogo
grenkih ur napravljal. Neki dan mesca kimovca lanskega leta, od kmeta Berceta na delo najet, že precej pijan (in ko je bil še popred zlo strahoval svojo teto, pri kteri je stanoval s svojimi stariši), s koso na rami gre čez vas okoli devete ure dopoldan v bližnje jezero reke Save, ob kraju bolj na plitvem v vodo mervo kosit. Okoli enajste ure gre za njim tudi kmet Berce, in ko na omenjeni kraj pride in ne najde fanta pri košnji, si misli, je pa le šel ga pit, ker bil je že precej od kraja nekoliko v vodo pokosil. Poda se tudi on v vodo delat in kosi od kraja naprej po vodi. Ko prekosi do kraja, kjer je fant prenehal, zadene z nogama na nekaj život-nega in si misli, kaj bi moglo to biti ? Stegne se z obema rokama v vodo pošlatat, in najde prestrašen Andreja. Izleče ga na suho..., toda bilo je po njem! Siromak si ni trohice mislil, ko je s koso na rami čez vas korakal, da gre tudi že smert s svojo ojstro koso mu za petami. Enako kot on travo, je tudi smert njemu nit življenja odrezala, in v trenutku dušo postavila pred pravičnega sodnika. Zares groza! Bog bodi njegovi duši milostljiv.
Drugi je kmečki fant Andrej M., še le 23 let star, priden, pošten, priljuden in pohleven, da malo tacib, se napravi 27. prosenca letošnjega leta z lopato in kerp-Ijami v rokah z domačim ovčjim pesom , še opominjan od starejega brata, da naj se ne podaja zavoljo preobilnega snega v nevarnost. Poda se okoli desete ure pred poldan v senožet „Konte", ondi s snegom nakopičene hlev ne strehe ogrebat in pot pregazit za vožnjo sena. (Očeta pa ravno doma ni bilo, ki so bolj v ti reči sku-šeni in bi ga po nobeni ceni ne bili pustili: mati pa že od leta 1859 v hladni zemlji počivajo.) „Ko koraka prek železnice, ga še ondi pri snegu delavni domači ogovore: „se pa nič ne bojiš plazov?" pa odgovori jiin koražno: „jest nič," in tako navkreber, z lopato na rami gre in pes za njim proti pervemu hlevu. Stareji brat, opoldne pri vratih skedna domačega hleva stoječ, od kodar se ravno nasproti v senožet vidi, ga zagleda še na strehi spodnjega hleva. Večeri se, pa ni ne fanta ne pesa domu. Brat si misli, da se pri stražniku (vahtarju) ob železnici mudi, ki je ravno spodej pri potu, in sta si v rodu Gre tedaj hitro tje gledat; ali kako se ustraši, ko ga tam ne najde! Teče domu, privzame še dva soseda in odrinejo z lopatami in svetilnico v senožet. Ko do pervega hleva pridejo in gredo napr~; po sledu pod hrib proti drugemu hlevu, najdejo sled s plazom zasuto. Precej so prepričani, da ga je plaz zasul; in hitro teče eden v vas od hiše do hiše, in kmalo je bilo mož in fantov po koncu, ki hite z lopatami in svetilnicami unim v pomoč, ter odmetavajo sneg 2 sežnja visoko — pa še le ob treh čez polnoč zadene eden mladenčev na psa, ki je navzdol obernjen na vsih štirih na trebuhu ležal in sprednje tace navskriž deržal — še živ, pa ves kla-vern. Potegnejo ga iz snega — in ravno zraven njega zadenejo tudi na mladenča, ki je ležal na stran sključen, z eno roko na persih, z drugo pa od sebe in še lopato v nji deržeč ... Toda bil je že mertev in ves višnjev na persih, in polne usta snega. Zadenejo ga na deske in prineso do pota, potem ga pripeljejo na saneh domu. Oče so neutolažljivo jokali ga ugledavši, še posebno, ko je bil vbogljiv in pohleven fant, in jih nikoli ni žalil, temuč jim je v veselje bil. Tudi pri pogrebu je na očetov jok vse jokalo na pokopališu. Bog daj njegovi duši sveti raj.
