go dar i v ke m a r Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gld. 20 kr pol leta 1 gld. 80 kr četrt leta 90 kr četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den y Ljubljani v sredo 24. novembra 1869. Gospodarske stvari. Konec vsacega poietj se ima vsak gojenec iz predlaganih predmetov izprašati ter zadobi poleg vspeha spraševanja šolsko spričalo Kdor polletno skušnj Nacrt nove deželne gozdarske soie V Sneperku. jz večine predmetov ne naredi dobro, zgubi štipendij oktobra t. 1. se je začela v Sneperku nova de- Solske zapisne bukvice ima vsak učenec pri polletnem želna gozdarska šola, ki se je po sklepu slavnega de- spraševanji pokazati želnega zbora kranjskega osnovala. Ona ima namen mládenče ne darstvu podučevati, temuč tudi djansko (praktično) jih III Slavni deželni zbor je ustanovil za to šolo teoretično v goz štipendij, ki se plačujejo za stanovanje, kurjavo, svečavo, za podučevanje in za živež 8 ubožnih tako uriti, da bodo pripravni za samostojno gospodar- Mládenči, ki se jemljejo za plačilo v to šolo, imajo za stvo manjših, zlasti kmetijskih in občinskih gozdov. stanovanje in živež primerno odškodnino in vsacega Ker bi utegnila zanimati občinstvo naprava tej učilnice podamo tù glavne crtice tej osnovi. . Svitli knez ; pol leta 15 gold, šolnine plačevati. — Vsakemu deže lanu je dopuščeno, da more eno ali več štipendij za učence te šole založiti. — Cela ustanova ali štipendij* znaša 200 goldinarj 9 na leto bode pol ustanove 100 gold, in četrt Tako ustanovo pa je treba Schonburg- Waldenburg je připustil deželnemu odboru za učilnico in za stanovanja učencev na svoji grajščini Šneperski na Notranjskem ustanove 50 gold hišo prec pri gozdarskem uradu. Kot šolski goz ' streglo šnepersko lesovje, ki spada k gozdom šne_ grajščine. Za odrejo rastlin se bodo napravile "v šol- enega učenca za sprejem v to šolo nasvetovati najmanj za 4 leta zagotoviti. Založniki cele štipendij perske ali njene polovice ali nje četrtega delà imajo pravicoý skem gozdu in blizo šolske hiše posetve in drevesnice Gozdarska šola je zdaj pod vodstvom gospod V. Bodenstein-ovim, višim logarjem kneza Schonburga, ki je tudi prvi učitelj tej šoli, njega podpira v nauku IV Vsak učenec se ima po svojem prihodu pred pisano priprosto obleko za nedelj delavne dni oskr 9 beti suknj namreč: eno delavno suknjo za vsak dan , hlače in čepico z zelenim obrobkom za nedelj in gospod J. Furlan kot podučitelj. Više vodstvo oskr buje in praznike.^ Tudi ima vsak odgoj deželni odbor kranjski, kteri tudi sposobnim čem podeljuje štipendij mladen seboj prinesti 3 spodnje hlače, 3 zavratnice, 4 srajce (robače), 4 pare Sprejeti v šolo se morajo nogovic, 3 robce (žepne rute) , 3 brisalnice (brisače) le oni mládenči, ki so najmanje že 15 let stari, trdnega para škorenj iz juhtni zdravja, močni in lepega obnašanja, in ki se morejo izkazati z dobrimi spričali saj dovršenih ljudskih šol Ako deželni odbor spozna za potrebno, imajo se mla denči za sprejem v gozdarsko šolo poprej predskušnj y par mora biti čez kolena), par škorenj iz teletine. Vsak gojenec si rme omi-sliti puško z njeno robno pripravo vred, lovski meč in lovsko torbo Te reči pa shranujej telj podvreč II čati Stroške za bolne učence imajo njih stariši popla 9 in z majh boleznijo more učenec v šolski Gozdarska šola traja dve leti, toraj se jemljó hiši na stanovanju ostati, sicer ga pa morajo ali sta njo novi učenci le po preteku tega časa šolski tečaj je razdeljen v 4 poletja, to je, v ave zimsKi # vsiuuenci imajo od neueijan in zapoveaamn praz- oktobra do 15. marca) in v dve poletenski (od nikih pri božji službi biti in vsak se ima na tanko po (od poietj to je, Dveletni dve zimski risi sebi vzeti, ali pa morajo v bolnišnico priti Vsi učenci imajo ob nedeljah in zapovedanih praz 15. marca do konca avgusta) Nauki gozdarske šole v Sneperku so sledeči: gozdarsko računstvo in prvi poduk v zemlj prepisih hišnega reda ravnati, ter bi moral drugače to učilnico zapustiti Najpotrebnej učni pripomočki, zbirke v poduk v merstvu gozdarsko rastlinoznanstvo gozdnega drevj grmovja kranjske dežele gozdarskih vednostih, modeli in gozdarska orodj m se apravili na deželne stroške ; vendar j so —r----------------------7 ------želeti, da bi se le-ti učni pripomočki narastli in pomnožili po dobro a maujoivc UC/jCIU * — — ----f *r ---------—' — — f f v «w. v znanstvo najimenitnejih gozdu škodljivih in ko- voljnih doneskih domoljubov. Deželni odbor prejema ristnih živali, in naravoslovje lovskih živali 5 take darove s hvaležnostj lesom ravnati lesoreja; raba gozda, to je nauk, kako se ima z gozdnim obris lovskega nauka, kako se ima divj Nekaj V I • • g° Na posestvu živinoreji ♦ 9 kjer je polja več od 2, 3 oralov, je jiti in rabiti varstvo gozda zoper škodo po ljudéh in po pod- z rokami vse delo opraviti. živina potrebna. Na sebenstvih do 2 oralov polja se dá nebnih nezgodah vaje v nsanji vaje v i konji. v 4 l Živina za delo pa so ali voli (tudi krave) 9 ali pa pisib Kaj je boljše imeti za delo. vole ali konje? 3 SO Konj je hitrejši memo vola, opravi tedaj prej svoje delo; pa njegova oprava je draži, kovač zasluži pri njem skoz leto tudi nekaj , in ko je konj čez 12 let star, je potem od leta do leta manj vreden; ko je pa prav star, ne veljá nič. Pa tudi še druge nesreče ga lahko zadenejo: oslepi, dobi naduho ali sigo, ali si noge zlomi, ali kaj tacega, in vsa njegova cena, da-si včasih •veča od dveh volov, je zgubljena. Vol gré navadno bolj počasi, se prej upeha, vročina ga prej zmaga memo konja. Pa če ga kaka nesreča zadene, še zmiraj nekaj veljá, in če je star, se dá upitati in mesarju drago prodati. Za navadne kmetovalce, kteri blaga po cestah ne vozarijo, je vol gotovo boljši od konja; kdor se pa rad po cestah v mesta, ali v dalj ne kraj e, ali na sprehod vozari, takemu konj bolj služi, da-si mu pride draži. Hribovci, kteri svoja posestva z voli obdelujejo in kónj nimajo, so večidel premožniši od dolincev, ki konje imajo, če je tudi ravno vse drugo enako. Mlade živine je treba delà učiti bodi konj ali vol, in ne le konji, ampak tudi voli se dajo navaditi hitre hoje, in so taki za obdelovanje polja in sploh za kme-tijo popolnoma dobri. Umnega učenika potrebujejo, in jih potlej udariti ni treba, ampak glasna voznikova beseda zdá in je dosti. Mali posestniki večidel nimajo svoje živine za delo, ampak sijo najemljejo. V nekterih krajih je morebiti to boljše, posebno kjer se gnoj lahko dobi, postavimo, pri mestih. Sicer pa je delavna živina pri hiši še posebno blagó, ki povikša premoženje gospodarjev. Koliko delavne živine da je na posestvih potreba, to se more povedati, če se vé obširnost in pa lastnost posestva. Kjer je 20 oralov polja in 12—15 oralov trav- niščine, zemlja huda slinjevka, ondi sta dva močna konja in 2 para volov zadosti. Če je puhlica, sta 2 konja in 2 vola, ali pa sami štirje voli tudi zadosti. Kar pa delo z rokami tiče, obdelujejo kmetiški ljudje svoje male kmetije s svojimi otroci, ali s svojo žlahto, ali pa imajo kacega hlapca, kako deklo, ali pa najemljejo delalce sosede za vračilo. Pri večih posestvih pa, pri grajščinah in drugod je veliko poslov in najemnikov, ki veliko iz rok vzamejo, in če posebno bogate letine ni, na zadnje malo ali pa nič dobička ne ostane; kar pridelajo, snedó, in komaj se davki pri tem vjamejo, posebno kjer se na tanko na vse ne gleda, in imajo včasi več poslov in delalcev, kakor jih je treba. Letina. Rožičev krompir. Dzirconski panjovi. Poddružnice kmetijske. Iz Dolenskega. Dbc. — Visoki Kum je dobil letos zgodaj belo suknjo. Navajen je sicer tega od nekdaj, al prezgodaj in predebela bila mu je letos; tolažil se je le s tem, da pri sedanji „allgemeine Wehrpflicht" tudi sicer opro-ščeni vinski griči letos ravno tako zgodaj belo halo nosijo. O prvem snegu je bilo drevje še vse zeleno. Jablane se s sadom letošnje srednje rodovitnosti sèm ter tjè obložene so pod nenavadno dvojno težo milo ječale ter marsiktere hčerke, ktere so se toliko let matere