vSvnrniL -romKiMi Evharistični kongres v Mariboru. — Sveti Oče je spričo koncu sc bližajočegii svetega leta pozval katoliški svet, naj ob tej priliiki še tudi posebno proslavi 19001etnico postavitve zakramenta sv. Rešnjega Telesa. Za praznovanje te 19001etnicc v Rimu je od sv. Očeta odobren spored svečanosti, ki jih bo v cerkvi sv. Petra vodil sam vrhovni cerkveni poglavar. S 19001etnico Evharistije naj bi se tudi proslavila 19001etnica ustanovitvc katoliškega duhovstva. Saj je božji Zveličar pri poslednji večerji, fco je postavil zakrament sv. Rešnjega Telesa, posvetil apostole ikot duhovnike ter odredil, da darujejo oni in njihovi nasledniki Bogu Gospodovo Telo in Kri. Pozivu sv. Oceta se bo naša škofija odzvala na poseben način, ki bo dostojen velikemu namenu. Dočim so se v preteklih letib obhajali dekanijsiki, okrajni, odnosno okrožni evharistični kongresi, se bo letos vršil skupen velik evharistični shod za cclo škofijo. Vsi škofljani z duhovniki in prevzv. g. škofom na čolu bodo počastili evharističnega Boga, zahvaljujoč Zveli.arja za vsc prejete duševne ter telesno dobrote ter priporočujo. se nje- go. i milosti in ponioči v vseh duševnih in gmotnih stiskah s&danjega časa. Visoki cilj, ki bo kakor angel plaval nad vsemi prireditvami tega kongresa, pa je: Obnovitev poedinca, družin in vsega našega ljudstva v Kristusu, v njegovi ljubezni, v njegovem življenju. Naj se požive krščanska življenjska načela med razumništvom, delavci, ikmeti, obrtniki in sploh med vsemi stanovi! Naj bi zlasti naša mladina uravnala v vsem, vs«lej in povsod svoje korake za Kristusom, ki ji s svojim naukom in zgledom kaže edino pravo življenjsko pot! Škofijski kongres se bo vršil v Mariboru 13., 14. in 15. avgusta. Svetovni evharistični kongres se vr- ši letos, in sicer v jeseni, v Buenos-Airesu (glavnem mestu Argentine v Južni Ameriki). Za kongres se vršijo ogromne priprave, ki upravičujejo upanje, da bo ta kongres po svojem sijaju in po udeležbi vernikov dosegel, aiko ne presegel, veličastni in nezabni cvharistični shod, iki je bil pred par leti v Chikagu (v Severni Ameriki). O pripravah je poročal pater Boubee iz Bucnos-Airesa na zborovanju glavnega odbora za prirejanje mednarodnih evharističnih kongresov, ki sc je nedavno vršilo v Rimu pod predsedstvom namurskega škofa monsignorja Heylena (iz Bclgije), Argcntinski patec je na tem kongresu, pa tudi pozneje pri sprejemu pri _jv. Očetu mogel poročati, da vlada ne samo po vsej Argentini in sosednih državah Južne Amerike, marveč po vsej Ameriki, da celo po vsem katoliškem svetu veliko zanimanje za kongres. Zanimajo se za njega — kajpada na zanikalni način — tudi frama&oni, iki s-o za isti čas sklicali mednarodni framasonski kongres v Buenos-Aires. To framasonsko izzivanje je za ikatoliško ljudstvo samo pobuda, da se bo kongresa udeležilo v čim največjen številu ter dalo Zveličarju čast, ki mu jo odtegujejo brezverni in protiveii._i prostozidarji. Prihodnji svetovni evharistični kongres bo 1. 1936 v Aziji, in sicer na Filipinskih otokih v glavnem mestu Manili. Tako se bo Kristusu v zakramentu sv. Rešnjega Telesa po Evropi, Severni Ameriki, Avstraliji, Afriki in Južni Ameriki tudi poklonila največja celina sveta, ki na njej živi proko 1 milijarde ljudi: Azija. Hitler in Rim. Nimamo v mislih tistega Rima, ki mu gospoduje Mussolini. Razmerje med Hitlerjem in Mussolinijem, če je kdaj bilo tesno in iskreno- je zadnji čas se znatno ohladilo. Razlog je predvsem Avstrija, ki jo hoče hitlerjevska Nemčija sebi priključiti, kar pa Italiji ne sodi v račun. Danes mislimo na razmerje Hitlerja do rimskega papeža. Tudi to razmerje se slabša od tedna do tedna. Razlog pa je konkordat (pogodba raed rimskim papežem in Nemčijo), to se pravi napačno izvajanje konkordatnih določb od strani nemške vlade. Hitler je pretekli mesec hotel doseči od rimskega papeža potrdilo, da on, odnosno njegova vlada, prav tolmači konkordat, da torej katoliški cerkveni krogi v Nemčiji nimajo prav, ko se proti temu pritožujejo. V to svrho je Hitler poslal v Rim ministrskega tajnika Buttmanna, da bi sveto  Stolico nagnil k popustljivosti v treh programskih točkah nemškega narodnega sociaHzma. Te tri točke so: katoliška društva, vzgoja mladine in zakon o sterilizaciji (uškopljenju). Rimski papež je vse tri točke narodno-socialističnih zahtev kratkomalo odklonil. Buttmann je odšel iz Rima praznih rok. Isti dan, ko je Buttmann ostavil Rim, je rimska kongregacija — papeški urad — Rosenbergovo knjigo »Bajka 20. stoletja« uvrstila med prepovcdane knjige, ki jih veren lcatoličan ne smo čitati. To je za Hitlerja tem hujši udarec, ker je Hitler 1. februarja imenoval Alfreda Rosenberga, glavnega urednika glavnega narodno-socialističnega glasila »Volkischer Beobachter«, za glavnega duhovnega voditelja narodno-socialistične stranke, zlasti njene mladinske organizacije. Štirinajst dni kasneje pa je bila navedena Rosenbergova knjiga od najvišje cerkvene katoliške oblasti prepovedana. Ta knjiga zavzema med »svetimi« knjigami narodnega socializma 2. mesto, na 1. mestu je Hitlerjeva knjiga »Moj boj«. Prusko prosvetno ministrstvo je predpisalo vsem šolskim iknjižnicam, da si morajo ti dve knjigi naro.iti. Proti temu so nemški škof je protestirali. Najostrejši protest pa je prišel iz Rima, fci je to knjigo radi njene nekrščanske, povse poganske vsebine ikatoličanom prepp.-- vedal. Kar se Hitlerja samega tiče, je prej ve&krat poudaril svoje krščanstvo. Kakšno pa je to »krščanstvo«, jasno dokazujejo njegove besede, ki jih je govoril na zborovanju narodno-socialisti.nih voditeljev v kopališču Godes- berg 27. avgusta 1933: »Edinost Nenv cev se mora zajamčiti z novim sv.tovnim nazorom, ker krščanstvo v svoji sedanji obliki ne zadostuje več zahtevam, ki so danes stavljene nosilcem ljudskega edinstva.«