Dobri mladeneč si tudi ni še mislil, da v nar bolj cvetečih letih mu je že smert za petami. Oh, ko bi mogoče bilo razmišljeni mladini globoko v seree vcepiti zdravi nauk, kakor ga je moder učenik ponavljal svojemu učencu: „Stopi večkrat v duhu v svoj grob, da si oči odvernes od sveta in njegove nečimernosti in so
varuješ Boga žaliti. Kdor svoje dni globoko v grob stopa, se bo po smerti visoko v nebesa povzdignil." Silbert Hausb.)	Korenec.
Lavantinska škofija ima po novem duhovskem imeniku 2^0 duhovnij (fara in lokalij), 196 kaplanij, 6 beneficij, 398 duhovnih pastirjev, 2j medsvetnih in 26 redovnih duhovnov v druzih službah, 55 duhovnov v pokoju, ter vsega duhovstva število 508, 630 cerkev in poddružnic, in prebivalstva 436.915 duš. —
Po kanoniški starosti (to je , odkar so mašniki po-stali> je 8 zlatomašnikov, namreč preč. gg.: Jan. Ker-pan, Peter Dajnko, Jan. Kurnik, Fr. Zaverški, Andr. Filež, Jan. Godina, Jož. Polič, Jož. Lakner. Naj stareji tedaj g. Jan. Kerpan v Ptuju, duhovni svetnik, bivši gimnaz. prefekt v Mariboru, rojen v Merni pri Gorici 9. grud. 1787 , mašnik posvečen 5. sveč. 1810. Naj mlajši pa je č. o. Kutin Hauer, frančiškan in bogoslo-vec 4. leta v Mariboru, posvečen 17. kim. 1870.
V škofiji so naslednji redovi: Oo. Minoriti v Ptujem (gvard. in fajm. preč. o. Dragotin Cučko); — oo. Frančiškani v Nazaretu (gvard. in kurat preč. o. Albert Pintar); — oo. Frančiškani v Brežicah (gvard. preč. o. Gilbert Gravel); — oo. Frančiškani v Mariboru pri M. D. (sup. in fajm. preč. o. Brunon JesifO; — oo. Frančiškani v Slovenskih goricah (sup. in fajm. preč. o. Evstahij Puntner); — oo. Kapucini v Celji (gvard. viso-kočast. o. Sigismund Bohinec, duh. svetnik lav. škof., definitor in ,,Custos Romanus"); Lazaristi v Celji pri sv. Jožefu, od 1. 1852 (sup. preč. gosp. Jak. Horvat), ženski redovi: Hčere keršanske ljubezni sv. Vinc. Pav-lana v Mariboru, od 1. 1843 strežejo bolnikom v bolnišnici (prednica č. S. Sebastijana Meško); Šolske sestre 3. reda sv. Frančiška v Mariboru, od 1. 1864, s štiri-razredno dekliško in ob enem delavno šolo in z ubožnico katoliške g03pejske družbe (prednica č. M. Marjeta Pu-har); — Šolske sestre pri sv. Petru pri Mariboru, nedavno vstanovljene, z dekliško šolo (prednica S. Romana Maršal).
Knezoškofijsko duhovsko semeniše ima to leto 56 bogoslovcev (sem. vodja v bogoslovnici p. n. gosp. Ign. Orožen).
Mladenško semeniše (Maximilianum-Victorinum) v Celji ima 48 mladenčev od 2. do 8. razreda (vodja malega sem. č. g. Jan. Kušic, veroznanski učitelj na gimn.)