zvesto oklepale, so onemogle in na zemlji pokoj našle. Otresovali smo sicer drevje pridno, al malo je zdalo —^ le maloktero drevo je čisto nepoškodovano ostalo. Skoda je toliko veča, ker sega daleč v pri-hodnja leta pri splošni nemarnosti za sadúnosnike. Tudi v drugem oziru je bila nadloga velika, ker smo imeli še vse na polji, ter svinjam prvi dan ni bilo kaj dati. Al kaj, ko pride nesreča malokdaj sama ! Prvi sneg je gorki jug kmalu pospravil; nadjali smo se še veliko lepega vremena in rob ine*) spravljati se spet ni ni-komur mudilo. Grozno smo se bili ukanili. Precej drugo sredo zapade sneg, debeleji ko prvi — sèm ter tjè gotovo do 2 čevlja visok — zdaj se nam je pa huda godila. Spod debelega snega smo morali sploh toliko ko-renstva izkopavati, da smo svinje saj přeživili. Hvala Bogú, da tudi ta sneg je tako hitro zginil. Hiteli smo, kar se je dalo, ker vremenu nismo hoteli več upati; pa pri vsem tem nam je Martinov sneg še mnogo robine spet tretjič zakril. Dobro, da še pri nas hude zime ni bilo, kakor se od drugod sliši. Letina je pri nas prav srednja. Krompir je po nižih krajih okolice še precej lep; Črnega ni bilo preveč. Po viših krajih pa je bil sila droben, in še tisti je zginil tako, da ga že zdaj za seme nimajo. Kaj pa okrogli rdečkasti krompir barona Rožica ali kaj gnjije? **) Mislim, da je po svetu že kaj znan. Pri nas smo ga dobili pred kakimi 6 leti. Govorica je šla pred njim, da ni kaj okusen za ljudi, ampak le bolj za svinje, da pa še ni nikoli gnjil. Kar prvo tiče, se mi je od začetka res nekoliko neokušen zdel; zdaj se je pa pri nas tako zbolj šal, da ga človek prav lahko vživa. Gnjil pa res tudi pri nas do zdaj ni, saj jaz nisem čul. „Veliko rojicev, veliko mrličev" — se je letos do zadnje črke pri čbela h spolnilo. Pri nas je za čbelo-rejo prav ugoden kraj. Na ajdi gotovo nikjer tako dolgo ne berejo, ko pri nas. Že precej po krešu dobivajo hrane na zmesni***), potem na praš nj i in zadnjič na strnisni ajdi. Letos so le na prvih dveh malo dobile, na zadnja nič. Dzirconske čbelne panjove pa že tudi tu dalje časa poznamo. Navadnih imam jaz čisto malo — le za spomin. Ljudém so zeló všeč, le predragi se jim zdijo. Tisti, ki so bili spomlad v Ljubljani naznanjeni po 1 gold., niso Dzirconski, — po tej ceni jih ne more nobeden delati, ampak so le naši navadni s premakljivimi satovnimi dilicami. So sicer en-malo zboljšani, pa za rabo so Dzirconski vse kaj druzega. Prav bi bilo, da bi se saj premožniši čbelarji teh poprijeli, sčasoma bi že tudi drugi izgled posnemali, ako bi se dobička enkrat prepričali in videli, kako ima človek čbele v rokah, ter jim pri vsaki nezgodi lože in zdatniši more pomagati, kakor pri naših navadnih panjovih. Tudi Dzirconske sem jaz malo spremenil. Prvi Dzirconski panjovi, ktere sem jaz videl, so imeli 3 predalce; kedar so spodnjega nanesle, se jim je v druzega odprlo, in potem v tretjega. Al tretji je le malokdaj potreben , in meni se tudi dozdeva, da je za čbele pretežavno in prezamudno tako visoko nositi ; zato sem jaz panj na vse strani malo razširil in le dva pre-dalca napravil. Ce bi bila oba polna, bi bilo medů kakih 45 funtov in s tem sem jaz vselej zadovoljen. Pa res tudi ne bi bilo treba; saj se jim brez vsega motenja poln sat vzame in s prazno dilico nadomesti. Ker je ravno občni zbor kmetijske družbe nazna-njen, naj še tega malo omenim. Prav je, da se bodo manjše poddružnice po deželi naredile; zakaj to? vsak pameten lahko vé. Vendar, kolikor zlasti dolensko stran poznam, se mi ni vse prav primerno zdelo, kakor je bilo nasvetovano. Naj bi se vsak iz *) To besedo rabijo pri nas ko skupno imé za repo, korenje, peso j je Še kje to ime v navadi? Pis. ÇMi smo jako veseli te besede, ker utegne to pomeniti kar kolektivna Hackfrucht. Vred.) **) Na pesčenem vrtu družbe kmetijske v Ljubljani ni gnjil. Vred. ***) Z mes i, kakoršna je tù v navadi, jaz nisem nikjer videl, ne vem, ali je kje drugej v navadi ali ne. Pri nas je pogiavitni kmetiški živež. Seje se namreč o začetku rožnika ječmen in ajda vkup, žanje se okoli sv. Jerneja. Pis. doticnega kraja oglasil, da bi bila ta važna razdela prav dobro dognana! Sploh mi je bilo malo všeč, ko je neki govornik lansko leto zahteval, naj se kmetijske poddružnice le po občinah ali srenjah osnujejo, češ, da farna razdela je nestanovitna, po srenjah pa najbolj gotova in stanovitna. Naravnost rečem, da sem se čudil, da se tej modrosti ni noben udov protistavil. Jaz mislim, da ravno narobe je pravo; stanovitnost je le po farni razdeli, ne pa po srenjah. Kolikokrat so se že le v zadnjih 20 letih srenje prestrojile, spremenile itd., vsak vé; kolikokrat pa fare? Malo kterikrat! Marsikje bi bila res potreba velika, se je tudi že mnogo prosilo, pa zgodilo se ni. Pa tudi ljudstvo se za srenjsko raz-delo malo zmeni, fame pa se stanovitno drži, tako da se farni razdeli celó ustavlja, čeravno še dobro kaže. Zato ne vem, kako je mogel uni gospod osnovi kmetijskih poddružnic po srenjah toliko prednost dajati ; znabiti je bil „liberalizem" v nevarnosti? Vse lahko mogoče. Saj je tudi ravno tišti gospod trdil, da žup-niki niso sposobni za predstojnike kmetijskih poddružnic. In zakaj ne? Čudite se modrovanju: „Kaj pomaga, da so res nekteri župniki goreči in marljivi predstojniki poddružnieam ; ko pa umrjejo ali bodo prestavljeni, poddružnica hira in peša, in na zadnje vse zaspi". Ti nesrečna stvar ti, da tudi duhovniki mrjó! Ko bi bili župani ali grajščaki postali, bili bi neumrljivi in še za predstojnike kmetijskim poddružnieam sposobni!? Pa — pustimo šalo, ter prašajmo rajsi resno: Kdo je več za kmetijstvo storil duhovniki? grajščaki? župani? Kdo ima veče zaupanje — duhovniki? grajščaki? župani? Nič se duhovnikom ni treba bati, kam bo teht-nica potegnila, al ta klofuta je bila potrebna, sicer bi bil „liberalizem nove ère" v nevarnosti. Konečno še dostavljam, da naj bo letna plača toliko mala, kolikor le mogoče, ker gotovo je poglavitna potreba, da k kmetijski družbi tudi mali posestniki in kmetovalci kolikor največ mogoče pristopajo. Đozdanja plača pa je bila za kmeta prevelika. Želeti bi bilo tudi — če bi denarne moči pripuščale — da bi saj kmetiški udje sèm ter tjè kako novo seme zastonj dobili, ali kak kratek poduk itd. Tako bi se jih čedalje več přivábilo in tako tudi namen kmetijskih poddružnic čedalje bolj dosegal. Obrtnijske stvari. Obrtnija s kranjskimi sJamniki in drugo slamnato. robo. Iače te sreČa, um ti je dan Najdel jo boš, ak — nisi zaspan! Središče tega obrtnijskega oddelka so Domžale, vas pri dunajski cesti na desni obali Bistrice. Slama-rija je že od nekdaj tu vgnjezdena, al od napredka se noter do poslednjih let ni kaj znalo, kajti vse se je le okoli starega kopita sukalo. Po zadnji ne srečni vojski pa se je pokazal očividen razvoj. Tirolska društva, ki so poprej tu samo blago nakupovala, so si tu velike tvornice (fabrike) postavila, v kojih se slamniki veliko hitreje izdelujejo. Ali je s tem ljudstvu zdatno pomagano ali ne? Res je, da se mnogo blagá izdela in razprodá, a ljudstvo samo životari, drugi bolji dobiček vživajo. Idimo v tvornice in oglejmo stroje (mašine). Ali res veljajo sila denarjev? ali je res tako umetniško delo? Samo prost pritiskovalni vod (Hebel) je, in akoravno je železen, gotovo ne veljá na tisuće. Vse drugo orodje ni opiso-vanja vredno. Kaj pa so trgovci? Razumni ljudjé so, to je res, al preučeni niso, kajti so nekteri, ki se svojega jezika pravilno pisati ne znajo. — Žalostno je tedaj — brez ovinkov naj rečem — da se domačini za lepo obrtnijo na svoji zemlji tako malo brigajo! Kupčija se, razun zahoda, na vse kraje močno razteza, in kakor se kaže, vedno bolj, najbolj pa proti vzhodu. Ali pa ni za to Slovenec bolj pripraven nego Tirolec, ki ne zná niti slovenskega niti kakega druzega slovanskega jezika. Slovenec obhodi s svojim jezikom lahko skoraj vse kote od Triglava do Uraia, tako pa drugi namesti njega tržujejo, misleči, da so edini vir blagostanja celi okolici, čeravno je le ljudstvo