dela
šMjeflje
eusiio DBUVCEV TOVARNE
letnik 28
::6№1VE::g::::№MNA;:
Še enkrat: Vlecimo v isto
^ ob prevzemu nalog di-''ektorja sem se popolnoma Zavedal velike odgovornosti tudi problemov, ki se jim J'® bom mogel izogniti. Od ~daj se je v dveh letih in pol pogodilo marsikaj. Nasplo-sno bi lahko ugotovil, da je Dila stvarnost mnogo slabša, •jpt bi jo lahko pričakoval tu-največji pesimist. Ob dolo-•^enih trenutkih so bile razbere tako brezupne, da bi Človek najraje ušel s takega ^ela. Neprestani psihični pri-usk ob vedno negotovi usodi kvarne, z njo pa tudi vseh zaposlenih in njihovih družin, človeka naglo uničuje.
Vendar namen tega pisa-'ija ni tarnanje. Na tem delu °®tajam zato, ker sem trdno
smer
prepričan, da imamo moč in voljo, da prebrodimo vse težave in si ob tem tudi ustvarimo pogoje za dolgoročno perspektivo.
Boj za preživetje se bo nekoč že končal in to tako, da bomo »ostali živi«.
Vse probleme je namreč možno premagati, če si to res želimo. To smo v praksi tudi dokazali. Kljub temu, da je slovensko gospodarstvo skoraj popolnoma na tleh, v Alpini brez kakršne koli pomoči od zunaj, še vedno držimo glavo nad vodo. In to ob dejstvu, da 80 % svoje proizvodnje izvozimo (kjer nam rezultat slabša precenjen dinar), da izgubljamo sovjetsko tržišče, in da smo zaradi slabih zim izgubili po-
-yg
šivalnice v Gorenji vasi
ski expo 90
6. novembra je minister za turizem Ingo Paš odprl letošnji Sejem SKI EXPO 90.
Opozoril je, da je smučarski šport z industrijo smučarske opreme pomemben dejavnik turizma in celotnega gospodarstva.
Alpina seveda predstavlja zanimivo kolekcijo z 20 % popustom.
žiri, november 1990
lovico smučarskega programa.
Vse to je samo pospešilo proces velikega vsebinskega prestrukturiranja Alpine, ki naj bi ob dokončni realizaciji pomenil tudi našo dolgoročno perspektivo.
Poznavalec razmer v našem gospodarstvu bi se vprašal, kako uspete v Alpini nemogoče spremeniti v mogoče.
Odgovor je v misli, ki sem jo povedal na začetku svojega mandata: »Alpina je kot težak voz, ki ga bomo lahko premaknili in vlekli samo pod pogojem, da ga bomo vsi vlekli v isti smeri.«
Takrat sem tudi postavil vprašanje v kateri smeri bomo vlekli in koliko. Rekli smo, da bo smer postavil trg. Da pa naj bi vsakdo vlekel vsaj toliko, kolikor zasluži ali bi želel zaslužiti.
V tej prispodobi je tudi odgovor, zakaj v Alpini, kljub nemogočim razmeram, še vedno držimo glavo nad vodo. Uspeli smo namreč doseči to, da nas vsaj večino vleče voz v isti smeri.
Smer smo dodatno konkretizirali z mnogimi ukrepi, ki imajo vsi isti načelni smoter; »Čim hitreje se moramo po kvaliteti dela (v širšem smislu) približati Zahodu in postati enaki ali boljši od nam podobnih uspešnih tovarn v razvitem svetu.«
Še vedno pa nekateri ne vlečejo s tako močjo, kot bi morali; drugi pa zaradi tega ne dobijo toliko, kot bi morali. Vendar upam, da bomo postopno rešili tudi to. Je pa res, da je situacija še vedno zelo težka. Če samo majhna skupina delavcev Alpine začne »vleči voz« v nasprotno smer, bo ta že krenil po klancu navzdol namesto navzgor. Ker se čudeži v gospodarstvu ne dogajajo prav pogosto, si lahko vsakdo predstavlja, kaj bi to pomenilo za Alpino danes in v prihodnje.
Bojan Starman
7#
Karte so ponovno premešane, začela se je nova igra; aduti so razdeljeni drugače kot doslej, ko se je vedelo, komu gredo ...
Podobno kot v družbi, je tudi v tovarni: vloge (karte) so v podjetništvu razdeljene drugače. Zunaj vedo kaj gre lastniku ali delničarjem, kaj me-nedžerjem, kaj delavcu pripada. In kaj je dolžnost enih ali drugih.
Toda kaj pomenijo vloge (karte), če ne poznamo pravil igre oz. se jih nočemo oprijeti.
Ce začnemo kar pri lastnikih, bi najraje še ostali pri lastnini vseh in kljub dokazom, da je taka lastnina nikogaršnja in zato ni pravih spodbud za pametno gospodarjenje, nam to še najbolj ustreza, saj bo sicer izkoriščanje?!
Podobno je z mene-džerji, ki imajo pristojnosti po zakonu pa jih niti sami nočemo prav izkoristiti ali pa jih posamezniki prekoračijo.
V tej divji igri — brez pravil bo (vsaj v prihodnjem obdobju) še najkrajšo potegnil tisti, ki ima najmanjši vpliv. Ve se, kdo so to.
Takale kvartopirska druščina se lahko kaj hitro sprevrže v splošen pretep brez pravil ali s pravili močnejšega... Kaj hočem reči: tudi, če država še ne dela tako kot od nje pričakujemo, je možen naš interni dogovor kako delati, da bomo kot podjetje učinkoviti. Saj to smo menda hoteli — da smo v urejenem okolju samostojen subjekt — kajne?
N. P.
DOGOynRinfflO fC -
DOGOVORIH ffflO SE
Ob rob sklepom delavskega sveta
2. NOVEMBRA JE ZASEDAL DELAVSKI SVET in obravnaval periodični obračun za obdobje od 1. 1. do 30. 9. 90.
Poslovanje je nazorno komentiral direktor Bojan Starman:
Glede na razmere v katerih smo poslovali v prvih devetih mesecih, lahko rečemo, da smo dosegli kar dober rezultat. Ogromno denarja imamo še v zalogah in pričakujemo, da jih bomo v zimski sezoni prodali in upamo, da bo zima vsaj malo boljša, kot so bile prejšnje. Pozitivni premiki so tudi pri produktivnosti, ki se je povišala od 5—8 %. To je še toliko bolj razveseljivo, ker smo morali velik del proizvodnje prerazporediti na začasne programe, veliko je bilo novih artiklov, majhne serije; vemo pa tudi, da je v Sloveniji fizična produktivnost padla za 10 %.
Tako nam uspeva, da bomo plan celotnega prihodka v celoti realizirali — še več, kaže da ga bomo celo presegli, predvsem zaradi zelo dobrih rezultatov prodaje v MPM.
Tudi na področju stroškov smo dosegli, da planiranih ne presegamo in čeprav ne bomo ustvarili planirane nove vrednosti, bo rezultat, zaradi zmanjšanja stroškov, približno enak.
Glede likvidnosti lahko rečemo, da se je povečevanje dolgov ustavilo. Raven domačih in tujih kreditov naj bi se do konca leta še znižala, prav tako smo uspeli znižati tudi nivo zapadlih obveznosti.
Vse to smo uspeli uresničiti, kljub znanim težavam; zamrznjen tečaj ob velikem izvozu, zaostrovanje poslovanja s Sovjetsko zvezo ipd.
Kako nam kaže?
Pospešeno izvajamo projekt prestrukturiranja tovarne v cilju dolgoročne konkurenčnosti in perspektive podjetja. V zvezi s tem vodimo precej akcij in če bi jih uspeli realizirati tako, kot so zastavljene, končni rezultat ne bi smel biti vprašljiv.
V teh akcijah so zajete tri bistvene stvari in sicer:
—	povečati produktivnost celotnega podjetja — vključno z režijo
—	akcije na področju stroškov in prodaje; tržna selekcija in selekcija programov glede na donosnost (zmanjševanje stroškov na enoto proizvoda) in ponuditi konkurenčne cene;
—	zmanjšati tudi strošek vloženih materialov na enoto proizvoda. (lani so na primer stroški OD v celotnem prihodku znašali 15 %, letos znašajo že 25 %) in to moramo pokriti z znižanjem drugih stroškov
—	znižati režijske stroške na enoto proizvoda in postaviti pravo ceno (trenutno dosegamo boljše cene na Zahodu, doma pa smo zavestno postavili nižje ce-
ne in tudi zato dobro prodajamo).
Program prestrukturiranja naj bi izpeljali približno v dveh letih.
Kapacitete: pokrite so za naslednje obdobje — težave, ki se bodo pojavljale zaradi zmanjševanja izvoza na Vzhod in s tem manjša naročila, bomo skušali pravočasno reševati.
Po končani proizvodnji zimskega programa, bomo nadaljevali z letnim športnim programom, programom moške obutve.
Po obravnavi je delavski svet sprejel sklep, da se potrdi periodični obračun v predloženi vsebini.