Z Gorenskega na sv. Školastike dan piše duhoven: Koderkoli sem še hodil, ali tudi sam služil, povsod sem našel, da ima kmet naj večji zaupanje k svojemu duhovnemu pastirju. To zaupanje ga v vsih važnih rečeh k njemu pelje ter ga rad za svet popraša. Duhoven, kterega samega velikrati okolišine v pravniško zadrego vpletejo, s; zraven izurjenosti v duhovnih vedah prizadeva toraj tudi za take zadeve vednosti po eni ali drugi poti preskerbeti. Po izdavanji „Slov. Pravnika" pa se tudi duhovnom ravno naj lepši priložnost daje temelitih pravniških vednosti si prisvojevati, da se morejo tudi v tem oziru izobraževati ter svojim vernikom dobrih svetov dajati, marsiktere pričkarije v kalu zadušiti, ter kmeta pred telesno in dušno škodo zavarovati, kajti pravde navadno dosti denarja in časa vzamejo, v sercih pravdovcev pa jezo in sovraštvo kuhajo, ktero se včasi do več rodov dalje kisa in dela silovito škodo tudi v duhovnem oziru.
To premišljcvaje si ne morem kaj, da ne bi vis. č. duhovščini prav serčno priporočal, hitro si naročiti iz-verstnega „Slov. Pravnika," kterega naj izvedenejc moči podpirajo.
Iz Amlirusa a, 10. sveč. Pred kratkim so mi naš čast. gosp. župnik zročili „Himno Piju IX", prejeto od katol. družbe. Ko mi glasovir melodijo ali kompozicijo pove, mi zaveje duh nekako višje nad izverstnimi dru-
gimi melodijami. Berž se spominjam na „ogelni kamen" (skalo), kterega je Jezus svoji cerkvi postavil, rekoč: ,,Peter, ti si skala!' O! ko bi sedanji liberaluhi in vodji krive vere saj toliko se v svojih temnicah za-vedili, da bi to večno resnico zapopadli in si mislilk Res, da smo peklenščiki, in le hudo hočemo ; vender pa bi lahko Bprevidili, daje naše prizadetje mlatenje po prazni slami, po besedah Jezusovih: „In peklenske vrata (vse peklenske moči) je ne bodo zmagale, namreč cerkve, zidane na to skalo. — Po mojih mislih se kaj lepo strinja zedinjeno petje omenjene „himne" po širokem katoliškem svetu pri slovesnostih, zlasti o sedanjem veku ter-pečega sv. Očeta Pija IX in zoper napihnjeno liberalstvo. — Himna je zraven pervega glasu se za orgije, glasovir ali fisharmoniko čveteroglasno komponirana v prav melodičnem duhu, kterega vzrokujeta sosebno 3. in 4. glas. Kaj lepo se podaja še konečni vedno ponavljajoči tekst: ,,Blagor Piju bod' Očetu itd. —
Pri Klerr-u v Ljubljani. (Cena 5 kr.) Kdor je še nima, naj si jo omisli ; ne bode mu žal.
Ivan Lobe, pevec.
V Rim, v Rim! Veliko poslanstvo ali deputacija katoličanov gre med 22. svečanom in 8. sušcem v Rim, katoličanov pa iz vsakterega stanu in iz vsih avstrijan-skih dežel (zunaj Ogerskega, ki bode naj berže svoje lastne poslanstvo tje odpravilo).
Zakaj to? To veliko, to imenitno poslanstvo hoče sv. Očetu Papežu Piju IX spodobno počešenje skazati, in razodeti stud zavoljo napada, ki se je zgodil na sv. mesto keršanstva in je namestnika Kristusovega jetnika storil. — Moliti hoče na grobu ss. Petra in Pavla za rešenje namestnika Kristusovega.
Vravnovavci tega poslanstva so se obernili do preč. predsednika katoliške družbe in prosili, naj si prizadeva, da se temu poslanstvu tudi iz Kranjskega pridruži katoličanov, kar je moč, in sicer ne le duhovnov, temuč posebno še neduhovnov vsakterega stanu. Upajo pa iz Kranjskega toliko bolj mnogo deležnikov, ker je naša dežela dobro znana, kako se vštric Tirolskega serčno in goreče poganja za katoliško reč.