vir njihovega. Pri kupčiji — to je po celem svetu tako — gleda res vsak le na svoj lastni dobiček ; zato se ne more zahte-vati, da bi pri tej obrtniji drugače bilo. Al da ne bomo domači tujcem delali s svojimi žulji, treba se je prvič učiti, da gremo naprej in ne ostanemo tam, kjer smo bili pred sto leti. Kar pa se tega tiče, radi sicer prizna-vamo, da so naši kmetje, ki se pečajo z izdelovanjena slamnikov, poslednja leta lepo stopinjo naprej storili; prav čedni so njih slamniki in dober kup. Drugo pa, česar je treba, je kapital, da se na roči napredka malo rokodelstvo povzdigne v veliko obrtnijo. Da tega mali rokodelec ne zmore, to je gotovo, — kapitalisti naši pa so dosihmal na malo kaj druzega mislili, kakor na to, da so kupčevali z žitom. Žitarji so bili ali so še zdaj — to je vsa njihova inteligencija! Kar je kmet přidělal, to so ti prodajali in še prodajajo. Da bi se bili kaj več poprijeli, — da bi bili z umom svojim povzdignili obrtnijo, za to imamo žalibog! le celó malo izgledov. Na noge tedaj rojaci! ki imate denar. Zdramite se za obrtnijo. Skoda, ki jo utegnemo, Bog daj da ne, prepozno zapaziti, utegne biti dvojna: prva v obrt-nijsk e m oziru, ker bi tuj stvo bogate studence na svoj mlin napeljalo in domačim vzelo; — druga v národnem oziru, ker od tujca se ne more pričakovati, da bi srce imel za národně naše potrebe. Delovanje deželnega zbora kranjskega 1869. leta. . m. . ;< V 12. seji je dr. Bleiweis stavil sledeči nujni predlog : Slavni deželni zbor naj sklene: Deželni zbor naj na temelji §. 19. deželnega reda za vojvodino kranjsko prevdarja, kako od 21. decembra 1867. leta začenši razglašene splošne postave in naredbe ustrezajo deželni koristi. V ta namen naj se izvoli odbor 5 udov iz vsega zbora, ki o tem podá sl. zbornici potrebne nasvete. — Ko mu zbornice predsednik dovoli besedo, utemeljuje dr. Bleiweis najpred nuj nost predloga svo-jega, potem pa predlog sam tako-le (po stenograf, zapisniku) : „Vtrdil bodem predlog svoj kar mogoče na kratko. Po §. 19. deželne ustave je deželni zbor sklican, da presoja in nasvetuje, kako razglašeni splošni zakoni in naredbe ustrezajo deželni koristi. Stojé na temelji deželne ustave, imamo tedaj pravico, spustiti se v razsojo državnih postav; al oziraje se na mnogotere postave in naredbe, ktere so nam došle iz rok državnega zbora od 21. decembra 1867. leta počenši, veže nas tudi dolžnost, da se spustimo v to presojo. Veže nas pa dolžnost iz dveh obzirov: prvič z ozirom na korist dežele naše, in drugič z ozirom na korist Avstrije. (Dobro, dobro!) To sta obzira, iz kterih bodem utemeljil predlog svoj. ■■ H ■ P 392 - Obzir prvi je obzir na korist naše dežele. Da so ta opravila od prevelike važnosti za deželo, Kar se tiče te koristi, došle so nam v preteklib ni nam treba mnogo dokazovati. Dosti je, če povemo, dveh letih mnogotere naredbe in postave, po kterih so da gré tukaj za to, kako se ohranjuje in obrača dese v vseh okrajinah domovine naše čule dosti glasne želno in zavodno premoženje, kako zadostuje dežela in dosti očitne pritožbe: pritožbe namreč, da se mno- svojim potřebám in dolžnostim, in zavodi svojemu na-gotere postave in naredbe ne strinjajo niti z avtono- menu; odkod se vzamejo potrebni pomočki za tiste porn ij o deželno, niti s tukajšnjimi materijalnimi trebščine, ki v lastnem deželnem ali zavodnem premo-interesi, niti s pravicami narodnimi, in niti z ženji nimajo zaloge, toraj tudi za kaj in koliko je verskim čutjem katoliškega našega naroda. (Živa treba deželne přiklade na davke. pohvala.) Dunajski zbor, v kterem nemški liberalizem Iz tega samega je že razvidno, kako živo se tiče zvonec nosi, žalibog, da je prezrl prava in posebnosti deželno gospodarstvo dežele in njenega blagostanja, različnih kraljestev in dežel v Avstriji. Bili so sicer sploh pa tudi posebej vsacega, ki davek plačuje. tudi naši poslanci v tem zboru, in krepko so mnogo- Treba tedaj, da častitim svojim bralcem podamo, krat povzdignili svoj glas zoper take naredbe, al žali- kolikor nam prostor dopušča, vsaj kratek posnetek iz bog! da glas je ostal le glas vpij očega v puščavi. (Dobro, računskih sklepov ter proračunov deželnega gospo- dobro!) Mala peščica poslancev naših, združena s polj- darstva, iz kterega se bo vsaj to videlo, koliko je skimi in tirolskimi poslanci, majorizirana je bila po glavnine, potem koliki so za 1870. leto prihodki in oholem glasu nemških gospodov, ki so si za vodilo koliki stroški. postavili glasovito načelo: „Sic volo, sic jubeo", — in V deželni oskrbi, tedaj pod gospodarstvom dežel- konec je bil besedi. nega zbora, so zdaj naslednji zakladi ali fondi: v To je prvi obzir, — obzir na korist domovine j. Zaklad od zemljiške odveze. Iz njega se, . . . , . . . . . kakor je znano, izplačujejo obresti od zemljiških za- Drugi obzir, s kterim vtrjujem predlog svoj, je veznic ali obligacij, potem tiste teh zaveznic, ki se obzir na korist Avstriji. # , . , . . vsako leto izsrečkajo, in potlej stroški, ki iih prizade- Slovenci so bili vsigdarin soše dandanes lojalni Av- vaj0 opravila servitutne odveze. strijani (živa pohvala); vprašanje njihovo je tedaj upravi- Ta zafelad ima za 1870 j stroškov 624.217 gld. čeno: ali mnoge postave in naredbe, ki smo jih dobili Njeg0vi prihodki za tisto leto so: v posledniih letih, so tudi na korist Avstrii i, ktereob- 1 , , , ... ,, v stoj ni del je tudi dežela naša. Avstriji sem rekel, - h Odplačila nekdanjih podlozaikov, in sicer: žalibog, da smo izgubili celó imé (živa pohvala), imé a) na istini . . . 186.000 gold. častitljivo, imé starodavno, in da na njegovo mesto sto- b) na obrestih . . 37.200 „ pila je le Cislajtanija ali pa celó nobeno imé, ker zove c) na letnih obroč- se pogostoma le država „der im Reichsrathe vertretenen ninah (anuitetah) 22.082 „ Konigreiche und Lander". Mi ne zanikujemo Magjarom d) na zamudnih ob- njihovih pravic, ker vemo, da imajo zgodovinsko pravo, restih . . . 9.000 „ — al da so po nesrečnem dvalizmu razkosili Avstrijo vsega skupaj..... 234.482 gold. na dvoje, da so za-se meso obdržali, nam pa vrgli kosti 2. Državne odkupnine za mrtvaščino (veselost, gromeča pohvala), da so navalili nam 70%> na-se enoletna obročnina..... 64.137 gold. pa vzeli le 30%? — da so nas žrtovali centralizmu 3. Drugih prejemkov..... 400 „ nemškemu, to, gospoda moja, to je krivica, — to je, 4. Deželna doplačila po prikladi na kar je nevoljo naredilo po vseh drugih kraljestvih in davke, in sicer: deželah; to, gospoda moja, je tišti glasoviti „Ausgleich", a) 24% na prave (direktne) davke kterega se radujejo vnanji sovražniki Avstrije, ki hre- daje .... 226.300 gold. pené po razpadu njenem! (Gromeča pohvala.) b) 10% na vžit- Častita gospoda! tak je tedaj stan naš, tak je stan nino daje . 34.199 „_ Avstrije, — nihče ga tajiti ne more; vsak pa ga mora skupaj-1 ! . . . 206.499 gold, obžalovati, komur je za Avstrijo mar. (Dobro, prav!) Potem je vsega prihodka..... 559.518 „ Ker so tedaj državni naši poslanci — še enkrat Ce se primeri k stroškom, kaže se pri-_ rečem — brez vspeha se potegovali za to, kar je na manjkave........ 65.098 gold. korist nam in Avstriji, — ker njih beseda ni obveljala ktera se pokrije z brezobrestnim posojilom od države. na odločnem mestu, stopi tedaj dolžnost na deželni n Deželni zaklad, iz kterega se jemlje, kar zbor nas, da on resno preudarja, kako bi boljo pri- je treb za deželne trebš'óine in nlpraveJ, toJje, za hodnost vstvanli ozi nasi domovini Slo ven iji m pa Jdeželni zastop in deželne urade, za bolnišnico in po- drzavi Avstriji ter potem nasvetuje, kar je dobro si,no delalni(f za deželno prip ' za p0gon ali šub, in potrebno na blagor občni. . : za žandarske stani, za bolnike in zdravstvene reči To je drugi obzir - obzir na korist Avstriji. splohj za ěolstvo> ^ ivo po vsem tem priporočam, naj slavni zbor ž njim v zvezi so ti-le podzakladi: domestikalni, sprejme ta moj predlog. (Dolgotrajna gromeča pohvala.) — porodnišni, najdenišni, norišni in od posilne delalnice. Zbor je sprejel predlog. V odsek peterih so bili Stroškov ima deželni zaklad za 1870. leto: izvoljeni: dr. Bleiweis, dr. Razlag, dr. Toman, a) svojih lastnih....... 