Beseda je tekla kolektivni pogodbi, ki je bila sprejeta in velja od 1. septembra 1990 dalje. Direktor je v zvezi s tem povedal, da jo bomo v podjetju tudi spoštovali in bi za oktober povišali urne postavke za 5% in s tem dosegli najnižji osebni dohodek za dosežene rezultate dela, ki ga predpisuje kolektivna pogodba.
Ker pa splošna kolektivna pogodba izvzema opredelitev pravic poslovodnih delavcev in vodilnih delavcev, le-ti urejajo svoj položaj na osnovi dogovora z delavskim svetom. Osnovna določila o tem je sprejelo društvo poslovodnih delavcev Slovenije.
Glede na to je direktor predlagal, da naj bi znašal osnovni osebni dohodek direktorja 5 povprečnih osebnih dohodkov Alpine v preteklem mesecu. Za člane kolegija direktor sam postavi kriterije.
Glede razporeditev delavcev iz režijskih delovnih mest na normirana dela v proizvodnji je bil sprejet sklep, da v skladu z 10. členom kolektivne pogodbe ti začasno razporejeni delavci, prejemajo enak osebni dohodek, kot bi ga prejemali na prejšnjem delovnem mestu, če pa bodo uspeli s svojim delom v proizvodnji zaslužiti več, prejemajo OD na osnovi doseženih rezultatov. Določilo velja od 1. oktobra do uveljavitve kolektivne pogodbe oz. sklenitve pogodbe o zaposlitvi.
Delegatka iz šivalnice je opozorila, da se pojavljajo vedno večje razlike v doseganju norm med šivalnico in prikrojevalnico in ostalimi oddelki. Nekaj odstotkov v tem povprečju pomeni tudi stalno uvajanje novih delavcev, menjave artiklov in drugi organizacijski problemi, vendar so razlike kljub temu prevelike.
Sprejet je bil sklep, da se vodja proizvodnje zadolži, da razišče, če se ne pojavljajo kakšne nepravilnosti, ki bi bile lahko vzrok za to. To se naj razišče in takoj ukrepa, če bo potrebno.
A. K.
z delavskega sveta ob obravnavi poslovanja
Nekaj podatkov
v devetih mesecih smo izdelali blizu 1.600.000 parov obutve, kar je 6,8 % več kot v enakem obdobju lani. V prikazani proizvodnji so zajeti tako gotovi proizvodi, kot deli obutve za posamezno vrsto obutve. Planirana proizvodnja za devet mesecev je znašala 1.530.770 parov, naredili pa smo 56.252 parov ali 3,6 % več. Letni plan je parovno realiziran 75 %.
Povprečna proizvodnja na delovni dan je znašala 8.353 parov, kar je 5,7 % več, kot v enakem obdobju lani. Ker se je število zaposlenih zmanjšalo, je proizvodnja na zaposlenega na delovni dan porasla za 7,5 %, znašala pa je 6,9 parov.
Prodaja in izvoz
Po vseh prodajnih poteh je proizvodnja prodala 20.000 parov obutve, kar je 11 % več kot v enakem obdobju lani. Parovna odprema v MPM je višja za 10%, grosistična prodaja obutve za 29 %, izvoz na Zahod za 23 %, parovni iz-
voz na Vzhod pa se je zmanjšal za 10 %. Skupaj smo izvozili 11 % obutve več.
Skupni parovni izvoz predstavlja 77 % proizvedene obutve v devetih mesecih, Zahod 54 % in Vzhod 23 %. (V enakem obdobju lani smo izvozili 74 % količinske proizvodnje, na Zahod 47 % in na Vzhod 27 %).
V devetih mesecih smo preko MPM prodali 1.040.000 parov obutve, kar je 9 % manj kot v enakem obdobju lani.
Zaloge
Glede na 1. 1. 1990 so vse zaloge skupaj porasle za 55 %, od tega so se zmanjšale edino zaloge materiala — za 14 %, zaloge nedovršene proizvodnje ostajajo na nivoju 1. 1. 1990, zaloge končnih izdelkov so porasle za 287 %, zaloge v MPM pa za 65 %.
Osebni dohodki:
Povprečni neto OD je v Al-pini v devetih mesecih znašal 4.319 din.
Utrinki s seminarja o preobrazbi
o podjetjih in novem načinu podjetništva v trenutnih razmerah, sta »natresla« nekaj misli dr. Širne I van j ko in mag. Janko Arah.
—	Pri podjetništvu ne more delovati sistem enako lačnih želodcev. Na nas samih je, da se odločimo, kaj od podjetništva želimo, kakšni so naši cilji; na podlagi tega bomo laže ugotovili, kakšno naj bo naše podjetje.
—	Ne razmišljajmo, kako rešiti staro. Razmišljajmo o novem, drugačnem. Le to bo rešilo obstoj podjetja, zaposlenost vseh delavcev.
—	Nemogoče, da bi razreševali socialne probleme in delovali v tržnem gospodarstvu. Najprej razmislimo o zadnjem, nato pa se lotimo sociale in oboje bomo lahko uspešno rešili.
—	Podjetje, ki se preoblikuje v družbo ali drugo obliko, samo zato, da spremeni status, ni storilo še ničesar.
—	Tudi zdrava špekulacija je element tržnega gospodarstva. To se bomo morali šele naučiti.
KAKO USTYARjnfflO
V Gorenji vasi zaskrbljeni
»Trenutno izdelujemo sandale za Aspo za sezono po-jnlad-poletje 1991. Delo kar dobro teče, pa bi lahko še bolje, ^ bi imeli boljši material. Ševret resina, ki ga uvažamo iz Italije je problem, saj pri nekaterih kožah gre v izmet skoraj tretjina kože; manj se naredi; ni prihranka,« je pripovedoval ^odja obrata Gregor Pusta vrh.
Vodja obrata Gorenja vas Gregor Pustavrh
, »Ta pojav spremljamo že '2 skladišča, preko prikroje-yalnice, do kantiranja. Kot rečeno, se pri omenjenem "materialu to opazi, ko usnje ^apnemo, pri obdelavi pa se trga.
Dokončujemo tudi škornje domače tržišče, začeli pa z izdelavo sandal iz ju-•^ečjega usnja za Sovjetsko ^vezo. Prva količina 30.000 parov, nato pa še 20.000 parov.
Novembra smo začeli s proizvodnjo sandal za Belmo Aspo, prav tako iz ševret resine.
Pričakujemo, da bo z materiali manj težav, kot jih je oilo doslej.
Z izdelavo škornjev pa nismo imeli nobenih večjih težav. Tudi iz montaže kakšnih pripomb na naše delo niso imeli.
Za Sovjetsko zvezo izdelujemo salonarje iz belega ju-nečjega boksa; bojimo se, da bo pri obdelavi na konicah pokal, kot se je to dogajalo lansko leto.
Za dobro delo v proizvodnji so potrebni ustrezni stroji; moram reči, da nimamo večjih problemov, čeprav smo nekaj strojev posodili drugim oddelkom. Na drugi strani pa za šivanje okraskov na škornjih sodelujemo z zasebnikom iz Tržiča, ker se nam ne splača kupovati drugega stroja, ker to delamo le včasih.
Število zaposlenih v tem oddelku se počasi krči. Zdaj jih tu dela 145. Nekaj jih je odšlo v pokoj, nekateri pa drugam. Prostora je še dovolj, nekaj je tudi kandidatov za zaposlitev ... Kar zadeva prehod na enoizmen-sko delo pa menim, da v Gorenji vasi trenutno to še ni možno. Na traku je le treba 60 ljudi, ki delajo po fazah, podobno pa je tudi v naši pri-krojevalnici.
Ko smo prej govorili o razmerah, je razumljivo, da lete vplivajo tudi na osebne dohodke. Če je, na primer, zaradi slabega materiala do-
družbenih podjetij
Zalikane napake so v Gorenji vasi odkrili že v skladišču
—	Mi še ne poznamo pravil igre kapitala. Kapital je pri Podjetništvu najpomembnejši. Ni pomembna statusna obli-
podjetja, temveč dobičkonosen program in v vsakem trenutku nek določen cilj.
.. — V petih letih pri nas družbenih podjetij ne bo več, ker Jih bo tržno gospodarstvo izločilo.
, ~ V svetu gre najbolje podjetjem, kjer delavci niso "krati lastniki in delavci firme.
—	Delavske delnice niso nič drugega kot samoupravljanje z drugim imenom.
—	Filozofija internih delnic je le rešitev podjetja pred Propadom. Tak sistem so uvedli v Ameriki, v podjetjih, v ka-
®ra niti država niti kapitalist, zaradi slabega položaja, vanj nuso hoteli vlagati.
~ Mnogo govorimo o internih delnicah, toda saj niti ne erno, kaj je to. Delnica ni delnica in nima nobene vrednosti, ® ne moremo prodati.
, Ce bomo letos dobiček pustili v podjetju, ga bomo na-®di^e leto poklonili republiki.