Vravnano je tako, da bode poslanstvo precej imelo zaslišanje pri sv. Očetu, kakor v Rim pride. Tisti tedaj, ki nimajo časa se delj muditi v Rimu, se toraj zamorejo precej domu verniti in je v 5—6 dneh vse opravljeno.
Tudi stroški niso ravno tako posebni. Gg. kaplan Šranec in bukvar Ničman sta bila pred 2 letoma o zlati maši sv. Očeta v Rimu, in to popotvanje z ondotnim bivanjem vred je stalo vsacega nekaj čez 100 gl.
Kdor želi tedaj s to deputacijo se skleniti in z njo v Rim ter pred sv. Očeta iti, naj to naznani gospod predsedniku katoliške družbe, in od tod bo zvedil, kaj je nadalje storiti.
Gotovo je, da tako lahkega in pripravnega, pa tudi prijetnega popotvanja ni kmali, kakor bo v taki družbi.
Premisliti je pa tukaj 1. še sploh to le: Poslanstvo sploh vsako, toraj tudi to ima ta namen, da s svojo tehtnostjo moč razodeva in pripomore k dosegi namena, ki ga ima; to pa se le zgodi, ako je poslanstvo res tako, da spoštovanje obuduje, da je veliČansko, in to se pospeši, ako se jih veliko vdeležuje.
Premisliti je 2. še posebej:
Res je, da znamenitosti, umetnosti itd. v Rimu bode moč viditi tudi pozneje , zaupljivo tudi papeža. Drugo prašanje pa je: doklej bomo mi sedanji katoličani imeli priložnost viditi sedanjega papeža, viditi sv. Očeta Pija IX, viditi enega naj častitljivših, naj večih papežev, viditi tolikega vojšaka za sv. Cerkev, kakorš-nih stoletja niso imele ? Tega namestnika Kristusovega v obličja viditi, mu v njegovem jetništvu milovanje razodeti, od njega sv. blagoslov prejeti, to je res vredno
nekoliko truda, kdor ne bo te prilike porabil, je pra-šanje, če bode kterikrat več mogel svoje želje spolniti, in utegnilo bi mu pozneje žal biti.
Kaj se godi v Rimu? (Dalje.) Dve reči se godite v Rimu, ali prav za prav zastran Rima v Firenci, in zavoljo tih dveh reči se svet obrača z očmi na Talijansko.
Perva dogodba je ta, da se poslanci v talijanskem deržavnem zboru dan za dnevom pomenkvajo zastran papeževih zagotovil (garancij), to je, zastran tega, kaj da hočejo sv. Očetu zagotoviti in dopustiti, da bi toliko sv. Očeta, kolikor ves katoliški svet vmirili. Da le nekoliko pogledamo, kako prazen je ta njih trud, in da iz tega nikakor nič ne bo, vmuznimo se za kratko časa v zborno sobano, in poslušajmo malo, kaj in kako modrujejo ti poslanci roparskega kraljestva, ti zavihani kovači novih postav.
V	seji 24. jan. poslanec Morelli naravnost terdi, da je katoliška vera vničila pravo omikanost, in da je ka-toličanstvo hudobna naprava (.,scelerata istituzione'*).
Dalje terdi ravno ta Morelli, da je ,,il Papato mor-to," da je s papeževo duhovno močjo in oblastjo konec za vselej! K zadnjemu pravi, da cerkev naj neha, in da namesto nje je treba vstanoviti šolo, kakor vodnico narodov! Poslanec Minghetti, mož ki plajš obrača zmerom po vetru, kakor so mu očitali poslanci, pravi, da ima vero, toda tisto, ki daje serčnost (serčnost sv. Očeta ob njih dežele pripraviti), vero, iz ktere se izhaja čednost težkih darov (da naj se namreč papeževa oblast daruje narodnosti talijanski), vero, ki sklepa vodila večnega Boga z vodili domačije itd.