156.700 gold. Svetec, dr. Zarnik. med kterimi je za deželni zastop in de- Ta odbor je dovršil sporočilo, namenjeno dežel- želne urade . . . 15.964 gold. nemu zboru in od konca do kraja natisnjeno v 43. listu za oskrbo bolnikov . . 85.000 „ „Novic", — zato ga na tem mestu ne ponavljamo več. za cepljenje koz in sploh Da bi ga bil deželni zbor sprejel z veliko večino, ako za zdravstvo . . . 8.700 „ ne bi bil mahoma zaključen, gotovo je. za pogon ali šub . . . 11.500 „ Med opravili deželnega zbora smo omenili tudi za žandarske kvartirje ali oskrbovanje deželnega premoženja ter dežel- stani...... 6.200 „ nih ali druzih, deželni skrbi izročenih zavodov. za priprego...... 9.400 „ za mosti in ceste . . . 10.000 gold. za podzaklade, in sicer . za domestikalni .... 31.332 gold . za porodišni............8.717 „ 3. za najdenišni..........36.093 „ 4. za norišni . . . ... 8.976 ,, 5. za posilno delalnico . . . 40.751 „ Vseh stroškov, lastnih in podzakladnih je tedaj........ . " 280.556 gold. Tem nasproti je prihod ka, ki ga ima od svojih reči deželni zaklad . . 39.000 gold. kar ga imajo takisto podzakladi, in sicer domestikalni . . 48.877 „ porodišni . . . 451 „ najdenišni . . . 1.060 „ norišni .... 684 „ od posilne delal- nice .... 34.339 ,,_ To je vsega skupaj...... 89.313 gold. Ce se ta prihodek primeri stroškom, kaže se primanjkave..... 191.243 gold. ki se bo morala pokriti ali založiti z prikladami na davke, in sicer se naloži 16°/o na prave davke, kar bo dalo 156.700 gold. 10% na vžitnino, kar bo dalo . 34.200 „ skupaj . 190.900 gold. Potem takem bo deželne přiklade za 1870. leto za zemljiško odvezo in za deželni zaklad skupaj 40 odstotkov na prave davke, 20 odstotkov pa na vžitnino. Skoda, da deželnemu zboru zavolj nezgodnjega sklepa letos ni bilo mogoče, odpraviti, kakor je na-merjal, deželno najdenišnico, kar bi prihranilo (kakor bodemo zdolej le na drobno povedali) sčasoma deželi zeló velike stroške, ki znašajo zdaj za najdence sploh okoli 60.000 gold, na leto, kar samo pobere 6 odstotkov deželne přiklade. III. Bolnisni zaklad ima za 1870. leto stroškov . . 41.277 gold, prihodkov pa 44.656 „ Dohodki sicer, kakor se vidi, prevagujejo; ali ne sme se pozabiti, da je tukaj vmes 31.900 gold., ki jih deželni zaklad za svoje bolnike plačuje. IV. Z emljedelski zaklad ima zdaj svojega last-nega premoženja, to je, glavnine . . 14.015 gold. prihodkov za 1870. leto je..... 1.297 „ in stroškov........... 234 ,, Od presežka ali prebitka je namenjenih 1000 gold. kmetijskim nadaljevalnim šolam. V. Sirotinski zaklad ima svojega premoženja, to je, glavnine......... 195.194 gold. prihodkov za 1870. leto...... 12.732 „ in stroškov.......... 7.794 „ VI. Peter Pavel Glavarjev zaklad za bolehne in uboge ima glavnine...... 131.892 gold. prihodkov za 1870. leto...... 9.776 „ stroškov........... 4.366 „ VII. Zaklad za zidanje deželne norišnice ima glavine............ 83.090 gold. prihodkov za 1870. leto...... 4.366 „ stroškov........... 381 „ VIII. No r m als k i šolski zaklad ima glavnine . .......... 86.540 gold. prihodkov je za 1870. leto..... 8.723 „ in stroškov.......... 6.901 ,, To je na kratkem pregled deželnega denarnega gospodarstva po računih za 1868. leto in proračunih za 1870. leto. Da bi deželni zaklad otresel, kolikor mogoče stro- škov, stopil je deželni odbor pred letošnji zbor z na-svetom, naj se odstrani naprava, v ktero se jemljejo nezakonski otroci, navadno „špitalarji" imenovani. Al ta predlog je bil eden izmed tistih, kterih deželni zbor ni mogel letos več rešiti zato, ker je vlada zbor mahoma končala. Da bralci naši izvedó, kaj je bilo pripravljeno, povzamemo iz odborovega sporočila, remu je bil dr. Bleiweis poročevalec, sledeče črtice: kte- Slavni zbor! 21. seji lanskega deželnega zbora obveljal je sklep, naj se delà na to, da se naj deniš-nica v Ljubljani popolnoma odpravi; predno pa se dá to dovršiti, naj se predrugači organizem porodnišnice isti seji so bila sklenjena načela, in najdenišnice. po kterih naj deželni odbor osnuje novo uredbo omenjenih inštitutov. Ko se je deželni odbor vsled tega sklepa lotiti hotel izdelovanja take reforme, so ga presilni stroški v ljubljanski najdenišnici in v vnanjih najdeniš-nicah, ki se zdaj po novi državni postavi od 29. februarja 1868. leta deželnemu odboru na znanje dajejo vsaki mesec, vstrašile tako, daje opustil izdelovanje naročene mu postave, ter je pozvedeti dal na tanko vse stroške, in se ob enem do deželnega odbora v Line, kjer je lanski deželni zbor gornje-avstrijski popolnoma odstranil najdenišnico, obrnil z vprašanjem : kakosne nasledke ima v zgornji Avstriji popolna od-prava deželne najdenišnice? Po gon omenj ene državne postave od 29. februarja leta 1868. ima namreč vsak deželni odbor drugim deželnim odborom vsaki mesec naznanjati najdence, kteri so bili na račun dotične dežele v najdenišnico sprejeti. Deželnemu našemu računarstvu je po takem bilo mogoče na tanko povedati } da na stroške kranjskega deželnega zaklada je najdencev v Gradcu na Trstu pa 782 Dunaji v Pragi j v , — stroški za vse te znašajo za eno leto v ljubljanski najdenišnici pa jih je zdaj 1032, in za te znašajo stroški enega leta 24.926 35.527 gold. gold. 77 kr. Po takem ima deželni zaklad kranjski za vse najdence skupaj letos plačati 60.453 gold. 77 kr., ako se do konca tega leta ne sprejme še drugih več. Tolika sila stroškov za najdence same, ktera od kr.. 14 krajc. přiklade direktnih davkov požre sama tedaj blizo polovico přiklad, je osupnila deželni odbor tako, da je mislil, opravičenje imeti za popust izdelovanja nove organizacije in to temveč, ker si je pred oči postavil še stroške za bolnike z stroške za pogón (Schub) in priprege 85.000 gold. (Vorspann) z » skupaj 9.400 94.400 gold. kteri se plačujejo iz deželnega zaklada in v kterih se nič prihraniti ne dá. Ako seštejemo stroške za najdence, za bolnike, za pogon in preprege, stopi nam pred oči ogromni znesek od 154.853 gold. 77 kr., ki požró deželnih denarjev toliko, da so nam roke vezane skor za vse druge stvari, ktere so deželi iz mnogostranskih ozirov živo potrebne in za ktere celó nič storiti ne moremo brez novega obloženja ljudstva našega z novimi prikladami. Gledé na ta žalostni denarni stan deželni, kteremu se celó malo pomagalo le z nekterimi premembami najdenišnice, je vést vezala deželni odbor, da se je, kakor je gori rečeno, obrnil do deželnega odbora v Line, in ga vprašal: kako stojijo v gornji Avstriji zdaj stvari, ko nimajo več najdenišnice. Deželni zbor Linški je z dopisom od 16. avgusta, štev. 7430, odgovoril, da odstranjena najdenišnica nikakoršnih škod-ljivih nasledkovnima, samo v porodnišnico dohaja manj nosečih žensk in po takem ima učilnica nekaj manj materijala. ozirom tedaj 1. na nezmagljive stroške, po kterih je dežela kranjska za najdence prizadeta, ki bode po natanjčnem preračunu v 10 letih to je od leta 1859. do 1869. za najdence plačala 198.623 gold. 41 \ kr. in z ozirom na dopis iz Linča, da po odpravi naj-denišnice niso nastali nikakoršni škodljivi nasledki, kaže se preocitno živa potreba, da se odstrani najdeniš- nica tudi pri nas, a da se tudi brez moralne škode odstraniti more, in da se po takem princip, ki ga je slavni deželni zbor odlocno odobril v 21. seji lanskega zbora, to je, odprava najdenišnice brez skušanja kakih tem pa, da se od- reform kar naravnost vresniči. pravi najdenišnica, ne gré na to da se odstranila tudi porodnišnica (Gebárhaus). Porodnišnica mora ostati r ker Je potrebna tako y kakor iz drugih ozirov boi- nišnica da namreč noseče ženske imajo pribežališče, v kterem morejo poroditi in da se vzdrži učilnica za babice ; ki Je edini pogoj, kterega se po zapis-1862. leta, ko so deželne dobrotne naprave iz rok vladinih prešle v roke deželnega zá- niku od 31. januarja stopa držati mora deželni zástop. Da bi se pa gradivo (materijal) učilnici porodo-slovja ne oškodovalo, dalo bi se to storiti tako, da se noseče ženske iz zdravilnih obzirov jemljejo že po pre teku 8. meseca nosečnosti v porodnišnico, tedaj tudi že tedne pred porodom, in da smejo, ako za to prosijo, ostati tudi 4 tedne po porodu v porodnišnici. Přivábilo bi se pa tudi porodnišnici več nosečih žensk s tem, kakor se je v Linču storilo, ako bi se tudi takim zakonskim ženam, ki so dokazano revnega stanů in ktere zadnje tedne nosečnosti težko stane, si z delom svojih rók kruh služiti (delavkam in drugim takim) y velika dobrota naklonila 9 da zadnje tedne svoje no- sečnosti brez plačila dobijo pomoči v porodnišnici. Po vsem tem tedaj stavi deželni odbor sledeče predloge: 1. Najdenišnica v Ljubljani prestane 1. julija 1870. leta, to je s 1. julijem Í870. leta se noben otrok Najdenci ne vzame več v najdenišnico ljubljansko, ki so zdaj v deželni oskrbi in kteri pridejo do konca julija 1870. leta v ljubljansko najdenišnico, ostanejo Zarad tega, da ostane porodnišnica in učilnica za babice v deželni oskrbi po pravilih, zdaj še veljavnih. stopijo 1. julija 1870. leta sledeče dolocbe v veljavo. (Sledijo 4 dolocbe.) 