Kar precej za razmišljanje, kajne?	Joži Kacin
seg norme slabši, če ni prihranka, so tudi plače nižje.
Mislim pa, da je uspeh oddelka predvsem odvisen od dobre priprave dela. Lahko rečem, da se je to v zadnjem letu zelo izboljšalo; to se pravi, da je vse kar dobro urejeno. Pridejo pa seveda »špice« ko pride do zamud; takrat pa so seveda težave. Največkrat se to dogodi pri sekalih,« je povedal vodja obrata.
Podobna so bila tudi mnenja delavcev na posameznih delovnih mestih, saj so mi že v skladišču materiala nazorno pokazali koliko kože ševret resine gre v nič pri sekanju, če nočejo sekati nekvalitetnih gornjih delov.
Podobnega mnenja je tudi Jelka Tomič, ki te kože seka in Anica Dolinar na obrezovanju podloge (kantiranje).
Vsiljuje se zaključek, da bi pri prevzemu kazalo bolj pogledati, čeprav je napaka za-
likana, da se lahko pokaže včasih šele, ko se gornji del raztrga.
Morda, da so manj kakovostne kože cenejše in je to vračunano? Če to drži, je treba prava merila v tovarni tudi uveljaviti.
Na vsak način v oddelku, tako delavci, kot sam oddelek, pričakujejo, da jim bodo priznali vsaj 10, 20 % ugodnejši normativ, saj niso sami krivi, da v takih primerih naredijo manj, porabijo pa več materiala kot je normativ.
Morda še pojasnilo, zakaj pišem o takih pojavih več kot o drugih stvareh; zato, ker običajno na videz majhne pomanjkljivosti vplivajo na končni uspeh največ, prav zato ker jih ne poskušamo reševati radikalneje in se zato ponavljajo. Pa ne, da stvari obešamo na »veliki zvon«!
Nejko Podobnik
»Kar tretjina kože gre včasih v odpad,« pravi Jelka Tomič
3
KflKO UfTVnRlflfflO

Na »britofu« so še »živahni« stroji
ste bili že kdaj v skladišču trenutno neuporabljenih strojev? Če še niste bili, vam bo morda tale vest dobrodošla.
Tu je za malo tovarno strojev; to da misliti. Pa če začnemo kar pri tistih strojih, ki jih trenutno ne rabimo in so tu bolj sezonsko. Analitikom in organizatorjem je to lahko opomin, da velja razmišljati, kako doseči, da bodo stroji v življenjski dobi, čimbolje
izkoriščeni, saj bodo po petih letih tako zastareli...
Druge bo spet zabolela glava, ko bodo izvedeli, da je tu nekaj strojev, kupljenih za dragocene devize, ki jih nihče nikoli ni uporabil, ali pa komaj kdaj. Ali pa naprave, ki jih je izdelala cela ekipa v kateri so prav tako dragi sestavni deli — pa tudi ni bilo nobene praktične koristi. Takole bi lahko naštevali pomanjkljivo-
• M' Inovacije;
Kakovost je zastonj ^
Poistovetenje delavca z delom
Objavljamo spet eno izmed poglavij iz knjige Philipa B. Crosbyja. Tokrat vam bomo predstavili zgodbo, ki govori, da delavci ne delajo dobro le za denar ...
Takole gre:
»Preprosto se mi zdi, da jim delo in podjetje sploh nista važna,« pravi Elmer ženi.
»Tako kot je zadnjič kolega rekel v šoli za poslovodne delavce: ,Ne čutijo se povezane z delom.' Mislim, da so taki časi; vse dobijo brez prevelikega truda.«
Odrinil je stol in posegel po svojem plašču. Ko se je namenil proti vratom, ga je žena vprašala: »Kako mu je bilo ime, tvojemu prvemu šefu?« »Paul Terrace. Zakaj?«
»Kje je zdaj?«
»Upokojen je. Preselil se je na deželo, potem ko je odšel iz tovarne pred dvema letoma. Ko je odšel, je bil direktor za proizvodnjo. Zakaj vprašuješ?«
»Samo spraševala sem se, če bi tudi on menil, da se je vse spremenilo. Veš, spraševala sem se, če bi tudi on mislil, da se delavci ne morejo več »navezati« na delo.«
»Lahko ti odgovorim,« se je nasmehnil Elmer, »njegova poslovilna večerja je bila največja, kar smo jih imeli. Ljudje so prišli od povsod, večinoma ljudje na odgovornih delovnih mestih, ki so nekdaj delali pri gospodu Terraceju. Ko je tisti večer imel kratek govor, je dejal, da se ljudje nikoli ne spremenijo, samo okoliščine se spreminjajo. Rekel je, da ljudje vedno hočejo pravilno narediti stvari in da je osnovno orodje poslovodnih delavcev treba iskati v medsebojnih odnosih in ne v postopkih.« Namrščil se je. »Spomnim se, da sem ti o tem pripovedoval takoj po večerji.«
»Vem,« je rekla, »samo spraševala sem se, če si pozabil na to.«
Ko se je Elmer tisto jutro vozil proti tovarni, je mislil na svojo ženo. »Pravzaprav vem, da sem dobil lekcijo,« si je priznal. »Morda sem pozabil. Pa četudi sem, kaj morem storiti glede tega?«
To jutro je bila Elmerjeva prva naloga pripraviti plan nadur za naslednji teden. Da bi to lahko naredil, je moral ugotoviti število potrebnih ur, število razpoložljivih ur in število enot v zaostanku. Ko je zaključeval to rutinsko nalogo, je še vedno mislil na razgovor z ženo.
Vzel si je deset dni in se ta čas pogovoril z mnogimi delavci. Ugotovil je, da je največ odsotnosti ob koncu tedna ali v ponedeljek. Pa še to; iščejo priložnosti, pa ne le v tem podjetju.
Po mnogih pogovorih z delavci o njihovih osebnih težavah in željah, je sprožil še druge aktivnosti. Odsotnost z dela se je polagoma zmanjševala, kakovost dela se je pa povečevala. Kljub temu še vedno ni vedel natančno, s čim je to dosegel. Pa mu je pomagal šef: »Mislim, da se delavci odzivajo na pozornost in pristno zanimanje, ki si jim ga izkazal. Dali ti bomo nadaljnjo podporo na tem področju. Mislim, da smo bili doslej tako prezaposleni z vsakodnevnim delom, da smo pozabili vzpostaviti primerne medsebojne odnose s svojimi delavci.«
■ (se nadaljuje)
s ti pa tudi odkrivali muzejsko dragocene stroje, ki so desetletja pomagali delavcem Alpine; zdaj pa ne vemo, kaj bi z njimi...
»Čez sedem let vse prav pride«, pravi Peter Mlinar, ki skrbi za osnovna sredstva. »To se je že večkrat pokazalo. Lahko rečem, da se tu dnevno kaj dogaja; prihajajo stroji, druge pridejo iskat.
Dobivamo stroje tudi od naših kooperantov, ki pa so pogosto kar »oskubljeni«. Kot primer lahko navedem, da smo pred kratkim popisali stroje, ko pa smo jih dobili v Alpino, je že kaj manjkalo; n pr. luč pri šivalnem
stroju, ki velja nekaj sto nemških mark.
Sicer pa na dogajanje nimam kakšnega vpliva; bolj je odvisno od tega, kaj dela proizvodnja. Če vidim, da so določeni stroji in naprave na skladišču že več let ali da so odpisani, organiziramo licitacijo. Moram pa reči, da za nekatere stroje sploh ni zanimanja.«
Take so torej informacije oskrbnika osnovnih sredstev. Kaj lahko za smotrno uporabo strojnega parka naredijo odgovorni, je vprašanje, ki terja skrben odgovor in dosledno upoštevanje dogovorov.
Nejko Podobnik
v skladišču strojev je tudi nekaj naprav, ki niso bile nikoli uporabljene
Iz prodajalne Alpina Zenica
Prodavnica u Zenici je otvorena 1954. godine, medu prvim prodavnicama.
»Alpina« je u Zenici veoma renomirana i cijenjena firma koja kvalitetom i modelima obuće privlači veliki broj kupaca. U prilog tome ide podatak da smo do sada uvijek ispunjavali svoje planove i sa većim procentom prebačaja, što je naročito izraženo u posljednjim godinama. Teškoča prodaje ima, jer je velika konkurencija, ekonomska previranja kao i ostale neda-če ko je se zbivaju na području kupoprodajnih odnosa u Jugoslaviji. Teškoče oko ispunjavanja mjesečnih i godišnjih plano-va su u MPM približno iste što svaka prodavnica nastoji da dobije onu vrstu roba koja je prodajna na tom području. Mislim da u zadnje vrijeme imamo dobre modele, dosta dobru snabdjevenost te da dobri rezultati neče izostati.
Plan za 1990. godinu smo u prvih devet mjeseci uspjeli ostvariti 99 %, a parovno 107 %. Ako bi uspjeli ostvariti količinski prebačaj plana do kraja godine, došlo bi do znatnog prebačaja finansijskog plana. Da bi se to ostvarilo, potrebno je prodavnicu snabdjeti onim vrstama obuće, koje se trenutno traže u jesensko-zimskom periodu.