V	seji 25. jan. se repenči poslanec Coppino zoper zagotovila (garancije), bodi si ktere koli. On terdi, da je treba popred pkerbeti, da cerkvena oblast ne bode nikdar škodljiva deržavni oblasti; da on ne spoznava na Talijanskem nobene naj viš|i oblasti, kakor le kraljevo, ki si jo je ljudstvo zvolilo.
Poslanec C i vini ni se upira postavi, ki obeta sv. Očetu zagotovila, in noče , da bi sv. Oče imeli še ime in čast kralja v Rimu: terdi, da ne gre, da bi dve kraljevi osebi ob enem v Rimu bile, namreč talijanski (ropar-)kralj in sv. Oče pravi kralj, da treba je popolnoma uničiti papeževo moč, imenuje sv. Očeta Talijanom sovražnega kneza.
V	seji 26. jan. se poslancu Panattoni-ju zdi, da obljube, ki se dajejo sv. Očetu, so še premajhne, toda je tih misel, da sv. Oče, starček, kakoršni so, se bodo že udali, se pogodili s talijansko deržavo in se v to vdali, da oni niso nič več kralj. Poslanec Boncom-pagni pravi, njemu se zdi, da sv. Očetu ne gre tudi ne ena sama ped pozemeljskega kraljestva ne.
(Dalje nasl.)
Iz Adrianopelna. Jaslice v cerkvi katoliškega mi-sijona so se letos posebno odlikovale, kakor ve iz pisem preč. prednik o. Tom. Berzeska, ki je zdaj na Dunaju. K pričetku omenjenih jaslic je sama od sebe prišla vojaška banda ondotnega keršanskega polka. To je gotovo dobro znamnje za misijon. O. superior in Br. Fran-čišk Cerar, kakor je znano, išeta po Avstrii pomoči za obstanek misijona, ker se je na Francoskem zavoljo vojske podpora usušila. —
Iz Belle-Prairie v Ameriki, 11. pros. 1871. — Čudno se ti bo zdelo, da ti tako dolgo nič ne pišem; pa opravila, ki sem jih dobil pridši nazaj v misijone so me zaderževale, da nisem časa imel misliti na pisanje. Obiskoval sem namreč svoje misijonske kraje. Le nekoliko bolj mične zadeve naj naznanim.
V	Long-Prairie misijon lepo napredva. Pred tremi leti še ni bilo nobene katoliške družine tam; kar nekega dnč pride Nemec me vprašat, če bi hotel misijon tam delati, ako bi se on vselil in se druge katoliške družine,
povabil se naseliti. Obljubil sem mu bil, da jih hočem obiskovati, kolikor bodo mi čas in okolišine dopustile. Naselilo se jih je do letos okoli 60 katoliških družin. V jeseni, ko nazaj pridem iz Evrope, grem precej te družine v Long-Prairie obiskat. Pa dozdaj sem maševal vedno le v hiši tistega Nemca, ki se je bil na pervo naselil. Hišica pa, ako ravno precej prostorna, je bila vender premajhna za tolikanj ljudi, in ker ni bila kaj terdno narejena, se je jela majati in bi bila nam kmalo med Božjo službo na glave padla. Torej sem z gorečo besedo ljudi vnemal, da naj mi pomagajo cerkvico postaviti, in ako ravno majhno in leseno, pa bo vender bolj primerna kakor kmetovska hišica. Lesa so bili nekaj navozili čez leto , kakor sem jim bil še popred naročil; potem nekoliko načertam obrisali plan, po kterem naj se cerkvica naredi in vravna; in res, to je tolikanj pomagalo, da ko mesec potem v Long-Prairijo pridem, sem to leseno cerkvico blagoslovil, in daritev svete maše v čast nebeškemn Očetu v nji daroval.