4. C. k. ministerstvo notranjih oprav se naprosi, da prihodnjemu državnemu zboru predloži premembo državne postave od 29. februarja 1868. leta o tem, da deželni zakladi tacih dežel, v kterih ni naj- denišnic, niso dolžni plačila za najdence odrajtovati vnanjim najdenišnicam, temuč ženske svoje nišnici bile. vladi. dežele, ako da plačajo le stroške za so revne, dokler so v porod- Ti sklepi se naznanijo c. kr. deželni Že gori je bilo rečeno, da se prestanek najdenišnice ni mogel skleniti in sicer zato ne, ker je bil deželni zbor nenadoma zaključen. Vrtec lepoznanski. Visoka pesem. Zložil Jovan Vesel - Ko seski. (Dalje.) VII. Odpusti krivde nam. Bog ljubezni, slika poterplenja Milosti, pravice večni Bog! Dnevno dolg naraša nam življenja Sledni dan je širji greha krog. 9 Vemo res natanjko voljo tvojo, Glasno nam v oserčju govori, Vbogamo pa rajši glavo svojo Redkokrat ki modro nam veli. 9 9 Mesto de krepost bi izvolili, Verlo šli po stopnicah pravic Vmolknemo ko zloba rogovili, Veterno al sledimo ji vštric. Množtvo želj prešernih in pohota Najde pot do serca našiga, Zgovor koj si skuje zla pomota, Ako vest privólenja ne da. Bog visok ljubezni, poterplenja, Milosti, pravice sveti Bog ! Našiga ne sodi tak življenja Pično clo, kot kaže zakon strog. Ne placuj po naši nam zaslugi Meri nam po lastni milosti, Opri nas v omahanju in tugi Brata kot podpiramo i mi. > Skaži nam » ko zderknemo, dobrote y 9 Bodi lek, če stiska čut gorjup Vedri nas, ko žugajo pomote, Zdrami vest, preti ko greha strup. Zjasni, vid, v obleki ak sobolni Skriti volk se bliža himbno nam Divji al ko vepar serda polni Tik nasprot zakruli tu al tam. y Vsmili se, ko dobriga sovražnik Grešna sla, kali oserčja čut, Zlosti duh nam, blagodjanja lažnik y Polzno past nastavlja tiho ljut. Klicaj nas, omama ko presladka Kace kip — nam bliža skrivno se Ko v prepad oberne pot pregladka Spomni nas, vernitve čas de je! y 9 y Nas miluj, ko pravi sled zgubimo V igro klam le vid obraćamo, Čednosti ko lestve zapustimo, Spolnimo telesu voljo vso. Vsmili se, takrat gospod ljubezni, Proge teh napak odpusti nam, Glav omot, in serca zmede strezni Zgub de vsak pomembo vidi sam. y y Tudi mi smo bratam odpustili v " Cisto vse. ki bercali so nas y 9 Zvezki zdaj med nami so le mili, Vlada le dobrote blagi glas. 9 ki sovraži 9 Blagor tem, ki ljubi Sreče cvet, ki škodo nam želé, Mira slad, ki preganj aj e draži Dobro vsim , ki vrag nasprot stojé 9 Dnes ki nas terpinči al ožali, Bodi nam umirjen tudi dnes, Jutro de zedinjeno se hvali Strog vladar zadostenih nebes. Tak se nam bo milo prizaneslo, Kar vesti nadlega rahli čut, Sreča bo med nami sjajno geslo Djan ob moč kraguj šipavno krut (Dalje prihodnjič.) ; Nekim „junakom'6* Vi „Slovenskemu Narodu" prodajate *) skrivnosti ; kaj nas narod po tem pride slovenski nasred? Iz Štajarskega. Dopisi. Iz Tmina — odgovarja visokocenjeni deželni poslanec gosp. Winkler v „Domovini" na „nezaupnico", ktero je po „Slov. Nar." on z vsemi druzimi poslanci vred od graških studentov in še nekterih drugih neza-upnikov, ki so taki izvedenci v veliki politiki, da še komaj svoje imé podpisati znajo, prejel zato, ker niso podpisali interpelacije dr. Tonklijeve in dr. Žigonove. Vredno je, da iz obširnega pisma g. Winklerjevega povzamemo nekoliko vrstic, ktere ilustriraj o one pisa-rije. „Mislijo oni — tako se med drugim glasi odgovor — da so slovenski poslanci v deželnem zboru dosihmal zares le spali, in da bi oni, ko bi bili na njihovem mestu, našim Slovencem hribe zlatá pridobili? Da je bil v deželnem odboru že v letu 1861., ko je bil v njem en sam Slovenec, slovenski jezik vpeljan kot uradni jezik za Slovence, da se je deželni volitni red, po kterem so imeli Slovenci v deželnem zboru le 7, ítalijani pa 14 zastopnikov, leta 1865. tako prena-redil, da so si zdaj Slovenci in Italijani enaki; da se je ustanovila kmetijska šola (gospod pisatelj navaja še več dokazov v obveljavi slov. jezika); da so slovenski poslanci glasovali zoper neposrednje volitve za državni zbor; da se zdaj v Brdih, na Krasu in na Tominskem delajo ceste z denarji deželnega zaloga; da se bodo zdaj na podlagi nove šolske postave UBtanavljale in vzdržavale tudi z deželnimi pomočki za Slovence ljudske šole; ob kratkem, da je, ne v enem stoletji, temuč v manj kot 10 letih dežela goriška v narodnih zadevah vže precej nov obraz dobila — vse to ni nič! Nezaupnico so zaslužili oni, ki so vse to pridobili! In će so tudi kaj pridobili, mislijo se te prebrisane glave, da saj ni moglo biti drugače? Kakor da bina Stajarskem, na Koroškem, v Trstu, v Istriji in celó na Kranjskem zares ne bilo drugače! Naj mi verjamejo ti možje, da, ko bi bili oni v deželnem zboru, imeli bi bili ravsanje in kavsaoje in parlamentarnih škandalov brez konca in kraj a, v deželni zbornici bi bilo za naše Go-ričane veliko mikavnih komedij, druzega pa — nič. „Vse to nič ne dé" — mi odgovorijo oni; dajte vse občine slovenskim poslancem (razun Tonkli-a in Žigon-a) nezaupnico! „Soča", spolni svoj poklic! proč jih po-briši! Pa zakaj? Zato, ker niso podpisali dr. Tonkli -eve in dr. Žigon-ove interpelacije!! Pa kdaj sta ona dva zapopadek svoje interpelacije drugim poslancem razodela, kdaj sta le rekla, da jo hočeta staviti? Sedanji slovenski poslanci niso vajeni lučati ne v cerkvi, ne v deželnem zboru „petard", pa tudi ne za kom drugim pobirati jih! Saj med tem, kojedr. Tonkli svojo dolgo interpelacijo v deželni dvorani bral, potem ko so Italijani odšli, po postavi še zbora več ni bilo. In vendar hočejo nekteri modrijani, da naj se s tako taktiko skrbi za blagostanje naše dežele! To je dobro, da je naše ljudstvo bolj zrelo in bolj pametno, kakor si nekteri v svojih možganih mislijo; ona tirja djanj, pa ne besedi. Zatorej že vé, kaj ima storiti, in kje svojih zastopnikov iskati; naj si le oni toliko glave ne lomijo. Kar mene zadeva, saj so moji volilci, ko so me prvi- in drugikrat volili, vedeli, da sem uradnik; ali sem kot njih pooblastanec deželi kaj kořistil, naj sodijo oni. Hvaležen sem jim za njih zaupanje, ■ - —- - . t *) Za Zeilenhonorar. a prosil nisem nikoli, in še manj silil, naj me volijo. ez nisem gledal in ne gledam, kakor mislijo graški študentje in še kdo drugi ž njimi, kot deželni poslanec ne na „osebnosti, ne na lastne interese" ; odstopim toraj prav lahko, če to želijo moji volilci. To mislijo, tega sem prepričan, tudi drugi slovenski poslanci, kterim so nezaupnice namenjene." Od Kolpe 2. nov. D. K. — Blagovolite od isto- rične slovenske Kolpe (Kupe) sprejeti dopis. Pravo rečem, ako pravim „istorične", kajti vsak trenutek časa, kar bivam tukaj že 18 mesecev dni, me opominja slavnih bojev naših slovenskih pradedov, ki so tik Kolpe se borili s Turčinom v 16. veku neumrljivega spomina. Tudi bivam tukaj med nasledniki tistih 3000 uskokov, ki so od leta 