Prodavnica je mijenjala lokaciju tri puta i uvijek je bila na području trgovačkog dijela grada.
S obzirom da je Zenica, kao i svi ostali gradovi u Jugoslaviji opterečena ekonomskim teškoćama, a s druge strane ima veliki broj prodavnica obuče, što ukazuje na veliku konkuren-ciju, potrebno je kvalitetom usluga robe i dobrom snabdjeve-nošču privuči što veći broj kupaca.
Koristim priliku, s obzirom da idem u mirovinu poslije 28 godina provedenih u Alpini, da svim radnim ljudima ovog kolektiva i čitavoj maloprodajnoj mreži poželim dobre uspje-he u budučem radu.
Kolektiv prodavnice: Mahumed Sarič, poslovoda i: Nadžija Šestič, Jasmina Salkovič i Azrija Turšanovič.
KAKO UfTYnRJAfflO
Po treh zelenih zimah in ne-padanju kupne moči, pri M vedno visokih cenah proizvajalcev, ob poplavi zasebnih (rgovin in uvozu najrazličnejše-ga blaga iz Dalj njega vzhoda, se ^rašujemo, kako bo s prodajo »IWrtne opreme v naših prodajalnah, ki ta program prodajajo.
Glede na predhodne zime "rez snega so se proizvajalci zimsko športne kolekcije (pred-ysem bunde), preorientirali na 'zdelavo bund »za na cesto« in za na smučišče, tako da upa-^o, da bo prodaja le-teh stekla. Vse je seveda odvisno od tega, bo sneg; v tem primeru lahko ■■ačunamo na prodajo smučar-ske opreme v celoti.
Kot sem že prej omenila, se tržišču pojavljajo vedno novi proizvajalci, zato se trudimo do-čimbolj različne proizvajal-ki so po kakovosti in cenah ^enimivi, saj se zavedamo, da oomo konkurenčni le z dostopni-cenami.
Preko posrednikov vzpostavljamo stike z Dalj njim vzho-°om (Taivan), vendar pa bi tu "morali naročiti večje količine, ki Pa jih trenutno z našimi zmoglji-ostmi ne bi mogli prodati. Tako Bze, da bi morali prodajati še ^osistično. Zaenkrat se znajde-° tako, da to blago sami kupu-
Tudi dokup športnih oblačil pred
jemo pri grosistih. Pri tem pa bi opozorila še na eno težavo. Vedno več zasebnikov proizvaja cenovno zanimivo in kvalitetno blago, vendar pa je rok plačil pri njih krajši, kot pri družbenih podjetjih. Zato razmišljamo ali ne bi modno zanimivo in poceni blago kupovali pri zasebnikih in ga plačali v krajšem roku, ah pa dražje blago kupovati pri družbenih podjetjih in ga skladiščiti v naših prodajalnah, s čimer ničesar ne pridobimo.
Oktobra je služba za dokup organizirala naročanje športne kolekcije za sezono pomlad poletje 1991. Proizvajalci športnih oblačil niso ponudili nič kaj posebnega kar zadeva modele in barvne kombinacije, okvirne cene pa so bila kar precej visoke. Tako bo neobhodno potrebno iskati druge možnosti, tako doma, kot v tujini.
Torej, če želimo poleg obutve prodajati tudi oblačila, se bomo morali prilagoditi hitrim spremembam na tržišču, tako v ponudbi kot povpraševanju. Strategija podjetja bi morala predvsem predvideti koristnost (do-

odločitvijo
Objavljamo nekaj trditev oz. izzivov; upamo, da se boste oglasili z vašimi mnenji.
Organizacija
Organiziranost omogoča, da načrtovano izdelamo in prodamo. Podjetje se s tem mora prilagoditi poslovnemu okolju.
Organizacija
Strokovno utemeljena reorganizacija daje veliko večje upanje na preživetje, kot če se samo formalno reorganiziramo v podjetje.
Kadri
Socialne in ekonomske pravice ljudi naj bi izhajale iz delavčeve uspešnosti oz. koristnosti.
Kadri
Kakovostni kadri bodo spoštovani šele, ko bo obstoj managerjev res odvisen od rezultatov, ki jih pričakujejo lastniki.
Denar
Denar »naredi« tisti, ki je bolj inovativen kot konkurenca.
Denar
Zamislite si, da z Alpino lahko sami gospodarite. \e veste, kako bi z njo obogateli, postanite manager; ce tega ne veste, je bolje da postanete delničar.
Uredništvo
biček) od tovrstne dejavnosti, konkretno izvedbo pa prepustiti strokovni službi.
Povedala bi še, da smo za sezono jesen-zima 90/91 pripravili kot dopolnilo k naši osnovni ponudbi, kolekcijo športnih artiklov z našo blagovno znamko; trenirke, zimske puloverje, kape, šale. Kolekcija je za začetek
skromna, tako barvno kot količinsko, vendar pa se bo v tej smeri nadalje razvijala.
Barvno se nagiba k naravni zeleni varianti, kar poudarja približevanje narave in njenemu varovanju.
Seveda pa bomo barvno in kreatorsko sledili vsem drugim modnim zahtevam.
Karla KRIZNAR
Karla Križnar s kolekcijo športnih oblačil
Prodaja je uspešna, ko nas kupec išče
Novosti kolekcije modne obutve
Oktobra smo zaključili z naročili za novo kolekcijo pomlad-poletje 1991 za domači trg. Alpinina kolekcija modne obutve je zasnovana zelo široko. V ponudbi bomo imeli klasične modele, modele za starejše in mlajše kupce. Zlasti pri modelih za mlajše potrošnike moramo upoštevati modne težnje, ki diktirajo barve vzorca in oblike pri obutvi.
Modne usmeritve za naslednjo sezono poudarjajo naravni izgled čevlja. Ta osnovni moto se kaže v barvi in materialih. Barve prihodnje sezone so barve narave: paleta rjave barve, do svetlo peščene in sive barve kamna, in paleta barv, ki jih lahko označimo kot barve vode: svetlozelena, preko svetlo modre, do temno modre. Pri materialih je najpogosteje zastopan nubuk ali velur ali gladko usnje, ki je samo grobo obdelano in mu šele pri končni obdelavi čevlja damo pravi izgled in sijaj.
Okrase v večini primerov zamenjujejo perforacije, večje ali manjše, ki pridejo do izraza zlasti pri nepod-loženih sandalih iz usnja. Okrasi, predvsem pentlje, ostajajo še na elegantnih salonkah z visoko peto. Drugje pa so manjši okrasi predvsem majhne zlate zakovice.
Značilno za modele za naslednjo sezono je, da so visoko zaprti, izrezi so ravni, kar pa zahteva dobro kopito. Modeli pa so enostavni po izdelavi, zato je še zlasti pomembna kvaliteta izdelave.
Moda se spreminja, vendar za dobro prodajno obutev je potreben lep izgled, kvalitetna izdelava, udobnost, pravočasna izdelava in cena. Uspešna prodaja je šele takrat, ko je naš kupec zadovoljen in bo zopet poiskal našo obutev.
Jana Erznožnik

RflZCOYOR zrn UREDniKOYO fflIZO
Na temo: Kako uresničevati kolektivno pogodbo
v razgovoru sta sodelovala: Mišo ČEPLAK, vodja splo-šno-organizacijskega sektorja in Nataša DEMŠAR, predsednica sindikata. Razgovor je vodil Nejko PODOBNIK, zapiske je pripravila Anuška KAVCiC.
Delo-življenje:
Poznate določila kolektivne pogodbe; v katerih točkah jo bo najtežje uresničevati?
Mišo CEPLAK:
Menim, da bomo pogodbo prav lahko uresničevali v vseh točkah, če bomo le uspeli ustvariti tak rezultat, ki nam bo to dopuščal. Torej, uresničevanje pravic iz kolektivne pogodbe je odvisno predvsem od naše uspešnosti.
Naša praksa je bila vedno taka, da smo skušali stvari reševati tako, da je bilo za delavce najbolje, če so le bile za to materialne možnosti.
Sedaj imamo splošno kolektivno pogodbo, vprašanje pa je, kaj bo prinesla panožna kolektivna pogodba. Menimo pa, da so stvari dokaj dobro urejene že z zakonom o delovnih razmerjih; nekaj stvari pa bomo morali dodelati še sami (ali s pravilnikom ali sklepi delavskega sveta), prav zato neke posebne panožne kolektivne pogodbe niti ne potrebujemo.
Mišo Ceplak, vodja splošno-organizacijskega sektorja
Pogodbo bomo skušali uresničevati. Kar zadeva osebne dohodke menimo, da se ne kaže poslužiti možnosti, da bi višino OD, ki je predpisana s kolektivno pogodbo, znižali za 20 %, kolikor je še dopustno, temveč bomo zastavili vse sile, da bi delavci za normalne rezultate na najnižjih delovnih mestih, zaslužili toliko, da bi imeli za normalno življenje. Rekel bi, da smo že blizu tega in če bi dvignili OD za okrog 10 %, bi to dosegli. Menim, da tudi razporeditev v devet tarifnih razredov ni sporna in bomo naš sistem temu prilagodili.