In ko naprej grem v druge misijone, slišim praviti od cerkvice , ki so jo ljudje sami naredili iz svoje lastne gorečnosti, iz namena namreč, kadar bi kak duhoven po Božji previdnosti tje prišel, da bi dobil kraj za maševanje. In ta kraj se imenuje „Reno.4'
Čudovito res Božja previdnost človeške serca vlada in vnema. Tedaj sem tam Matere Božje čistega Spočetja praznik maševal. Bilo jih je pri maši kakih 15 družin, veči delj Cehi, par nemških in ena irska deržina. Ko sem se z njimi poslovil, so se priporočevali, da naj jih še obišem. Potem obišem še veliki misijon v Miller-ville-u, kjer so ga bili gospod Pire pričeli. Tam je do 80 katoliških družin, večidel Nemcev; pa nimajo duhovna. —
Nazaj grede obišem več majhnih misijonov , potem pridem k Kranjcem na Tivo-Riverji (Dve-reki) in ma-šujem v hiši pri Kristanu na pervo. Tudi smo se pomenkovali, da bi nekoliko sveta kupili in se lesena cerkvica naredila. Ti Kranjci sicer imajo do bližnjih nemških misijonov le nekoliko ur hoda, vender jim je težavno zavolj nemškega jezika, torej bomo skusili z Božjo pomočjo med njimi misijon vstanoviti, da bodo saj nekoliko krati med letom med sabo Božjo službo imeli in kranjsko pridigo slišali. Se je kraj dan hodd od tega proti jutru, kjer je drugi kranjski stacijon, ki ga obišem večkrat v letu, kakor čas dopusti. Imenuje se: „Pri sv. Štefanu v gojzdu." Tukaj smo ravno pretečeni mesec nekaj sveta kupili, da bi cerkvico postavili; in res, tukajšni Kranjci so že začeli z veseljem les tesati in voziti za Božjo hišico. Menim, Če nam po sreči gre , da bomo še letos to novo cerkvico blagoslovili. Tukaj v Belli Prairiji smo pa zabeli pripravljati, da bi dobili nune ("ali „Sestre," kakor jih tukaj imenujemo), ter bi otroke podučevale kolikor moč tudi indijanske, in jih zrejevale v keršanski veri. Vidiš, preljubi, da nam je treba pridno delati, dokler nam Bog zdravje da. Tudi g. Načeta Tomazina so mi mil. škof pustili, da si deliva misijonske opravila, ker razun imenovanih misijonov nam tudi indijanski misijoni dajejo veliko opraviti.
Gospod Pire so pretekli teden bili zelo zboleli, in so mi pisali, da naj hitro pridem, težko če ne, zadnje svete zakramente jim podelit. Sel sem torej berž ko je bilo moč jih obiskat v Krow-Wing; in ko se jim je nekoliko zboljšalo , sem jih tukaj doli v Belle Prairijo pripeljal v svojo hišico, in hvala Bogu, zdaj se nekoliko bolje počutijo.	Jož. Buh.
Drobci*
Gospodarske šole na Oskem. Na Češkem imajo po več krajih gospodarske šole, ktere podpira deželni
odbor iz deželnega zaklada. Lanskega leta je imela n. pr. višji gospodarska šola v Libverdi učencev 101, dobila iz dež. zaklada 10.000 gl., stala pa je 22.000 gl.; šola v Tabori z 49 učenci dobila pomočka 12.000 gl.; kmetijska šoia v Libverdi s 24 učenci dobila 3150 gl. iz dež. zaloge; v Hrudimu s 50 učenci 4000 gld., v llrokoluskah s 33 učenci 2000 gld.; v Kadani z 32 učenci 3100 gld.
To naznanuje češki list „Hospodar' (v Pragi, po enkrat na teden, vrednik Jož. S. Vilimek, cena 1 gl. 10 kr. na kvatre.)__
Razgled po svetu.
tršulinariee v mestu Blois-u („Blod(i) na Francoskem so o pruskem napadu pisale svojim duhovnim sestram v Berlin, naj izprosijo pri pruskem kralju, da se njih samostanu prizanesejo vojskine butare. Prednica se oberne naravnost do kraljice Avguste. Bil je samostan v Blois-u dobil povelje sprejeti 50 vojakov s konji. Ko so bili pa konjki pred samostanskimi vrati, se jim je skazalo kraljevo pismo, ktero je velevalo, da bodi samostanska občina izločena od vsake vojniške naklade. Bilo je pismo kralja Viljema. — Misliti se da iz tega •icer lepega djanja, koliko so terpeli in terpe pa drugi samostani.