1530. do 1541. iz turške Bosne dobro došli na mejo kranjsko, kajti še sedaj čujem tu lepi čisti bosniški jezik, i nahajam izvirna imena bosniških rodovin, na pr. Cetinski, Butina, Mavrovic, Obranovic, Petranovič, Grguric, Jurko vic, Vuk, Ožanić, Kerkovic, Majetic, Zdravic, Crnkovic itd., ki s svojim glasom še pričajo izvirek bosniški. Tudi noša tù se je izvirna ohranila, zlasti med „lepim spolom", kajti bele so deklice i žene i neizmerno nježne v svoji beli tančici, kakor bele ovčice i ravno taki jagnjički na zelenem bregu marljivo pašo iskajoči. I čudno je, da se tukaj tudi južno bosniško vreme pravico delà, kajti sneg noče ležati, čeda ovác skoraj celo zimo zunaj se pase, tice gorkih krajev vajene nas, hvala Bogú, celo zimo ne zapustijo; se bojé menda čez Reko v Italijo preseliti se, kjer jih pozimi na hiljade (tu navadna beseda za tisuč) postrelijo. Tudi imamo tukaj zares bosniške slive (češplje) sladké in okusne, podobne turškim, se vé, kdor jih pusti zoreti, med tem, ko bližnji kočevski kraji imajo borno malo sadja. — Mnogo listov iz Ogerske i Slavonije sèm dohaja, ki tožijo zarad poredne letošnje letine v imenovanih deželah, a bosniški Slovenci na meji Kranjske Očeta nebeskega hvalimo za bogati Njegov blagoslov, kajti dobili smo obilo sliv, fažona, krompirja, debelaće, jabelk, sená, detelje itd. Bog čuvaj nas le druzih nesreč, bodi si političnih, narodnih, šolskih ali pa vojskinih. Kar se šol tiče, ongavi „Tagblatt"', da je veaenje duhovščine nasproti postavi šolskega nadzora. Kakovo je stališče slovenske duhovščine do sedaj bilo, to je znano iz Gorenskega dovolj. Al tudi drugej niso bili naši fajmoštri pričujoči pri šolskem iz-praševanji preteklega šolskega leta; jaz poznam take može i tudi katehete, ki niso vpričo „oktroiranega šul-inspektorja" izpraševali, temuč samostojni, v imenu Božjem z oblastjo cerkveno. Kako se bo šolska reč iz-voziala, bode nam prihodnje leto pokazalo; do sedaj ne more se to konečno razsoditi. Bomo videli sklepe deželnega zbora, škofijstva, vlade, Rima. — V političnih i narodnih rečéh gotovo sedaj zvonec nosijo češki deklaranti i resoluciji kranjskega i tirolskega deželnega zbora; dobro došel nam je pa tudi govor poslanca Hermana v 14. seji štajarskega zbora o cerkvenih zadevah Ne moremo si bosniški Slovenci jačjejšega moža misliti, kakor je on; slava mu! — V vojaški granici, to vam povemo, je nezadovoljstva mnogo o tem, da se ima kos za kosom razpustiti i se o tem ni beseda dala vrlim graničarom, ko da bi morali biti „unicum" brez ustavnega života v ustavni dobi cis- in translitvan ski ! Od dolenskega Posavja. (Tudi nekaj iz učiteljske konferencije) omeniti bodi naj meni dovoljeno, ki je bila 13. septembra v Krškem. Pa tako kasno prideš s sporočilom? — utegne mi kdo zavrniti. Res kasno je, al še spregovoril ne bi bil besedice, ako bi se po časnikih ne hvalisala tudi drugej nova inšpektorska êra. Naj povem tedaj jez par besedic o krškem uči- teljskem zboru, kteremu priča je bil g. Lesjak. Ko bi jaz trobii v Dežmanov in Kromerjev rog, ktera, kakor srno slišali iz govora dr. Bleiweisa, bi že rada sesajo-čim slovenskim detetom culico v nemško mleko močila, prav zadovoljen bi bil tudi jaz s krško konferencijo. Sešlo se je kakih 18 učiteljev, vsak učitelj je imel na eno iz 3 vprašanj pismeno odgovoriti — in — kako je to dobro délo gospodu Lesjaku! — da skoro vsi so nemški odgovarjali; tudi vsi pogovori vpričo ces. ko-misarja bili so nemški. To je gosp. Lesjaka s tolikim veseljem navdalo, da se je ves vtopil v izveličani učiteljski stan, rekši: „Ich bin zwar Priester, aber ich muss Sie versichern, ich bin ganz Lehrer und bleibe Lehrer bis zum Tode". Gospod res neki ni več ud konštitucijonalnega društva. Da pa ne zamolčim nič resničnega, naj dodam še to, da po opravljeni konferenciji so bili učitelji pri ruj nem vincu, s kterim jih je pogostil ces. komisar, jako veseli, in tù se jim je ota-jalo spet materno srce, kajti popevali so lepe slovenske pesmi. Menda da bi bilo bolj prav, ako bi bili gospodje ljudsko šolo zadevajoče reči řešili v slovenskem jeziku, a magari naj bi bili potem še raji gospodu Lesjaku na radost zapeli kakošno nemško. Ne bo^ dal — slišim ljubljanskega g. Pirkerja — me zavračati — to je ,,pe-dagogična Unzulàssigkeit", da učitelj ljudskih naših šol rešuje svoje naloge slovenski! S tem gospodom pa ni dobro češinj zobati. Zato z Bogom! Iz ribniške doline 15. nov. —n— (Vihar, letina, národnost, telegraf). Včeraj je bil v naši dolini tak strašansk vihar, ki je od polnoči do 5. ure druzega popoldne trajal, kakoršnega ljudje tukaj ne pomnijo. Iz poslopij je strehe, celó podstrešja trgal in jih po več sežnjev daleč metal, da je bilo groza. Sipe, posebno pri večih oknih je lomil in tri, da je vse križem letelo. Drevesa, kozolce, pa tudi vozove, če so se na prostém pokazali, je prevračal. Ljudje, kteri so bolj na vetrovnih krajih in v slabih poslopjih prebivali, so se drugam vmaknili, boje se, da bi jih vihar v njih lastnih poslopjih ne pokopal. *) Letina je v vsem našem kraju, izvzemši pšenico, zelje in korenje, sploh slaba. Turšica in sočivje, po-glavitni tukajšni pridelki, so se zavoljo prezgodnjega mraza, slabo obnesli. Piče za živino se je precej na-kosilo, pa bi je bilo veliko več lahko, da bi ljudstvo sploh kaj vec v kmetijstvu umelo. — Sadna drevesa, posebno češpljeva so bila letos prav polna; le obžalovati se mora, da so nektere vasi in soseske tako nemarne, da za sadjerejo, vklub vsemu poduku, ki ga mladina v šoli dobiva, in vklub vsemu prepričanju, koliko sadje koristi, se za sadjerejo še ne zmenijo ne. Skoro bi bilo potreba, da bi se takim zanikarnežem postavno zapovedalo, da toliko in toliko drevesic morajo vsak na leto saditi! V 10 letih bi zdaj gole pla-njave in griči ves drugačen obraz dobile, in v 20 letih bi bilo sadja povsod dovolj. Kar pa se národnosti tiče, je ljudstvo pri nas še strašno zaspano, posebno kočevski mejaši. Najde se sem in tje za domačo reč kak vnet mož; ali kaj pomaga, v ko je deset drugih, ki ne vedó, ali so tie ali miš. Še „Tgbl." ne more s takimi „Kranjci" zadovoljen biti, ker tudi voda niso na njega mlin. V vec trgih, tudi že v vaseh imajo drugej in si napravljajo narodne čitalnice; le naša dolina s precej velikim trgom je še nima, in je menda pri tako pičlem številu domorodcev tudi ne bo kmalu imela. V Ribnici pa, kjer bi bil prav priličen kraj za čitalnico, o kteri se je že enkrat Čudno je to, da drugod na Kranjskem ni bilo takega viharja, ki pa je 14. dne t. m. na Dunaji, okoli Dunaji in v doljni in zgornji Avstriji tudi tako razsajal, ljudi koncal in toliko škode naredil, da so mislili, da se bliža sodni dan. ,,Vred.u nekaj govorilo, je še več nemškutarije, kakor je „suhe robe." Dobro bi bilo, da bi rodoljubi prihodnjo spomlad v našem kraju tabor napravili; skušnje učé, koliko da taborji primorejo narodni zavednosti. Dobili smo letošnjo jesen tudi skoz našo dolino na Kočevje telegraf. Da ga je bilo treba — priča nam to, da so ga postavili. Smešno pri tem^delu je pa to, da so kole zanj celó iz Koroške in Štajarske k nam in —- v Kočevje — vozili! Znano je. da se v naši dolini še dosti lesa najde; tukaj bi se bili lepi koli^po 60 kr. lahko dobili; vsi krevljasti iz Koroške in Štajarske pripeljani pa vsak po 2 gold, ali pa še več stane. — Tako se v naši Avstriji ravná in gospodari! Saj ima denarjev na kupe in nevsahljive zaklade — iz davkov! Iz Bistrice na Notranjskem. (Trojica Ćehov.) (Konec.) O petju slavne gospé, ki je s svojim, v visocih, kakor tudi v nizkih glasbenih stopnjah krepkim polnim in milim glasom vrsto prekrasnih pesem navdušeno spevala, hočemo le toliko omeniti, da bi bili vsako tudi že znano pesem radi ne le enkrat, ampak po večkrat iz njenih ust slišali, kar smo nekterikrat tudi spro-sili. Gosp. Weiss je pa umetnik na glasoviru, ki ima malo para. — Ako gré komu hvala, da zná čutila skladatelja v srcu poslušalcev skladbe obuditi, gré gotovo g. Weiss-u, ki s svojo neizrekljivo izurjenostjo kovi-ninim