Ko bomo sklenili pog(^be o zaposlitvi, kar naj bi naredili do konca junija prihodnje leto, bodo dane možnosti, da delavci za-
konsko uveljavljajo stvari, ki so v pogodbi zapisane. Osnovno plačo bomo določili glede na skupino in urno postavko, tej pa dodali ustrezne stimulacije, ki po novem še niso povsem oblikovane ter dodatke in nadomestila.
V okviru stimulacij je možno za dobre uspehe znotraj nekega oddelka, določiti tudi višje stimulacije — kar bo vodja določal sproti. Vse skupaj naj bi pomenilo tudi določeno racionalizacijo pri obračunavanju osebnih dohodkov in poenostavilo izračun OD, da bo vsak zase približno lahko izračunal svoj OD.
Kar zadeva jubilejne nagrade, lahko povem, da gotovo le-teh ne bomo mogli dodeljevati tudi za 10 let delovne dobe, ampak bomo ostali pri starem načinu.
Odnos vodstva do sindikata ne vidim dosti drugače, kot je bilo to že doslej — še naprej bomo morali sodelovati in si prizadevati za skupne cilje.
Pomemben del kolektivne pogodbe je tudi skrb za inovacije in druge izboljšave, ki bi doprinesle k razvoju podjetja. Tu vidim veliko možnosti, vendar bi bilo potrebno ljudi spodbujati. Tudi delo na domu bi moralo biti ena od možnosti; tu predvsem mislim na invalide, ki jim v podjetju ne moremo prilagoditi delovnih pogojev.
Delo-življenje:
Kako torej ocenjujete zahteve kolektivne pogodbe v primerjavi z interesi Alpine?
Mišo CEPLAK:
Z vidika vodstva niso stališča nič drugačna ali nasprotna. Prizadevamo se za zmanjšanje obremenitev delovno intenzivnih dejavnosti, kot je naša, kar bi za nas veliko pomenilo in bi tako imeli več denarja za OD, ali pa za investicije in za razvoj podjetja. Pri nas, na primer, 15 ali 20 % povišanje OD ogromno pomeni (zaradi velikih prispevkov).
Kolektivna pogodba je torej nek začetek partnerskega dogovarjanja, vendar bo svoje prinesel in pokazal tudi čas in stvari se bodo zagotovo kasneje tudi zaostrile, predvsem kar zadeva pritisk sindikata na management (vodstvo podjetij).
Delo-življenje:
Zaščitna vloga sindikata je preko kolektivne pogodbe dokaj določena. Kakšno je stališče Al-pininega sindikalnega vodstva do teh vprašani?
Nataša DEMŠAR:
Končno smo dočakali, da je kolektivna pogodba sprejeta; res pa je, da so stvari le še na papirju in bo preteklo še nekaj časa, da se bo to začelo tudi uresničevati. Vsekakor si za to prizade-
varno. Razumljivo je, da bomo vse skupaj lažje izpeljali, če bo podjetju šlo dobro. Če pa bodo rezultati slabi, se bo vse še bolj zaostrilo; odnosi z vodstvom, kakor tudi v proizvodnji.
Če bo prišlo do odstopanja, upam, da se bomo o problemih pravočasno pogovorili in uskladili.
V našem podjetju je kar veliko članov sindikata — okrog 1300; kolektivna pogodba pa prav tako velja za vse delavce in sindikat bo prav tako tudi zastopal vse delavce. Določene ugodnosti, ki ne izhajajo iz dela, kot je, na primer, pravna pomoč, subvencije ipd., pa bodo še naprej veljale samo za člane sindikata. Vse ostalo, kar zadeva delo in pravice, ki izhajajo iz tega, pa velja za vse delavce.
Delo-življenje:
Kako bo sindikat ravnal v primeru, če se bo pojavilo nezadovoljstvo delavcev, na primer, zaradi prenizkih OD ali drugih stvari, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe?
Nataša DEMŠAR:
Vsekakor bo treba v takih primerih čim hitreje ukrepati, zato ne bomo čakali na končni rezultat. Lahko se zgodi, da pride do nezadovoljstva, če se bo ugotovilo, da bo nek oddelek pri OD preveč odstopal od drugih; takrat bomo zastopali stališče, da veljajo za vse ljudi enake pravice glede na rezultate dela. Seveda bomo morali ugotoviti za koga in kdaj so doseženi določeni rezultati dela in ugotoviti vzroke za tiste oddelke, ki teh rezultatov ne dosegajo, in vprašanja reševati sproti. I^ed časom smo na našem sestanku govorili tudi o delničarstvu, kar ljudi precej razburja, ker tega ne poznajo dovolj. Menimo, da bi takrat, ko bo za to čas, v oddelkih organizirali sestanke, na katerih naj bi vodstvo delavce z vsem natančno seznanilo.
Druga stvar, ki vznemirja ljudi in je zapisana v kolektivni pogodbi, je prerazporeditev delovnih opravil v devet plačilnih razredov. Po mnenju sindikata je to v redu, ker imamo zdaj vse preveč razdrobljeno, obračun pa je preveč zapleten. Vse to je treba spraviti v neke pametne okvire, opozarjam pa, da pri tem ne bi prišlo do napake, da bi bil nek oddelek prikrajšan. Prav zato bo sindikat vse to spremljal.
Prav tako bomo tudi v primeru, da bi, na primer, imeli pogoje, da se nekaj viška denarja razdeli med delavce, upoštevali neke realne osnove. V prvi vrsti si bomo prizadevali, da bodo ljudje imeli delo in da bodo vse službe delale tako kot je treba, potem bo tudi rezultat ugoden.
Nikakor pa ne bomo postavljali nekih zahtev, ki ne bodo temeljile na stvarnih temeljih in na primer zahtevali denar, tudi če ga ne bo.
Glede tehnoloških viškov oz. premeščanja ljudi znotraj tovarne nimamo posebnih pripomb, ker se zavedamo položaja; vemo, da je potrebno zmanjšati režijo, da je zaradi prestrukturiranja določeno število ljudi ponekod preveč. V to se kot sindikat ne bomo spuščali, če bo seveda narejeno pravično. Ponavadi nastopamo tedaj, če se kdo pritoži, da se mu je zgodila krivica. V same premestitve pa ne mislimo posegati, ker menimo, da so to poslovne zadeve, ki jih je treba izpeljati.
Nataša Demšar, predsednica sindikata
Drugo so primeri tehnoloških viškov — v teh primerih je program izdelan in ga bo treba spoštovati; to je že opredeljeno tudi v kolektivni pogodbi.
Povedati moram, da je naše stališče v kriterijih nekoliko drugačno, od teh, ki jih predvideva kolektivna pogodba. Teh določil se bomo sicer morali držati, čeprav menimo, da je pri ugotavljanju tehnoloških viškov socialni kriterij pomembnejši, kot je to predvideno v kolektivni pogodbi, kjer je opredeljen šele kot peti (zadnji) kriterij. Stališče sindikata je, da bi ga kljub temu morali upoštevati.
Mišo CEPLAK:
Ko se pogovarjamo o presežnih delavcih, lahko rečem, da se to pojavi takrat, ko nekomu podjetje ne more več zagotoviti dela in to ne za posamičnega delavca na delovnem mestu, ampak v podjetju kot celoti. Če bomo vodili neko zdravo politiko, menim, da v podjetju do takih primerov ne bi smelo prihajati. Tu bi morali ločiti presežek delav-
Kako uresničevati
kolektivno pogodbo
шт-.

тш

RAZGOVOR Zfl UREDniKOYO MIZO

nadaljevanje
Nekaj zanimivih določil kolektivne pogodbe
cev v primeru, da ni dela. druga stvar pa je nedoseganje rezultatov dela, kar predpisuje tudi kolektivna pogodba. Do tega pa bo občasno prihajalo in če človek na svojem delovnem področju ni uspešen, ne bo možno zanj iskati delovnega mesta.
Menim, da so kriteriji, ki so predvideni po kolektivni pogodbi dobri in kolikor bi jih upoštevali drugače, bi to pomenilo le nek točkovni sistem, kar tudi ne bi bilo povsem realno. Seveda pa ni kriterijev, ki bi bili tako dobri, da ne bi vsebovali neke subjektivnosti.
V glavnem pa velja, da imamo še veliko stvari, ki jih bomo morali izboljšati, da bomo bolj konkurenčni, ne samo akcije, kot so, na primer, zmanjševanje režije. Lahko pa rečem, da je bilo 1. januarja 1988 na režiji 638 ljudi, 30. septembra letos pa jih imamo le še 510. To smo dosegli brez kakršnihkoli večjih pretresov in prerazporeditev. Večji del naše nadaljnje akcije bo usmerjen v tej smeri. Torej tudi na tem področju skušamo zadeve reševati čimmanj boleče in ne na račun kvalitete. Je pa dejstvo, da se bo treba sprijazniti s tem, da je vsako delo častno.