V	rciti nta si enaka odpadni lliaeint in ljublj.
Tagblatt? Vtem, da oba hočeta katoličana ostati, akoravno obi tajita resnice katoliške ve:e, Cerkev in njenega poglavarja skrunita. Zato Tagblatt rad pripoveduje P. Hiacintovo rogoviljenje zoper Cerkev.
Tagbl. je spisal dolg artikel „o narodnem maliku," in njegov sklep, če ga prav razumevamo, je tarnanje, zakaj da „vcliki narodni malik" še do časa ni pojedel ,,manjših narodnih malikov." — Zdaj pa svetuje narodnega malika s prestola trešiti in deržavo razglasiti „edi-nega kulturnega malika" —,,als das e in žige civilisa-torisehe Bindemittel." Naj berže pa bode deržava le potlej srečna, ako ostane vera kakor olikovalno sredstvo in jo deržava za tako spoznava, sama pa pri svoji nalogi ostane.
Iz Ljubljane. Matične bukve. Na več prašanj odgovorimo, da „Matičine bukve" se dobivajo pri Iiohnu na star. tergu; po dogovoru v zadnji seji pa jih bode odbor ljubljanskim udom tudi na dom pošiljal, ker jih 3ami ne jemljejo. —
Iz Seuiiea, 12. febr. 7. t. m. zjutraj ob 6 je v Gospodu zaspal bogoslovec g. M. Pašič. — Ranjki se je trudil dolgo ča3a, obiskaval gimnazijo v Novomestu, kjer si je služil 3 težavnim podučevanjem potrebnega živeža. Po prestani zrelotni skušnji prosi v ljubljansko bogoslovje, kamor je bil tudi sprejet. Posvetil se je bil čeloma vedi in naukom, ali kmalo je moral zapustiti šole; podal seje na deželo k strinji v Treben, potem v svoj rojstni kraj na Streklovec, kjer si je sozidal primerno stanovanje, v kterem je bival v družbi žalujočih starišev. Proti jeseni se je vselej nekoliko popravil ter Vedno pričakoval, da bode dovolj terden poprijeti se v novo šole. Ali zadnje leta je bil tako oslabel, da skoraj ni mogel izpod strehe več. Bolehal je nad šest let za pljučnico. Bil je mil, blag in pobožen, čislan od duhovnov in svetnih. Sploh spoštoval ga je vsakdo, kdor ga je poznal- Bodi živo priporočen vsem prijateljem, sošolcem in znancem v molitev.
V	Gorici so bili 11. t. m. marljivi dijaki napravili lepo besedo Bal. Vodniku ter >o mnogi pri tem skazali krasne svoje zmožnosti.
Za politiko prostora zmanjkuje, pa tudi prav posebnega ni.
Duhovshe spremembe.
V teržaski čkofii. C. g. Peter Urseolo, noar-kez pl. Gravisi, duh. pom. na Otoku (Isola), je dobil sokanoniško prebendo ,,Zarotti evo" pri sostolnem ka-pitelnu v Kopru. — Č. g. Jož. Bud in, duh. pom. pri Marii Devici (pri jezuitovski cerkvi) v Terstu, bode ob enem začasni kurat v jetnišnici c, kr. kervave sodnije.
—	C. g. Al. Vaskon, v pokoju v Kopru, ostane tako za nadaljnih šest mescev. — V semeniše (1. 1. v Gorici) je sprejet gosp. Jak. Sila iz Povira. — Duhovske po-skušnje bodo od 28. t. m. da!,e v škofijski pisarnici.
—	Razpisane so do 10. sušca duhovnija: V Bazovici, v Klani, v Grizinjani, vNovakah, v Bolj uncu.
IMobrotnl darovi.