glasom tisto čarobno moč vlivlja, ki poslušalcu globoko v srce segaje nenasitljivo hrepenenje po na-daljevanju sladkih čutil budi. — Slava blagosrčnema umetnikoma; slava pa tudi njunemu bratu po narodu — gosp. Bahman-u, ki je s primernim krepkim nagovorom veselico pričel in z navdušeno deklamacijo: „Ja jsem Ceh", njeni prvi del sklenil. Da! čast in slava gosp. Bahman-u, ki je istinito duša tukajšnji čitalnici, ki si vsemu trudu in tudi materijalni škodi vkljub v nepriličnih okoliščinah pešajoči čitalnici na noge pomagati prizadeva. Srčno mu želimo, da bi mu množica bistroumnih bistriških in trnovskih veljakov njegovo blago-dušno početje za pospeševanje narodnega življa podpirala in nam več veselih večerov ponudila, s kakoršnim je trojica Cehov nas domače in zraven nas tudi množico pri izdelovanju železnice vmestjenih in vposlenih Cehov, Nemcev in Francozov razveselila. Srce nam je veselja igralo videti zastopnike toliko različnih narodov v zajemni prijaznosti se veselice udeleževati ; nevoljo je pa v nas obudila misel na tište preglavice, ki v domači hiši razprtje vžigajo in svojo mater grdé, ko smo v zapisniku imena Francozov brali, ki si v čast štejejo biti udje slovenske čitalnice. Živili nam pravični možaki vseh narodov! Iz Idrije 20. nov. (Iz čitalnice.) Temu, kar smo že zadnjikrat „Novicam" o omenjeni svečanosti tukajšnje čitalnice sporočali, dodamo danes še posebno to, kar je bila glavna stvar oni svečanosti. Izraziti je namreč hotela čitalnica po odboru svojem radost nad postopa-njem visokocenjenega c. kr. višega rudarskega svetovalca gosp. Lipolda, ki si ga je Idrija za svojega poslanca v deželni zbor kranjski izvolila, ter mu javno razodeti svojo zahvalo. Govor ta je lepo povdarjal razumnost in značajno krepost gosp. Lipolda, ktera sta rodoljubom našim porok bila, da bode v deželnem zboru hodil pravo pot. „Vi, gospod, je rekel govornik, spoznali ste razmere domovine naše, in v tem spo-znanji niste se potegovali za to, kar enega, dva ali tri osrećuje, temveč za to, kar zahteva pravica, — kar je vsem na korist". — Po dokončanem govoru, ki je oil od občinstva navdušeno sprejet z gromoviti slava- in živio-klici gosp. Li po Idu, prebralo se je pismo, ki ga je odbor sl. političnega društva „Slovenije" iz Ljubljane poslal naši svečanosti na čast in ki je bilo z ve- liko radostjo pozdravlj Zdaj pa poprime nazoči Iz Kranja 20. nov. gospod Lipoid besedo — tihota postane po vsej dvo rani in blizo tako-le govori: Akoravno mi je znan ne prime za x mestni odbor.) Ker, kakor čutim, peró ; (Nov župan in nov Vaš navadni dopisnik da bi Vam naznanil izid novih vo- bil namen, ki ga ima čitalnica pri današnji veselici, litev, naj Vam jaz izrocim malo vrstic. Kako imenitne prijetne nemškutarjem ljub- vendar se nisem pripravljal na odgovor ličnimi izrazi: dovoli naj mi toraj so nase volitve, in kako slavna gospoda, da nekoliko besedi kar naravnost iz srca povem. Najprvo izrekujem za skazano mi zaupanje srčno hvalo slavni čitalnici, ki šteje mnogo udov ljanskim, temu živa priča pisal to da Tagblatt" na- da ki so tudi moji volil Je „lajtartikel" in da je skoro obnorel v veselj p a d e 1 národni župan Pire bili Spo veliko važnost izročene mi aloge 77 irc, češ, da s tem klerikalni" stranki raz- je kranjsko mesto se ođkrižalo (čujte to slavo duhovni gospodje, ki niste prišli volit !) videl sem koj začetkoma v svojem novem poslu težavno in postalo „verfassungstreu" ! Nedavno kar je bil Kranj stališče deželnega posl posebno v kranjskem de V ze tudi tako glasovit namreč takrat ko so hotli želnem zboru. Vstrezati dvema gospodoma dvema „rotovž" na boben djati krepkima strankama — to ni bilo mogoče, a to tudi „Tagblattov." Naj se vendar ta zdaj ~ "" ' ' " ..............neraduje; saj vsaka vctixvi Cfcb , i\U DU 11UUI zdaj je prišei — na boben kd moj namen ni bil Braniti pravico in resnico, ski" list preveč nam tako ,,očetov potezati se za blagor svoje domovine, svojega naroda res ni več župan, al povedati morem prav in se sem zbora posebej a J V Uili^t V , - L \J UJC JO VUUI1U , IW JJUOLGUU , U.<* JC jJOlUGil IO iZj ua O LUI III JLcValUgUV a pristopil k narodni većini kranjskega deželnega rodnih. Mož bistrega uma in odločnega značaj »jih volilcev t me je vodilo ko Gosp pošteno, da je padel le iz osebnih razlog čas trpi a ne na- _ a, hotel mi je bilo dano vsaj nekoliko po vesti svoji je včasih enmalo prevec po svoje vladati in ni priza Z/UVJ1C», ^J^* J ~ ~---- * ------r~ in previdnosti storiti za svoje sobrate, preljublj Slo nesel tudi odborniku, ako je přeskočil mejo. Da mu je vence. Delovanje v kranjskem dež. zboru bilo je to izredilo marsikterega nasprotnika, jasno je samo po ako me z marsiktero neprijetnostjo združeno, in sicer sebi v malem mesticu. Sploh je znan pregovor tako, da brž v začetku misiil sem že položiti poslanstvo se hočeš ljudem zameriti, bodi župan." Da kaz: bodi j uuuu jjiv^uvui • ^aav župan." Da kazinarjem roke vojih volilcev. Zavest pa, da ravnam po želji in tudi kantonskemuglavarjuzarad narodneg vl_ . in v smislu večine svojih volilcev, in nada, da zlasti lskih zadevah za svoj narod na Kranjskem mo- v tem i ravnanja v mestni pisarnici ni bil v srce prirašen, kazalo se je v rem kaj storiti, osrečile ste me, da sem do sklepa deželnega zborovanja ostal na častnem mi izročenem mestu. sicer nekaj malega storilo, a i da je Der bič přišel z vsem svojem krdelom d anj volitvi — ne gosp. Pirea volit. Tudi županov nek prednik g. Lokar, ki naj bi Za povzdigo šolstva se s čem drugim to 9 česar bi pečal kakor da na svoje stare dni střeže nemškutarij želel in česar naša dežela tako zeló je, če tudi s težko sapo na pretrganje kopal jamo do 7 potřebuje, namreč 1 učitelj 7 to na prihodnj bolj je po klep novih dobrih šol in izvrstnih zdanjemu županu. Tako je s to združeno močj padel Ali JtiTlUVUUl ^VIWIJJVI^M. «VlJ^WilWI J U w tv iiVlt UUV11U lliUUJU ^pau^ Njih Veličanstva odložilo gosp. Pire." Da bi bila c. kr. deželna vlada iz Ljub čase. Da ne zaidem v razkladanj delovanja deželnega zbora, omenim zastran gorečega vprašanja o d i nj e nj i S živela Slovenija" d to i da za geslo — — liko bolj navdušeno še ne glasujem y a to kličem: „živeli SI po telegrafu ukazala uradnikom Pirea ne voliti, kakor je „Slov. Nar." pripovedal, je presmešno, bi bilo tudi celo nepotrebno, saj Derbičeva stranka nikoli ne bila volila Pirea liti. 7 če In koliko neki so bi bila vlada tudi ukazala ga vo- si te „združene moči" privoj h slovenskih pokrajinah! Mili Bog pa daj, sko vale druzih odbornikov? — razun treh so bili vsi da bi se vsi Slovenci tako izobražili in tisto omiko in prejšnji izvolj za národno zavest dosegl 7 da vsi enkrat in sicer s odbor ; ti pa so res v duhu nove ère novih se je pa pomnožil Za daj v živim prepričanjem tirjali potrebno „zedinjeno Slove- bil te dni voljen apotekar pana je nijo !" Za zdaj pa iz srca kličem: Z SI krat B. S a vnik, kije že en- To so bile poglavitne misli na kratko posnete 7 obširnega in izvrstnega govora g. Lipolda, kteremu so sledili navdušeni klici: „Živeli Slovenci, panoval; star pa pošten mož je, čegar sin je jiskrenejši rodoljub. Niso tedaj tako strašanske pre- slava kucij pri nas 7 kakor si 77 Tagbl našemu svesti smo si, da naše mesto ostane poslanců!" In saj tudi ni moglo drugače biti, kajt Ljublj prvo mesto slovensk misli ; popoinoma v bilo, za to, kar je Kranj 7 a ne nem delo se je govorniku, da so mu iz srca izhajale besede, skega Kočevja. Naj lenastopi Slo ven ce m dobrovolj zato pa so tudi v srce segle nazočim vlada na Iz Kranja (Vabilo za Jenkov spominek * Iz vx«u« IX« Dunaji, jvij-iaiu v i potem je tudi brž konec vpij rekla se je od mnogih strani kmalu vpadejo krila uradnikom 7 m ki ga v majhnem mestu 7 šemu v pesmih neumrlemu S. Jenku dostojen spomi 1/ ojjxjuMivvrv. j J.U- JU KUU.L KJX£J auuoo vpiji v u, xvi ^cv v ixidj uucui JJ-ioc naj se postavi na- ima birokracija. In s to nado mirno spimo vsako noč nek Iz Ljubljane. {Veliki s ej m ljubljanski) v pondeljek Obljubilo se