Nataša DEMŠAR:
Tudi na sindikatu smo razpravljali o tem, da v primeru zmanjšanja režije pridejo v proizvod-No administrativne delavke, kovinarji ipd., ki so popolnoma no-Jinci za delo v proizvodnji. Te ljudi je potrebno naučiti popolnoma vse (prekvalificirati), kar Pa zahteva svoj čas.
Mišo CEPLAK:
Naše stališče do teh premestitev je, da ljudje, ki bodo preme-
ščeni, ne bi smeli biti prikrajšani pri osebnem dohodku.
Delo življenje:
Kakšne vrste sodelovanja predlagate med vodstvom podjetja in sindikatom?
Mišo CEPLAK:
Kolektivna pogodba velja že od septembra, vsaj kar zadeva osebne dohodke, kar pa zadeva razporeditev del v tarifne skupine pa zahteva nekoliko daljši rok. Na področju višine OD bomo morali narediti še manjši premik, čeprav smo ob normalnem dosegu in ob normalnem številu ur to že dosegli. Tarifni del in stimulativni del OD pa nameravamo dodelati v decembru, da bi lahko veljal s 1. januarjem.
Naslednja faza je sklepanje pogodb o zaposlitvi, kar bi potekalo do 30. junim 1991.
Nataša DEMŠAR:
Menim, da je za dobro sodelovanje potrebna predvsem dobra obveščenost sindikata, ker bomo le tako lahko spremljali kako stvari potekajo oz. kako se uresničuje kolektivna pogodba.
Mišo CEPLAK:
Strinjam se, da bomo morali na področju medsebojne obveščenosti narediti korak naprej. K temu bi prispevala tudi ponovna oživitev oddelčnih sestankov. Menim, da je sindikat prvi, ki bo analiziral delo vodilnih ljudi in pravočasno ukrepal, da ne bi prihajalo do konfliktnih situacij
Nataša DEMŠAR:
Sindikat ima in bo vedno imel na prvem mestu človeka, ki ga bo ščitil, hkrati pa sodeloval tudi z managementom, ki bo prav tako moral upoštevati človeka, kar lahko največ prispeva k skupnemu rezultatu.
ZAKUUCEK:
Videti je, da uresničevanje kolektivne pogodbe ne bo tako zelo težko. Seveda pa ta ocena sloni na sedaj znanih razmerah.
Kljub dokaj optimističnim napovedim pa se lahko pokaže, da bo marsikaj težko uresničiti.
Vzpodbudno je tudi, da si sodelovanje, tako sindikat, kot vodilni, predstavljajo kot nek partnerski odnos. Zanesljivo pa sindikat predstavlja neke vrste opozicijo, vsaj kar zadeva uresničevanje pomoči delavcem.
Prav je, da sindikat pri svojem delu na tem področju ne dela razlik med člani in nečlani; tako bodo tudi nečlani počasi spoznali smisel svoje vključitve v članstvo.
Dodatki
1.	Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.
Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Osnova za izračun dodatkov je osnovni osebni dohodek delavca za poln delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.
2.	Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:
—	izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni 10 %
—	delo v deljenem delovnem času za
—	prekinitev dela 1 uro in
več	15 %
—	za prekinitev dela 2 uri
in več	20 %
—	dežurstvo	20 %
—	nočno delo	30 %
—	delo preko polnega delovnega časa	30 %
—	delo v nedeljo	50 %
—	delo na dela proste dneve po posebnem republiškem in zveznem zakonu	50 %
Za čas pripravljenosti na domu, delavcu pripada nadomestilo v višini najmanj 10 % od osnove.
Če organizacija oz. delodajalec uvede t. i. »evropski delovni čas«, delavcem ne pripada dodatek za delo v deljenem delovnem času v višini 15 %.
3.	Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 % od osnovnega osebnega dohodka za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
4.	V kolektivni pogodbi dejavnosti in v kolektivni pogodbi organizacije oz. delodajalca, se določijo dodatki in višina dodatkov zaradi naporov in težkih pogojev dela.
Del osebnega dohodka iz naslova uspešnosti poslovanja oziroma iz dobička
V primeru izkazanega dobička se lahko skladno z akti podjetja in vnaprej opredeljenimi merili ustrezen del dobička razdeli med delavce.
Del osebnega dohodka iz dobička se lahko izplača tudi v obliki delnic, obveznic ali drugih vrednostnih papirjev. Odločitev o obliki izplačila mora biti določena s sklepom o delitvi dobička.
V družbenem podjetju se delavcem izplača udeležba na dobičku samo v okviru višine dobička, ki presega 6 % poslovnega sklada. Pri tem se upošteva povprečno stanje poslovnega sklada v poslovnem letu. V mešanem podjetju velja za udeležbo delavcev v dobičku, ki pripada delu družbenega kapitala enaka omejitev kot v 3. odstavku. V mešanem podjetju velja za udeležbo delavcev v dobičku, ki pripada delu družbenega kapitala enaka omejitev kot v 3. odstavku. Iz dobička, ki pripada preostalemu delu trajnega kapitala, pripada delavcem najmanj 3 % ustvarjenega čistega dobička.
Od dobička, namenjenega za delitev delavcem, se 80 % deli na delavce proporcionalno izplačanim osebnim dohodkom delavcev 20 % dobička pa po kriterijih, ki jih vnaprej določi poslovodni organ.
Drugi osebni prejemki
Regres za letni dopust
Delavcu pripada enkrat letno regres za letni dopust v obliki dela 13. osebnega dohodka in se izplača do konca meseca julija tekočega leta.
Jubilejne nagrade
—	od 50 %—100 %, odvisno od delovne dobe.
Odpravnina zaradi
prenehanja delovnega
razmerja
V primeru, ko delavcu preneha delovno razmerje zaradi tehnoloških, organizacijskih in ekonomskih razlogov ali ukrepov družbenopolitične skupnosti, pripada delavcu na podlagi pismene izjave, da želi, da mu delovno razmerje preneha in da s temi sredstvi trajno rešuje svoje nadaljnje delovno angažiranje nadomestilo v obliki odpravnine, in sicer
—	za delavce z izpolnjeno delovno dobo do vključno 15 let v višini 24 osebnih dohodkov
—	za delavce z izpolnjeno delovno dobo nad 15 do vključno 30 let v višini 30 osebnih dohodkov;
—	za delavca z izpolnjeno delovno dobo nad 30 let v višini 36 osebnih dohodkov.
Osnova za odpravnino je povprečni izplačani mesečni osebni dohodek delavca v zadnjih treh mesecih pred uveljavitvijo pravice do odpravnine.
Navedena izplačila zagotavljata organizacija oz. delodajalec in družbenopolitična skupnost na podlagi pravic in po pogojih v skladu z zakonom. Se nadaljuje
KAKO umnniofflo


Na domačem tržišču obutve je vse hujša bitka za kupce; splošna nelikvidnost je naslednji pojav ... Tako nam ne preostane drugega kot, da smo čimbolj prilagodljivi; da imamo dobro kolekcijo in zmerne cene.
Vse to skupaj velja tudi za nas, ki delamo na grosistični prodaji.
Uvozna obutev, ki tudi v Jugoslavijo prihaja z vsega sveta, je v glavnem cenejša, zato pa manj kakovostna. To počasi spoznavajo tudi kupci. Kot že rečeno je zato delo na terenu še toliko pomembnejše. Posebno sedaj, ko so večje trgovske hiše v velikih likvidnostnih težavah (in zato odpovedujejo tudi že naročeno obutev), je odprta politika do zasebnih trgovcev kar pomembna rešitev. Le ti delajo z manjšimi stroški in so zato lahko konkurenčni, ponekod celo našim prodajalnam.
Prodaja na debelo preko zasebnikov
Nam pa v zasebne prodajalne tudi ni treba vlagati... Posebno smo zainteresirani za sodelovanje z zasebniki, kjer ni naših prodajaln ali v manjših krajih na podeželju, kjer je v zadnjem času čutiti več denarja.
Tako nam je v zadnjem letu uspelo, da 50 do 60 novih zasebnih prodajaln pomeni kar okoli 40 % skupne grosi-stične prodaje. Največ teh trgovin je v Sloveniji in na Hrvaškem, pa tudi v Bosni, Srbiji in celo v Makedoniji. Seveda smo pri poslovanju z njimi dokaj previdni. Pogosto zahtevamo jamstvo za plačilo blaga (akceptni nalog) in ga tudi dobimo. Seveda bomo to razmerje še dograjevali s pogodbami. Mislimo pa tudi na terenu angažirati ljudi, ki bi obvladovali
grosistično prodajo na določenem področju.
Letos smo na razgovore povabili tudi trgovce z mod-
no obutvijo (ne le s športno, kot smo delali prejšnja leta), se z njimi pogovorili o naročilih in nadaljevanju sodelovanja. Menim, da velja na tem področju še okrepiti delo, posebno še, če bo Alpina s svojimi prodajalnami podvržena različnim dodatnim obremenitvam, taksam in podobno.