Za sv. Očeta. Neka dobra roka 10 tol. po2 gl-star. den. — A. A. duhoven in verniki pri sv. Jerneji v Begnjah nad Cerknico 12 gl. a. v. s pristavkora : „Vsi sveti apostoli, prosite za svojo Cerkev in za naslednika sv. Petra!" — Duhoven ljublj. šk. 1 gl. ter prosi sv. blagoslova. — Devica iz Ternovega 40 kr., prosi sv. blagoslova za dušo in za telo sebi in domačim. — Z Zaspega 10 gl. 50 kr., rekoč: „Surge Domine! et di-spergentur inimici." U. J. tol. za 2 gl. st. den. — 1. Iz spoštovanja do sv. Očeta in do svoje matere sv. katol. Cerkvo smo se na adreso podpisali, poklanjamo majhen dar (15 gl.), in kličemo iz dnu serca: „Bog reši našega Očeta Pija iz velikih stisk in otmi našo mater, sv. kat. Cerkev, iz hudega viharja! — Prebivavci Fužinske vasi in drutina Fužinskega grada (Poljske fare). — 2. Ko dan na dan papir delamo, prekladamo in ravnamo, želimo, da bi se rabil v brambo cerkveno in ne v njeno preganjanje: nekaj deklic iz Bevške papirnice 1 gld.
00	kr. — 3. Nekaj deklic iz Bevč 80 kr. Sv. Oče! sprosite mi resnično spreobernjenje, 1 sr. dvajs. Sv. Oče! sprosite mi pravo stanovitnost, 1 šmarno petico. — 4. Družina neke hiše Poljske fare iz ljubezni do sv. Očeta
1	gl. 60 kr. J. G. cerkovnik v Polji 1 gl. — Sancte Pater! Christus pro Te rogavit, ut non deficiat fides Tua; rogo Tu pro nobis, ut non deficiat fides nostra! Sacerdos quidam 5 gld. — Gospod, usmili se narodov! 20 kr. — Dobrotna roka 3 gl. — Iz Mirne duh. pastirji in farmani darujejo sv. Očetu 21 gl. s prošnjo za sv. blagoslov. — Iz Selc 9 gl. v pap. in 1 gl. 12 kr. sr. Nabrano o priložnosti, ko so se brale ss. maše za sv. Očeta.
—	A. S. 1 gl., prosi sv. blagoslova zase, za mater in brate. — Bolehen duhoven 2 gl. sr., ter „prosi blagoslova od nezmotljivega sv. Očeta. — 1 gl. sr., prosi blag. za-se in za svoje. — Mati 1 gl. sr.: „Sv. Oče, blagoslovite mene in moje otroke! — Neim. po kan. pr. g. U. 1 gl.
—	Iz Ljubljane M. 3 tol., t. j. 5 gl. sr. — lz Logatca: M. M. 2 gl. sr., A. L. 1 gl. sr., A. M. 1 gl. v pap. — Iz Št. Vida nad Ljubljano: M. 1 gl. 20 kr., M. 1 gl., U. 1 gl.; vsi prosijo blagoslova za srečno zadnjo uro.
—	Iz Planine. Vsi prosimo blagoslova od sv. Očeta in jim želimo, da bi bili skoraj rešeni iz rok sovražnikov, ter jim pošljemo 16 gl. v pap., in 1 gl. 85 kr. v sr. — S Trate 12 gl. Iz Šent Vida 11 gl. 23 kr. Fr. Gerdin 1 gold. —
Za misijon o o. Trapistov v Banjaloki. Za katoliško olikovanje svojih bratov v Bosni s Kranjske gore 32 gl. — M. Kos iz Zaloga tare cerkljanske 1 gl. Tomšič iz Zaloga 1 gl.
Za misijon v Adrijanopelnu. Fara Vače 21 gl. — V. J. 50 kr. — Iz Logatca 12 gl. 60 kr.
Za pogorelce v Klečah. S Černega verha pri
P. g- * gl-
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blazilik v Ljubljani.