je v ta namen od nekterih domorod- nj bil kaj posebno živahen. Tudi na živinski sejm se cev že blizo 150 gold. Da bi se pa ta stvar v redu se je tukaj v Kranji poseben odbor ni ravno veliko živine prignalo, vendar je bilo med njo --------------, --------- - „ v i A dokaj pitane, ktero so pokupili nekaj Lahi, 32 glav pa obstoječ iz sedem udov, ki bode prejemal denar in je vzel veliki barantac Prister na Dunaj (tedaj naši obravnavala, osnoval skrbel, da se napravi pesniku lep spominek tedaj za to napravo namenj eni doneski blago volij šiijati podpisanemu Naj se a ~ ze odboru, kteri bode po v „Novicah" od časa do časa polagal račun. Rojaki! Vsak národ časti vredne svoje pesnike in če tudi se po smrti spominja se vendar kaže s tem, da se zaveda narodnosti voliči vino je bila med 300-350 gld. pa še te bile so slabe in drage, zeló malo in skoraj nič lepih; drago prodajali! tudi na Dunaj romajo.) Cena za srednjo ži- Krav je bilo malo, Tudi kónj e bilo še slabi so se prav (Druga predstava slovenskega dramatičnega dru-svoje in da mu bije srce za domovino. Zložimo tedaj gtva) v deželnem gledišču v nedeljo zvečer bila je spet vsak po svoji zmožnosti za spominek, ki bode V se nim unukom našim zaznamoval kraj 7 nik, ki je pel 97 Naprej zastava Slave"! poč poz pes tako odlična, da se brez odborovém imenu Dr. V. Prevec predsednik. 7 Drag. Savnik tajnik. ? F. S a j o v e c, blagajnik. ) Prosi tudi druge slov. časnike, da ponatisnejo to vabilo Odbor, ugovora mora ponašati ž njo. Gledišče — razun 8 demonstrativnih lož — bilo je ljudstva iz mesta in dežele tako polno v vseh prostorih, da so morala notranja velika vrata odprta biti, da so iz pritvora gledali poslušalci na gledišče; ki pa smo v parter ji bili, stali smo v taki stiski, da se nismo mogli ganiti. getmu. Tako polno gledišče je pač dosto očitna priča, kako zeló narod naš hrepeni po igrah v domačem je- * ziku, Kakor pa je polno bilo gledišče, vtako izvrstno ste se tudi vršile oboje nocojšnje igri „Županova Micika" vpeljal vojaški orhester z bila z gromovitimi slava- ín pa Serežan", ktere overturo „j-j-^j , xw max«, ^ ^um^inuu oac^v«.- tijsRa po gosp. lajmostru Jan. Zjaiokarju oskrbela, za klici p ono vi j ana. „Županova Micika'S po Linhartovi na slovenske šole na Kranjskem, in gospod deželni poglavar jih je podělil šolam: v Smarji, Preserju, Horjulu Hej Slovani", ki je (40 Har ting er jevili gospodarstvenih podob) se na stroške Njih Veličanstva cesarja zopet nakupilo s slovenskim spisom, ki ga je kranjska družba kmetijska po gosp. fajmoštru Jan. Zalokarju oskrbela naše sedanje razmere po dr. Jan. Bleiweisu predelana si je vselej svoje zmage gotova, ker je od konca do Igu kraja vsa vzeta iz življenja prostega našega ljudstva. Gradu ; Predoslju, Smledniku, Predvoru Pa so ti tudi igralci in igralke njene bili klasični. glavnih rolah so se odlikovali „župan" (izvrstna nova moč slov. dramatiki), pošten kmetišk oče, — ljubez- ; v Lescah, na Bistrici ; y na Trati y y V , v Bohinju, na Březnici v Krškem, Kostanjevici, Loškem potoku, Šentrupertu Žužemberku, v Mirni peči, pri Beli cerkvi, v Dobrnčah y njiva „Micika", pa mládenec yy Anže a y in do glave ni para, ki 7) Glažek", zvesti šribarček, da korenjak od nog hovem Semiču, Dragatušu, y y Žireh Adlešičah, Preloki, Oblokah, Gra- -----o iivvcixi, ^ixcii, Begnah pri Cerknici, na Razdrtem, i mu ga Sentvidu pri Vipavi, v Hrenovicah, Laščah, Dobropolju y y v svoji mutasti pesmici izvrstno kazal v ; Sodrašici, Dobu kar mu je izbrisala nemila policija. Pa tudi manjše role jn na Krki. 7 Dolu Vodicah, Zagorju ; y Višnjigori „Podgorske" — lepe mlade vdove, in pa dveh mestnih škricev so se vršile dobro. Da je smeha bilo brez konca in kraja, se po vsem tem samo po sebi razume. — Na bolj resnobnem polji pa se giblje opereta „Serežan", vzeta iz života naroda hrvaškega, kteri je Kock spisal 7 prav v narodnem duhu, vsaki situa- vrlo lepo muziko ciji primerno in jako prijetno; če tudi je, kakor v ope- retah navadno, tako imenovanega lahkega značaja, je vendar pri vsem tem tehtno muzikalno delo. Kar se tiče vršitbe „Serežana", gré palma v tej igri gospé Odijevi, ki je „Anko" igrala in pela tako odlično, si prikupila vsa srca že v prvi ariji; izvrstno je da tudi pela dvospev z vestno pesem v trispevu; Blažkom" in še posebno milo ne-v igri pa se je vedla kot graničarka z dušo in telesom in to osobito v tistem mo- i i • • v • • i mentu, ko Je kazala y u da ni nic manj pogumna in hra- ljubi. Poleg nje se je odli-stopivši na oder v krasni obleki sere- bra nego je „Marko", njen koval „Marko", žanski. bil je že radostno pozdravljan. Igral je izvrstno a íhT' MMHHHHHBHH ■■■■ tudi ; čeravno nekoliko prehlajen, lepo pel yy , posebno ko se v boji ranjenega delà. „Blažek" in grof Derueter Stankovič" bila sta popolnoma na svo- mestu — v igranji in petj i slavna. Vredno vsem ono arijo jem se je družila „Klementina" v svoji težki roli. gro- movito pohvalo je bil sprejet konečni zbor možki in ženski, ki so ga naši gospodje in gospodičine tako eks- aktno in navdušeno peli, da nikoli tacega zbora ne slišiš v našem gledišču. Gosp. Forsterju, pevovodju čitalničnemu, ki je vodil godbo, gré prav iskrena hvala za tak vspeh. Pohvaliti pa moramo tudi muzično kapelo c. kr. Iluynovega polka v Zagreb pa poslati srčno zahvalo, da so prijazno posodili krasno narodno opravo. In tako zopet dobro srečo čez mesec dni! (Svetli Škof ljubljanski) grejo prihodnji teden v Rim v cerkveni zbor; ž njim gré preč. stolni dekan dr. Pogačar. Dokler jih ne bode nazaj, so svetli škof za svojega namestnika (generalvikara) postavili preč kanonika Fr. Kramar ja, vodjo duhovnega semenišča. Ostali škof je slovenski: vikši škof goriški, škof tržaški poreški, štajarski in pa škof markeški (preč. y Mrak iz Amerike přišedši) so se menda že podali na pot v y Kim m a j e r kjer že davno biva preuzvišeni biškup Stross- - (Učiteljem mestne St. Jakobske šole) se ob novem letu povikša plača in sicer na 600 U Ci y IJU QIVV^l JU Ci» UVV y Letos je v Ljubljani goldinarjev. 500 y 450 in 400 novincev v preparandiški šoli, čeravno je c. kr. ministerstvo učiteljskim pripravnikom na Kranjskem ponudilo 12 šti- pendij po 100 gold. Ako bi tako jezični bili kakor 77 Tagbl.4 i 7 ki je te dni malo število učencev na neki slovanski dalmatinski gimnaziji pripisal slovanskému ucnemu jeziku ; bi tudi mi zarad kopice letošnjih pri- šol- pravnikov lahko rekli, da je sad ske osnove! no voerine (Zivinorejcem našim) bode, kakor lani, tudi letos dobro došla novica, da v Kozlerjevi pivarnici (ola-riji) so začeli zopet pivo (ol) kuhati, ker je nastopiio mrzlejše vreme. Zivinorejci ljubljanski in okolice ljubljanske si tedaj zopet lahko po ceni kupujejo vsaki dan frišnih ječmenovih tropin, ki se kaj dobro priležejo molznim kravam in pitavnim volom. (Muzealnega društva) letni zbor je jutri popol- volil se dne ob 5. uri v sobi zgodovinskega društva bode v tem zboru tudi nov odbor. (Pesmi Borisa Mirdna) so prišle 30. oktobra na Dunaji na svitlo. Knjiga obsega 10 tiskanih pôl ter veljá 60 kraj car jev. Ker se pa te pesmi ne bodo še precej dobivale pri slovenskih bukvarjih, ker jim bode morda pozneje tudi cena poskočila, in ker bi bilo posamesne iztise razpošiljati nerodno in tudi predrago, zatorej je želeti, da bi se po slovenskih učiliščih in čital- nicah kakor v Mariboru Trstu, Ljubljani itd. nabirali naročniki ter v vecemu številu skupaj pošiljali gosp. J. Stritarju na Dunaji (Wien, Universitát). Novicar iz domaćih in ptujib dežel. Poslednje dni bili so vsi časniki polni razpor a, ki je nastal v ministerstvu zarad direktnih volitev v državni zbor in da srpo se za take volitve vlečejo dr. Giskra, dr. Herbst, in dr. Hasner, — drugi ministri pa so tem volitvam nasproti. Novejši dunajski časniki pa prinašajo novico, da so se poravnali med seboj in da direktne volitve ne pridejo, kakor je minister Giskra brž iz začetka v obravnavo državnemu zboru y tiščal ampak se «xu^nii. ou xv-> potem, xw oc xl1xxxxdlx1 11 c* x_/u1x