Adolf Križnar
Uspešno dogovarjanje predstavnikov grosistične prodaje s kupci, med katerimi je že veliko zasebnikov
Dober čevelj in ustrezno ravnanje na trgu
Ze tretje leto zapored organiziramo predstavitve (pre-zentacije) ali bolje rečeno seminarje za naše prodajalce. Namen je jasen; prvič, spoznavanje nove kolekcije in drugič, funkcije čevljev.
Seminarje imamo skupaj s trgovsko hišo Slovenijašport, ki ima v svojem prodajnem programu po novem obširnejši, bogatejši program za zimo, in sicer smučarske čevlje Alpina in Rossignol. Za tiste, ki morda ne vedo, naj povem, da je ta firma kupila tri znane tovarne čevljev Lange, Caber in Tra-peur. Ime prve, to je Lange, ostaja naprej, znanje vseh treh pa je osnova za kolekcije Rossignol.
Prvi hip se mogoče komu položaj zdi neprijeten, toda v tržno naravnanih deželah ima vsaka trgovina proizvode najmanj dveh tovarn, običajno pa treh. Po moji presoji v naše trgovine čevlji Rossignol najbrž ne sodijo, sem pa popolnoma prepričan, da na področju smuči, poleg Ela-na, sodijo prav smuči Rossignol, ki v svetu pomenijo največ, cenovno pa so povsem konkurenčne, kar za čevlje ne velja.
Naj povem, da je bila naša kolekcija ocenjena zelo ugodno. Predvsem je barvno zelo atraktivna, funkcionalno pa je treba posebej poudariti Alpho S, ki je z novim udobnim notranjim čevljem in dodelano konstrukcijo, konkurenčna vsem tovrstnim čevljem za dobre smučarje in nič več ozko le za tekmovalce.
Seminarje smo začeli v ponedeljek popoldan, 15. oktobra v Ljubljani, nadaljevali v torek v Zagrebu, se selili naprej v Beo-
grad, zadnja postaja v četrtek je bilo Sarajevo, potem pa takoj domov. 1800 prevoženih kilometrov, na srečo v lepem vremenu, le relacija proti Beogradu v temi
Vodja tekmovalne službe Janez Šmitek
je resnična avantura. Prehitevanje v škarje je tako pogosto, da dobivaš občutek, da je to običajna, dovoljena zadeva.
No, ne smem pozabiti, da je Tyrolio predstavljal Boris Strel, Rossignol pa je bil kar s tremi zastopniki. Prvi, šef marketinga, je povedal osnovne obrise giganta Rossignol, ki zaposluje 2500 ljudi, ima letni promet okrog 300 milijonov dolarjev. Nadaljeval je s kolekcijo smuči, drugi predstavnik pa s čevlji. Prevajal je tretji Zoran Savnik, predstavnik pri nas v Smučarskem skladu.
Na kratko, imajo čudovite smučarske posnetke na video kaseti, novo spoznanje, ki se ga ponovno osvežil pa je, da prevajanje ne pride v poštev. Tisti, ki ne zna jezika, ne vzpostavi ustreznega kontakta s poslušalcem. Prevajalec običajno ne pozna stroke in zadeva se sprevrže v dolgočasje.
Se ena stvar se mi zdi zelo pomembna. Pri nas se v trgovini dogajajo zelo hitre spremembe. Pojavlja se zasebna iniciativa. Odpira se nešteto majhnih zasebnih trgovin. Odpirajo jih povečini bivši športniki, tudi smučarji. Ti pa smučarski čevelj poznajo bolje, njihov pristop h kupcu zna biti prepričljivejši.
Opozarjam, da moramo biti zelo prilagodljivi in najti način, kako kar najhitreje odpremiti
čevlje v tako trgovinico. V Sarajevu je, recimo, nekdanji državni prvak v smuku Ajdin Pašo-vič predlagal, da v firmi deponira čeke in na ta način zavaruje — nas seveda.
V novih pogojih vidim drugače tudi seminarje, oziroma pre-zentacije. To se dogaja na snegu, kjer lastnik trgovine, ali prodajalec čevlje tudi preizkusi. To je najbolj prepričljiv način spoznavanja kvalitete; tako je v svetu, kjer je konkurenca neizprosna.
Predstavitve, ki jih delamo, so predvsem informacija. Menim, da je najpomembnejši člen v prodaji tisti, ki prodaja neposredno. Kako to izgleda, sem najbolje videl na Norveškem. Od jutra do večera sva z našim predstavnikom štirinajst dni hodila od trgovine do trgovine, razlagala, prepričevala, primerjala. Skoraj vsaka trgovina na zahodu zaposluje tudi enega ali več bivših tekmovalcev, ki kupcu svetujejo, oziroma takoj postorijo manjšo servisno uslugo, na primer prilagoditev Peterson steljke ipd.
Na kratko: za uspeh firme je potreben kvaliteten, konkurenčen proizvod in ustrezen pristop na tržišču. Anonimna pisma, ki obravnavajo tematiko od obleke nekoga, do nosečnice, niso konstruktivna.
Janez Smitek
vmžmo IE
KcMlrev/^ novice
Г A	oktobru smo skleni-
'delovno razmerje zli priprav-JMki obutvene stroke, z delom pa 10 ^	obdobju prenehalo
delavcev.
, Oktobra so začeli delati: Igor Romana Sparovec, Sabi-
. 'JKio Zakelj,

Vinko Oblak, rojen 28. decembra 1928, s Sela pri Žireh, je bil po poklicu kvalificiran ključavničar. V Alpini je pričel de-jeti oktobra 1950, najprej Kot delavec v proizvodnji, avgusta leta 1951 je odšel mehanično delavnico, ^ je opravljal dela ključavničarja. Kasneje je opravljal naloge obrat-"®ga mehanika, nekaj upokojitvijo pa je skrbel za vzdrževanje strojev.
Vinku Oblaku v slovo
Zdravje mu je pričelo pešati, zato se je avgusta leta 1985 invalidsko upokojil.
Po dobrih petih letih se bomo za vedno poslovili od našega upokojenca Vinka Oblaka ...
Pogrešali bomo njegov humor in kritično besedo, ki je pomagala do marsikatere dobre odločitve pri delu.
Dfl vemo
	
	
	
	
	
na Mlakar in Marta Jereb, vsi v Žireh; Cvetka Rant v Gorenji vasi, Robert Škvarča v Rovtah, na Colu pa Martina Hladnik, Marjeta I4ic, Nataša Likar, Martina Leskovic in Marta Praček.
Z delovnim razmerjem so oktobra prenehali: Štefka Gladek iz finančnega sektorja, Robert Žan in Sašo Robič iz tekmovalne službe, Ivanka Pečelin, Berta Kopač, Darinka Miklavčič, Frančiška Gantar, Jana Miklavčič iz oddelkov v Žireh, Anton Pintar iz obrata Gorenja vas, Danijela Bajec iz obrata Col, Heda Rozina iz prodajalne Trbovlje in Evica Čavić iz prodajalne Novi Sad.
Naši na Slovaško, Slovaki na morje
Ob odhodu v pokoj
Dolgoletnim sodelavcem, ki so meseca oktobra odšli v ^o.služeni pokoj: Ivanki Pečelin in Berti Kopač iz prikroje-^alnice, Frančiški Gantar iz šivalnice, Antonu Pintarju, iz °omta Gorenja vas, Danijeli Bajec iz obrata Col in Štefki Gladek iz finančno računovodskega sektorja, želimo mnogo Zdravja, dobrega počutja in zadovoljstva med domačimi, P^'edvsem pa veselja ob aktivnostih, za katere jim je do sedaj ^anjkovalo časa.
novo živuenjsko pot so stopili
Sodelavcem: Andrejki Krapez iz obrata Col, Mariji Na-9ode iz Rovt, Dragici Almasi, Tatjani Tolar in Dragu Zaklju ^ oddelkov v Žireh, ob sklenitvi zakonske zveze iskreno če-"tamo in jim želimo predvsem medsebojnega razumevanja, ^^^e in veliko zdravja!
Prvo sodelovanje med pihalnim orkestrom »Sandrik« iz Doljnih Hamr in kasneje, ko je tamkajšnji kapelnik Ivan Trcha-Ija prevzel novo godbo »Zvzdu-chotehnike« iz Novega mesta nad Vahom, se je to sodelovanje razširilo tudi na sindikate obeh tovarn, predvsem na področju dopustov. Tako so se med tem časom izmenjale že tri izmene dopustnikov. Žirovci smo odhajali na Slovaško, delavcu Vzduc-hotehnika iz Novega mesta, ki je oddaljeno kakih 120 kilometrov od Bratislave, v ravnici Panonske nižine, pa na morje.
Slovaški dopustniki so koristili naše zmogljivosti v Zlatorogu pri Umagu, naši dopustniki pa njihovo rekreacijsko postojanko v dolini Kališnice pri Modrovi, ki je oddaljeno kakih šestnajst kilometrov od Novega mesta in osem kilometrov do Pieštanov, kamor so nas vozili vsak dopoldan na kopanje v priznano termalno kopališče. Ostali dan smo imeli na razpolago avtobus za nakupe in izlete. Tako v mesto Pieštani, Trenčin, pod vznožje
razvalin kraljevskega gradu Beckov, obiskali pa smo tudi steklarno Strani, ki je že na Morav-skem. Če pa se najde kaka izjema, da je nekomu več za nakupe kot za kopanje, mu pač ne moreš pomagati, če v bazenu z vročo termalno vodo ne upa pokazati svoje golote v prid zdravju.
Ker je letos obe skupini prevažal njihov avtobus, smo zaradi teh stroškov koristili samo osem dni, z vožnjo vred, namesto deset kot prejšnja leta. To se je poznalo tudi na zdravilen učinek kopanja, saj smo se praktično kopali samo petkrat.
Odveč je omenjati, da je bil letošnji interes za potovanje na Češkoslovensko še posebej zanimiv zaradi ugodnih nakupov, saj menjava dinar-nemška mar-ka-češkoslovaška krona, daje zelo ugodno menjalno razmerje ena proti štiri ali pa še celo bolje. Tako za isto vrednost denarja popiješ pri njih štiri piva, ko pri nas komaj enega. Tako je praznenje trgovin razumljivo, njihove oblasti to seveda omeju-
nadaljevanje na str. 10
Г
Literarni kotiček
Alojz IHAN -sodobni slovenski pesnik Iz zbirke EMONICA Srebrnik
Nekemu sprehajalcu se je zazdelo, da je ob stezi za hip opazil svetlikajoč se predmet. Sklonil se je in se pazljivo zazrl v tla, kmalu pa presenečen ugotovil, kako natančno se spominja, da je bil predmet okrogel, pravzaprav velik srebrn kovanec z odtisom obraza nekega vojskovodje na hrapavi površini.
Opogumljen je pokleknil na tla in začel natančno iskati.
obenem pa mu je spomin vedno jasneje obnavljal podobo na srebrniku; vsak trenutek se je vanjo vstavila nova prepričljiva podrobnost, iskanje pa se je vleklo. Prečesani šopi trave so se naglo razširjali na vse strani ter bili čedalje manj verjetni in ko je postalo iskanje dokončno brezupno, se je sprehajalec spominjal že drobnih napisov ob robu kovanca, nazadnje pa celo zliza-ne letnice, ki je bila tako staro-davna, da se je brez moči zgrudil na tla in hlipal zaradi izgube dragocenega zaklada.
(Izbrala: Betka Pišlar
Profitni centri so blef, če jih uporabljamo samo za jasnejšo sliko. Drugo je, če dejansko tako delamo ...
(dr. Matija Skof)
Profitni centri so realnost (in ne moda), ki čaka naše podjetje. To naj bi bile tudi enote, kjer se lahko začne razporejanje lastnine.
(mag. Milan Lavrenčič)
Nekdanja meja med oblikovanjem, razvojem, izdelavo in opravljanjem je sedaj zabrisana.
(Deane W. Richardson)
Celo če bi izkušene managerje postavili v naše okolje, bi jih večina odpovedala
(dr. Matija &kof)
Naši managerji so bolj usmerjeni v okolje in zelo dobro povezujejo dogajanja.
(dr. Danica Purg)
Uredništvo
TO IE mm* KRAI
Dobitniki priznanj krajevne skupnosti Žiri
Na proslavi oziroma koncertu ob krajevnem prazniku Žirov so podelili tudi priznanja letošnjim dobitnikom zaslužnim za razvoj kraja.
Priznanja so prejeli: Kari Pivk, Franc Lukančič, Stanislav Mohorič in vaška skupnost Goropeke in Opale, medtem ko sta knjižni nagradi dobila Martin Frelih in Jelka Zaje.
Karel Pivk je prejel priznanje krajevne skupnosti za prizadevno 45-letno delo v gasilski organizaciji, Franc Lukančič za zasluge pri gradnji doma gasilskega društva v Račevi in za investicije v krajevni skupnosti, posebej za gradnjo vodovodov. Slavko Mohorič je zaslužen zlasti za obnovo ceste in pločnikov skozi Ziri, vaška skupnost Goropeke in Opale pa za asfaltiranje ceste v Goropeke in velik prispevek krajanov pri tem. Kot predsednik gradbenega odbora se je še posebej izkazal Martin Frelih, ki je prejel knjižno nagrado. Za 20-letno neplačano delo s podmladkom Rdečega križa, je knjižno nagrado zaslužila tudi učiteljica Jelka Zaje.
Naši na Slovaško, Slovaki na morje
nadaljevanje z 0. strani jejo, izvoz živil pa je sploh prepovedan.
Sicer pa njihova tehnična in gospodarska razvitost dvajset let zaostaja za nami, med tem ko so bili pred to vojno za toliko pred nami. Še hujše kot nemška okupacija, jih je prizadela bolj-ševiška, ki je prepričevala vsako lastno pobudo in vključevanje v razvitejši svet. Z letošnjim političnim preobratom tudi boljševi-ški osvoboditelji sedaj zapuščajo Češko in Slovaško, vendar se novoosvobojena država bori s podobnimi težavami kot pri nas, to je z gospodarsko in politično zaostalostjo po več kot petdesetletni podrejenosti. Boljševiški idoli počasi izginjajo z javnih mest, vendar se tako kot pri nas komunisti delajo nedolžne za sedanje razmere, z izgovorom, da so delali vse v dobro delovnega človeka in gospodarskega napredka. Tisk se osvobaja političnih spon, verski tisk pa še ni zaživel. Tako nam je starejša ženi-čka zaupala, da so dobili molit-venike iz Kanade, kamor so pri-bežali njihovi sinovi v obdobju boljševizma. Gospodarstvo teži k privatizaciji in samoiniciativnosti, saj so praktično vse gospodarske dejavnosti v družbeni lasti, zasebno kmetijstvo pa je praktično brez vsake mehanizacije in se istoveti z našim Kardeljevim kulaštvom, katerega je bilo treba onesposobiti pri pridelavi hrane.
Ljudje so bili do nas prijazni in smo si bili edini, da smo del
naroda, ki je do prihoda Madžarov med nas živel od Karpatov do Jadrana. Če sta si imena Slovenije in njihova Slovenska tako istovetni ni mnogo za premišljevati, ako pa je zakrpatski ukrajinski jezikovni dialekt tako podoben stari ljudski govorici, ki se je še do nedavna slišala od Žirov do obeh Črnih vrhov (nad Idrijo in Polhovim Gradcem) si lahko zamišljamo naše in njihovo poreklo.
Ne smemo pozabiti, da se je naša narodna samozavest in samobitnost oplajala in razvijala na idejah, ki so se porajale na Češkem, Moravskem in Slovaškem. Misli in ideje Jana Husa, Miroslava Tyrša, predsednikov Masarika in Beneša, so tudi pri nas dvigovala narodno zavest in željo po tesnejšem povezovanju z našimi severnimi brati in so-narodnjaki.
Ta vpliv je k nam prihajal tudi iz sosednje Idrije, ki je tesno sodelovala z rudarskim mestom Banske Stiavnica. Iz njihove rudarske šole pa so prihajali rudarski strokovnjaki v Idrijo in ni slučaj, da se je s tem prenašala v Idrijo tudi kultura in veščina izdelovanja čipk. Če se ob letošnji petstoletnici idrijskega rudnika spomnimo tudi idrijske in naše pihalne godbe, tedaj vemo od kje smo prejemali duhovne in kulturne vrednote.
Naša zveza z balkanskimi slovanskimi plemeni nam je v teh 72-tih letih pokazala svoje rezultate. Zato se sprašujemo, če ne bi bilo bolj smotrno ponovno na-
Del razstave Mira Kačarja s Sorice v galeriji v Žireh, kjer je razstavil petnajst slik
Se neurejeno cestišče; toda pločnik in cesta sta do 1. novembra le bila asfaltirana
Takole je poplavljalo, prožilo plazove, uničevalo ceste ,
vezati tesnejše vezi, tako gospodarske kot politične, z našimi severnimi brati, saj se gospodarsko, politično in kulturno dopolnjujemo. V teh kriznih težkih časih, ko v terorju in nasilju naša balkanska zveza razpada pod plaščem neke velikonacionalne ideologije omejenih skrajnežev, se sprašujemo ali je še naše mesto v tem skrpucalu balkanske anarhije ali pa pripadamo svobodni in razviti Evropi in se vključimo v tiste kulturne in miselne tokove, kamor smo že stoletja pripadali, k svobodnim narodom združene Evrope.
Ivan Reven
.DELO-ZrVUENJE« je glasilo ALPINE Žiri. Ureja ga uredniški odbor: Meta Bogataj, Jana Erz-nožnik, Jožica Kacin, Marija Košir, Tanja Mohorič, Anuška Kavčič in Jernej Podobnik — glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. Fotografija: Brigita Zemljarič. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj.