Štev, 1. V Ljubljani dne 8, februvarija 1895. Leto I.
Planinski
--^"./VlSlVVv*-
Glasilo „Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani.
Izhaja 25. dan vsakega meseca.
nriiAtvoiiikl <lolilv»jo lisi zastonj. — Nečlane stane po 3 jrtd., dijake po i gi<l. 20 kr. na leto;
posamezne številke po S» kr. Za ohlihn in rSebino »pi.vnr no mlffovornl pinuMji.
Vse spise, naročila in plačila vzprejemljc „Slov. plan. društvo" v Ljubljani. IiiMerat olpsogaj&E dvanajst in k o strani stane 6 frltl. u cclo leto.
„Planinski Vestnik."
„Slovenski svet, ti si krasdn!
Ti poln največje si lepote'.
Ti biser meni vse zemlje!"
„Slovensko planinsko društvo" bode v kratkem končalo drugo Ido svojega delovanja, Prvo posvetovanje zaradi ustanovitve „Slovenskega planinskega društva" sc je sicer vršilo še dne 1~>. oktobra 1892. I, a preteklo je vsled različnih zaprek še nekaj mcsecev do končne ustanovitve tega prepotrehnega društva. To vseslovensko društvo pa je rodila srčna želja, da bi Slovenci bolje spoznali prirodno lepoto širne svoje domovine in jo potem tolifeo iskreneje ljubili. Ustanovilo je naše društvo idealno navdušenje za prelepe slovenske planine in čudoviti Kras.
Početkom je bilo delovanje nekako skromno, a kmalu je prodrla naša ideja v širše kroge, in prav veselo je videti, kako se naše društvo razvija. Zadnje letno poročilo nam priča dovolj, kako se zanimanje za hribolastvo tudi v Slovencih vedno bolj širi. Priobčeni zanimljivi članki kasrjo. da imamo tudi med domačimi hriba--lazci dovolj sposobnih pisateljev.
§ 3. društvenih pravil našteva med pripomočki, s katerimi dosega društvo svoj namen, pod e) tudi nda prireja in objavlja predavanja o vseh strokah turi-stike ter izdaja, pospešuje in podpira zanimljive plammsbme spisi" in slike".
%
Da društvo tudi v tem oziru doseže svoj namen, sklenil je odbor „SI. pl. dr.u od leta 189.5. počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri hode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslomc spise in slike, Oziral se bode časopis tudi na promet in donašal različne društvene vesti in domače in tuje turistične in planinoslomc novice ter tudi poročal o delovanju „Slovenskega planinskega društva" in sličnih društev po drugih deželah. Pridbčevali hodemo tudi Hvotopisc znamenitih slovenskih kribolaecev iz prejšnjih časov, tako n pr. o prvaku slovenskih turistov Valentinu Staniču, kateremu gre prvo mesto ne le med Slovenci, temveč tudi med drugimi narodi, kajti on je početnik tako zvane „višje turistike.u
Zanimal bode gotovo tudi večji žkotopis Idrijčana Henrika Fregerja, kateri je mnogo potoval po naših krajih, a bil doslej kot znamenit slovenski turist skoraj popolnoma neznan.
V nas Slovencih se jc do nedavnega časa premah gojila turistika, in krasote naših dežel so bile tujcem bolj znane nego domačinom. Tujci so se navduševali za. prirodne lepote naših pokrajin, a domačini niso poznali biserov, kateri dičijo slovensko zemljo. Namen našemu časopisu pa je vzbujati zanimanje za slovenske gore. planine in kraški svet ter vnemati za turistih) in delovanje „Slovenskega, planinskega društva u.
Le malo imamo mož, kateri nastopajo kot duševni junaki in odločilno vplivajo na razvoj svojega naroda; vender pa jih je veliko število sposobnih, da z iskrenim srcem posvetijo svoje zmožnosti lepi skupni nalogi, katere, se lotijo z vso ljubeznijo in krepostjo. V tej nadi vabimo prav iskreno slovenske turiste in našemu društvu naklonjene pisatelje, da 'podpirajo tudi duševno naš mesečnikf ter jim kličemo z Gregorčičem:
„Prijatli! vsem delavcem narodnim slava!
Hvaležna jim bode na vek očetnjava
I)r u štreni ki (ustanovnikif pravi in častni člani) dobe nPlaninski Vest niku brezplačno. Naročnina za nečlane iznaša 2 gld. na Ido. posamezni listi pa stanejo 20 kr.
V LJubljani meseca januvarija 1895.
S planinskim pozdravom!
7,n odbor „Slovenskega planinskcifa <■Jrnšlvfiu
Fr. Orožen,
načelni);.
A, Mihuš,
tnjiiik.
VABILO
itn
. UMI OBČII ZBOl
„Slovenskega planinskega društva1'
v ponedeljek dne 11. fefmivavija 18951 letu ob 8, uri zveeer v hotelu „pri Lloydu" na Sv, Petra cesti v Ijj ubljani,
^%.
]. Pozdrav načelnikov.
2.	Lotilo poročilo tsvjnikovo.
3.	Letno poročilo Magajnikovo.
4.	Volitev dvcli računskih pregledovaleev.
5.	K;i'/.i)o(ofosti.
Odbor
„Slovenskega planiuskegri drnStva* v Ljuhlj/iui.
Spomini na Skuto.
Spisal dr. Josip Sernec.
.. -^¡[mam opraviti v Gornjem Gradu, pa bi se rad kake tri dni mndil v Sol-W^.čavskih planinah, — kakovo pot pa mi ti nasvetuješ?" vprašal sem meseca julija 1879. I. v Celjn nekega prijatelja, imenitnega turista.
„Če dopoldne v Gornjem Gradu opraviš", dejal je, se lahko popoldne pelješ po okrajni cesti na Kranjsko do Bistriške doline, potem prideš peš do hiše slavnega vodnika -Uršiča, tam prenočiš in kreneš drugi dan na Skuto, odtod pa po Turškem Žlebu na Okrešelj in k Plesniku v Logarjevo dolino ter čez Ljubno V Mozirje, — Skuta je baje „nekaj težavna", pa kakor tebe poznam, ne ho nič prehuda za te".
Ker mi takrat pomen besede „težaven" v turističnih krogih še ni bil do cista znan, sem takoj se zahvalil za nasvet in sklenit ravnati se po njem.
Prišel sem z malo vrečo na hrbtu prav dobre volje proti večeru do Uršiča. precej majhnega, a krepkega moža, starega kači h 40 let, kateri me je prav prijazno vzprejel, pa se' nekako čudi!, da nisem s seboj imel niti planinskih erevljev uiti visoke palice. Dal mi je koruznih žganeev z mlekom za večerjo, za spavaližče pa mi odkazal posteljo v ravno izdelani prav čedni lovski hiši zraven svoje koče, kjer sem se čez malo ur prebudil bolan v želodcu in v glavi. Po vsej pravici sem to bolezen pripisal nezdravemu vzduliu od novega, še mokrega zidov j a. Prav rad sem zatorej zapustil svoje ležišče ob eni zjutraj, ko je moj vodnik me prišel klicat. Na svojo bolezen se nisem oziral, češ, da bode sveži zrak me skoraj popravil, in tako sva kmalu korakala iz prva po vedno ožji dolini, potem pa na desno po jako strmi poti navzgor.
Ne preje ne sleje nisem videl kaj črevljem svojega vodnika enaeega: podplati so bili leseni, popolnoma ravni, iz njih pa je molelo kakih ¡80 čez palee dolgih ostrih žrebljev. Moj tovariš se je seveda ogibal mehkega pota, da ne bi kje obtičal, po skalovji pa je ubral vsak korak prav čudovito godbo. Včasi si mislil, da čuješ škripati sto rodili koles težko naloženih voz!
Stopivši na prvi višini iz boste, gleda vodnik po planinskem svetu, kateri se je zdajci razgrnil pred nama, in kažoč proti nekemu planinskemu pašniku, pravi: „Divje koze!" — Jaz gledam in gledam, pa ničesar ne vidim. Šele ko je prav po lovsko natanko meril s svojo palico in ko sem za njegovim hrbtom preko nje motril, zagledam tri rjave pike, pn katerih sem pa šele, ko so se začele pomikati, spoznal lovcu tako zaželene divje koze.
Naprej gredoč sem ravno razkladal svojemu radovednemu tovarišu nekaj, o čemer me je bil vprašal, ko prideva do prvega sitnega mesta. Zgoraj strmina, spodaj prepad, pot prav ozek in od vode in mraza projeden.
Uršič hitro prestopi nevarni, kacih 15 korakov dolgi prelaz. Onkraj se obrne in me pozorno opazuje. Nainali som spoznat, da inc hoče zdaj izkušati o mojih turističnih zmožnostih. Sigurno stopnje po tej kočljivi poti, sem kolikor mogoče hladno nadaljeval svoj pripovedek, dokler nisem bil onkraj prepada zraven vodnika — „Hospod, z Vami pa že pojdem, kamor boste liteli!" glasila se je njegova polivala. ™
Ze gredoč po h osti, je moj zgovorni vodnik nekajkrat omenil, da pelje prav siten del najinega pota „na sekrct" *} in da bova, kadar prideva tam mimo srečno, potem dolgo imela najlepšo pot.
Na moje vprašanje, kaj pomeni ta beseda, je izkušal kraj opisati, pa se jo pretrgal z besedami: Boste že sami videli!"
Naprej gredoč mi naznani vodnik, da so bližava „sekretu." Bila sva nemudoma pri navpični steni. Grozno globoko pod nama se je videla se pol v temi smrečja liosta, pot pa seje skoraj horinzontalno vila tik stene iti prepada, kak erevelj široka, pa drugače prav dobra, tako da sem popolno mirno hodil za vodnikom po tem prezanimivem kraju.
Mahoma pa neha pot. kakor bi jo odrezal, namesto nje pa se vzdignjo pod nama nova, prav strma gladka stena,
„Vidite, to je zdaj sekret! Čez to steno gori morava, potem pa pojdeva dolgo po najlepših pašnikih. Pride se pa že gori, saj so v peč zabiti železni obodei, za katero se je moči držati. Le gledal boni. če jih po zimi ni mraz zrahljal." Takoj zagrabi Uršič nad seboj takšen obodce, ga trga, se suče škripaje s coklami navzgor, poprime više drugi obodeč pa vpije: „Le za menoj, gospod, ravno tako naredite ko jaz! — Pa mi dajte svojo palico, da boste imeli proste roke." Na trebuhu ležečemu na silno strmi strehi, pokaže se mi zraven njegovih nog roka, v katero mu pomolim palico, ter odločno začnem plezati in se vlačiti za njim, poprijemajoč vselej tisti obodee, katerega je ravno bil izpustil.
Tako pridem kakih pet sežnjev više. Zdaj pa obodcev ni več bilo. „Gospod, za ti» travo se lahko držite, ta ne izpusti!" zakliče vodnik pod menoj. V dokaz začne trgati šopek trave, katere se je kakor nalašč prikazalo tu in tam v pečnili malih razpokah. In — kaj se hoče? — taval sem in se vil za njim, zanašajoč se na dr/ečnost trave in na svoja kolena, s katerimi sem se porival naprej. Srečno sva prolazila hudo pečino. Zadovoljno sede Uršič na zelen pašnik, kateri je. polagoma navkreber se dvigajoč, razprostiral se pred nama. Blizu prepada pa je velika skala molela kakor oblok čez zemljo. Pod njo je bilo vse poteptano iu blatno kakor v živinskem hlevu, in v tem naravnem zavetju so se nahajali nenavadno veliki kupi ekskrementov divjih koz. — in sedaj sem vedel odkod prihaja ime „sekret,"
*) G tej „Škred" (2047 m) s peci j. Kavte.
Stopala sva kako poldrugo uro po planinsko») mastnem pašniku, po katerem po Uršičevi trditvi se ni še bila nikdar pasla domača živina. Po potu sem našel v travi ptičje gnezdo s tremi rjavimi, svetlo preškropljenimi jajei, velikimi kakor golobja jajca — ter seveda pustil vse lepo v miru. Više gori mi je kazal Uršič /zanimivo luknjo v zemlji, merečo v presegli okoli Vfa crevlja. Iz te luknje je pihal oster, silno mrzel veter, iti če si glavo pomolil k njej. slišal si iz notranje globine votlo tuljenje, kar kaže, da je znotraj velikanska votlina. Dolgo pa nisem smel poslušati te čudne godbe, ampak kmalu sem moral odmakniti potno svojo glavo od premrzlega piša.
Imela sva zdaj pred seboj na zapadli Grintovčevo strmino, proti severu pa sva se bližala strmim pečinam, iz katerih je Skuta molela kakor top rog, pred njimi pa je bilo mnogo večjih in manjših snežnih planjav. Zagotavljal mi je vodnik, da je to leto za mesec julij še nenavadno mnogo snega (ali, kakor je on dejal, snieha). Stopaje po prvem ne prestrmem snežnem polju, mi je pravil, da pelje tod drugače po leti čisto dobra, suha pot. Kmalu pa prideva k dosti strmejšim snežnim streham. Sneg je bil precej zmrzel. Navadno se ga je vodnik ognil ter lazil po vseh štirih z menoj po skalovju, le liekaterikrnt. če je bita pečina pregladka in prestrma, sva stopila na tak sneg.
Vselej pa me je zvesti tovariš resno svaril, naj počasi in previdno stopam za njim, ter je pred vsakim korakom po dva in trikrat suuivši s coklo napravil stopnje, po katerih sem molče jako počasi za njim se pomikal navzgor. Dokler sva korakata po taki gladki, polzki strmini, ni nehal svariti, pri lazenju po skalovju pa je bil dosti manje skrbi.) i v za me, smatrajoč takšno hojo po zmrzlem snegu po vsej pravici za Najnevarnejšo.
Tu pa tam mi je z zadovoljnostjo pokazal rdeča znamenja na pečini — napravljena po 'ninogozaslužnem Friseliaufu. ter me s tem prepričal, da sva na praverti potu. — če prav o „potu" ni moglo več govora biti. ko ga nikjer ni bilo. Zadnjo uro pa sem skoro ves čas lazil po pečinah po vseh štirih brez palice in brez suknje, katero oboje mi je odnašal moj postrežljivi tovariš.
Nisem mogel dovolj občudovati spretnosti in predrznosti svojega vodnika. Lazil je naprej kakor veverica. Nekaterikrat je, kolikor je mogel, objemal kako predebelo, gladki» navpično skalo, nastavljal noge na gladki kamen, črrr, črrr. črrr . . . so kraspale cokle po skali hitro druga za drugo, zgoraj pa je z rokami ravno tako naglo naprej taval, — in hipoma seje z rokami prejel za kak 17* do dVa sežnja višji rob ter se z lahka postavil na njega — samo naglo drganje z žreblji po gladki steni je dvigalo njegovo truplo. Ne vem. če je mnogo hribo-lazeov kaj enacega videlo!
Smeje je poslušal moje občudovanje, pa kmalu se je kje usedel ali ulegel iu mi roko ali tudi palico pomolil navzdol, da mi je tako pomagal laziti do njega.
Xa zadnje prideva čisto v megli na lop vrh. — Uršič mi razodene, — da sva na ¡Skuti!
Žal, da so so zadnjo pol uro pod vrhom začele mogle poganjati okoli naju, iu polog tega mi je vesolje precej kratila še moja ljubezen. Želodec so mi je prehudo uprl proti ogljikovi kislini, katero sem vdihal po noči od svežega apna.
Večkrat som se moral na potu ustaviti in dočakati, dokler so ta spor ni polegel, in se na vrhu po tolikšnih težavah mi je kratil ta revolueijski želodec moje veselje, sicer pa na vrhu zadnjikrat. Predno sem odšel, me je črna kava ozdravila in pokrepčala, in megla je bila vsaj toliko milostna, da jo tu pa tam zapustila Skutsko glavo ter mi dovolila gledati v globine okoli sobe in občudovati velikansko in grozno pečevje proti Babi in Ojstrici. Uršič mi je izkušal razkladati vrhe, sedla in doline, pa lo malo sem si mogel predočifi svet, ker večinoma so bili kraji, proti katerim je kazal, v sivi mogli.
Čez pečine sva plazila po Isti poti nazaj, samo poiskala in izkoristila sva si tista snežna polja, katera niso bila prestrma in na podnožju brez nevarnosti. Po Urštčevem nauku sem namreč zajahal svoje zavihano ogrinjalo in. držeč sprednji konec proti prsim, spustil se po teh saneh navzdol, on pa jo, stoječ in na palico se naslanjaje, dirjal za menoj. Po<l Skutskim vrhom pa sva krenila na levo. in o tem delu pota imam neki prizor v živem spominu.
Morala sva namreč čez leden potok, kateri se je kaka dva sežnja niže kon-čaval v grozen prepad. Led je bil večinoma prav gladek in ne raven, nego nag ne n proti prepadu.
Obstal sem in litel se posvetovati z vodnikom. 011 pa je s svojimi coklami kmalu bil na oni strani in le dejal, naj grem za njim! — Ko sem koračil črez to polzko ledeno ploščo kako štiri metre v širokosti brez vseh pripomočkov, palica moja niti ni imela ostrega konca, — tedaj me je edinokrat za trenotek prešinil strah, vender sem pa korakal počasi in tako previdno ko mogoče ter srečno dospel na drugo stran. Ko bi mi bilo na tem ledu izpoddrknilo, ne verjamem, da bi se bil mogel dvigniti pred propadom!
Morala sva zopet brez pota navzgor do nekega sedla in po pečinah navzdol na severni strani rebra Skutskega gorovja.
Na tej plati je bilo vse v snegu razen strmih pečin, in Uršič jo dejal, da dvomi, da je mogočo priti po tem obilem snegu do Kamniškega sedla. Šel je do najbližjega vrha pregledovat in vrnivši se rekel odločno, da ne bo mogočo zvr&iti nameravanega pota. Pristavil je, da bo najbolje na tej severni strani iskati si pota v dolino *) in vrniti se na njegov dom v Bistriški dolini.
Seveda sem se ndal temu nasvetu brez ugovora, in šla sva zopet na delo.
'■'■) Čez Žuuvčarje sfiee. karte.
Pod skalovjem, na "katerem sva stala, se je razširjala navzdol le ena, pa več ko 4 kilometre dolga in silno široka snežna planjava. Ker pa so kamenite stene segale v velikem polkrogu navzdol, je tudi gornji rob snežne planjave zraven stene se. nižal polagoma navzdol. Snežna stena je bila skoz in skoz okoli 3/4 metra oddaljena od pečine, ker se je bila zraven nje raztopila. Sneg je bil od kraja okoli 3—6 metrov debel, pa tudi podjeden.
Uršič je dejal, da po tej strmi snežni planjavi ne moreva navzdol, in pristavil, da se morava spuščati navzdol vedno blizu snežnega roba po skalah. Pokazal je na daljni spodnji konec snežnega roba v dolino, na tamkajšnjo zeleno trato in na smreke, katere so se videle od najinega sedeža liki igle, in pristavil, da druga leta, kedar snega ni, je cela pot tod navzdol prav lahka.
Zdaj se je začelo novo in sicer najtežavnejše plezanje: on naprej, pa vedno me hvaleč, kakor da bi se bal, da bi jaz ne izgubil poguma, jaz pa za njim čisto malomaren proti vsaki nevarnosti.
Enkrat, ko nisem vedel dalje navzdol, je bil namali blizu tri metre pod menoj. Ukaže mi usesti se na kameniti nos, kateri je molel iz stene, potem sem se pa moral obrniti na trebuh. Noge so mi visele navzdol, — kam, še gledati nisem mogel, moj tovariš pa zavpije: „Le spuščajte se še navzdol! Kmalu bom imel Vašo nogo in jo vtaknil v luknjo," Iti spuščal sem se navzdol in spuščal ter krčevito stiskal zakrivljene prste ob skoro gladki kamen, in vedno je še vpil: „Le še malo niže denite desno nogo, bom jo tekoj imel." In ko sem še samo s prsimi in z glavo se naslanjal na kamen, je njegova roka zgrabila mojo nogo ter jo porinila na nekakšno podlogo, in ko sem se prepričal, da drži, pa sem se po njegovem ukazu dalje znižal s truplom. On mi zasadi drugo nogo niže, in kmalu sem zopet stal zraven njega tik snežnega roba.
Zdaj pa je postala pečina popolnoma navpična in gladka, 3/., metra daleč od nje pa se je zavijal snežni rob navzdol. Ako bi na skali ostala, ne bi nikoli več mogla priti doli na snežni rob. „Kaj pa bo zdaj?" vprašam. — „Oh z Vami bo to lahko šlo!" se mi je laskal. Rekši skoči z obema nogama hipoma od skale čez prepad na snežni rob ter mi pomoli roko nasproti. Jaz stopim ž njegovo pomočjo zraven njega na sneg, nato se obrne s hrbtom proti pečini in, kakor bi trenil, je že slonel na njej ter noge upiral na snežni rob. — pod njim pa je zijala tista že opisana globina, katera se je napravila vsled raztopljenega snega zraven pečine! Zdaj mi zopet pomoli roko, da ga posnemam, in že sva tiščala oba s svojima hrbtoma potrpežljivo steno. Nasmejem se mu. kaj li namerava. „Le čakajte!" je dejal pa začel drgati s hrbtom iu capljati z nogami, in spravil se je tako za kakšnega pol metra niže od mene. Zopet mi da roko iu mi pomaga ga posnemati, in kmalu sem bil zraven njega. Nato se zopet on pomika s hrbtom in z nogami, pa spet jaz, — in prišla sva po tem gotovo izvirnem načinu vedno niže in dalje, dokler nisva skrbno s hrbtoma obrisala vse več ko 15 sežnjev dolge
stene in spet našla na skali razpokliu in robov, na katere sva se prav rada vrnila.
Naposled srečno dospeva ust toliko zaželeno trato, od kod t t j« najn peljala Čisto nedolžna pot v Bistriško dolino na Uršičev dom. Po kratki krepčavi som se poslovil od svojega vodnika *) tako srčno, kakor od naj zvestej šega" milega prijatelja, ter dospel pozno zvečer v Kamnik.
Drugi dan se usedom popoldne v Ljubljani na brzovlak v kupe drugega razreda v isti okleki, v kateri sem bil prišel s Skute.
Meni nasproti sedi elegantna dama s svojim soprogom. Kmalu zapazim, kako me je začela ogledovati od nog do glave, in zabavalo me je, kako je njen obraz kazal vedno več osuplosti. Pa ni čuda: črevlji so bili oglodani, suknja in hlače pogosto natrgane, moje roke polne krvavih prask. (Je sem premikal nogo ali roko, vselej je zopet, našla kako novo hibo. Drezala je svojega mo&a tel' mil šepetala kaj na ušesa in z očmi me vpraševala, kaj vse to pomeni, jaz pa sem natihoma se smeje obrnil se od nje in zadovoljno gledal Savinske planine, katere so se svetile v najlepšem solnčnem žaru. Naposled začne njen mož pogovor z menoj. Jaz prav prijazno odgovarjam, kmalu se gospa jame vtikati v razgovor in po ne dolgem uvodu plane na me z vprašanjem: „Ne zamerite, gospod! Kje ste bili?" in šele po prav srčnem smehu, katerega se nisem mogel vzdržati, sem kazal na Savinske gore ter jima moral povedati vse dogodke, dokler se nismo ločili v Celju.
Obleka in oprava turistova.
(Spisal L. W6lflinff.)
M^f	L 0bleka*
obleki navadnega, z vozmi in železnicami potujočega turista ni veliko j&p^govoriti. Vsaka obleka mu je dobra, vender pa ravna prav, če si za potovanje omisli posebno obleko. A po hribih so celo po leti noči jako hladne, in tudi zjutraj in zvečer je. precej hladno, zatorej se mora hribolazee na to ozirati in si bolj gorko obleki» priskrbeti.
Obleka bodi volnena. Turistom rabi večinoma lodeu. A ne samo gospodom, tudi damam je lodnasto obleko pri potovanji v planine zelo priporočati. Kakor gornja obleka, bodi tudi spodnja volnena.
*) TJbogi Uršie je ž.e mrtev,' ?,daj pa živi njegov brat tistem domu.
D as i obleka ni kaj važna za navadnega turista, je pa toliko imenitnejša za hribolazca, kateri večinoma peš in dostikrat celo pa slabili potih potuje.
(Je navaden popotnik ni prav pripravno oblečen, ga to na potovanji nič ne ovira, kdor pa veliko hodi, njemu neprikladna obleka lahko vzame vse veselje do potovanja in dostikrat bi moral turo skrajšati ali celo prenehati.
V planinah včasi srečamo ljudi, kateri v dolgih suknjah, dolgih in ozkih hlačah, v navadnih črevljih in s trdim klobukom na glavi prav moško korakajo, V papir zavite potrebne reči jim vise čez ramo, na levi roki nosijo povrhnjo suknjo, v desnici pa solnčnik ali dežnik. 6e takemu turistu kaj omeniš o neprimerni obleki in opravi, odgovori ti: „A kaj, jaz sem bit na tem in onem vrhu v ravno tej obleki!" To je prav mogoče, ali vsakemu se ne posreči tako oblečenemu dospeti do vrha, posebno če ga dohiti slabo vreme, če nastane nevihta, za katero navadno pritisne mraz ali sneg, ali če se razgrne gosta megla. Kaj taeega bi človeka, kateri ni posebno trdne narave, tako potrlo, da bi se tura prav lahko nesrečno iztekla. Zatorej mora turist najbolj skrbeti za dobro napravljeno obleko, potem se mu bode mogoče ubraniti omenjenim neugodnostim.
Dovoljeno naj mi bode zdaj o posameznih delili obleke in oprave turistovc govoriti.
Najvažnejši so č revij i. Zato mora turist zlasti gledati, da so v dobrem stanu, predno gre na gore, kajti v slabili črevljih ne pride daleč.
Slabi, neprimerni črevlji dostikrat turista primorajo v gostilni sedeti in čakati, da se povrnejo tovariši. Turistom rabijo sploh črevlji na zaplete, tako zvane m e s t v e (Schnttrschuhe).
Narejeni morajo biti iz močnega usnja. Najboljša je kravina, da se obuvalo v snegu ali vodi ne premoči in da noga ostrega, robatega kamenja ne čuti. Podkovani naj bodo s kovanimi, ne ulitimi žreblji. Široki naj bodo 9 do 10 cm in čez prste 6 cm dolgi. Ozki in predolgi črevlji niso pripravni, posebno v sneg globoko režejo. Dobro je, če se vrhu erevljev našije 4 cm široki» snkno, ki se tesneje od usnja na nogo nleže in snegu, pesku in drobnemu kamenju brani v črevlje. Zadnji del črevlja vrhu pete, to je opetica, ne sme biti sešit, ampak iz celega, ker tisti rob bi nogo žulil. Paziti je na to. da usnje ostane mehko, zato naj se večkrat s primernim mazilom namaže.
K ognju se črevlji ne sinejo nikdar postaviti. Kadar so mokri, se najhitreje posuše, če se napolnijo s senom ali z ovsom. Turist, kateri ne potuje samo po visokih gomil, ampak tudi po dolinah, naj se preskrbi še z enimi bolj lahkimi črevlji, ker po cesti ni prijetno hoditi v težkih kovanih črevljih.
Pri jako težavnih turah, kjer moramo po strmih in gladkih stenah plezati, rabijo tako imenovane „plezalice" (Kletterschulie). Izdelane so iz močnega platna in imajo iz prediva spletene podplate.
Nogavico so za turista tudi jako važno. Kolikor debelejše so, toliko lažja in prijetnejša je hoja, posebno tedaj morajo biti gorke, kadar dalje časa hodimo po snegu. Ako pri taki priliki nogavice niso gorke, lahko v noge ozebenio, i . i .
Kjer jo treba kratkih hlač, moramo si omisliti golen ke. Bodo naj" pa pri bolj lahkih turah po 35 do 40 em, pri turah na ledenike ali pO zimi p6! 40 do' 62 cm dolge, tako da sozajo kakih 20 cm čez kolena. Pod kolenom se s trakom prevežejo in podvijejo, v snegu aH v mr$zu se pa čez kolena potegnejo. .......
Hlače. Najpripravnejše so kratke hlače. Pri hoji se vidi, koliko prijetnejše je, ako so kolena prosta. Jako neprijetno je hoditi v dolgih hlačah. Kadar jih dež nad koleni zmoči, takoj se čuti, da ovirajo hitro stopnjo. '* " ''
Nekateri hribolazci ljubijo hlače iz usnja divjih koz. ali za turista usnjene hlače niso pripravne. Jako neprijetno jo namreč, ako so zmočijo; dolgo časa se ne posuše, mokre se zelo oprijemljejo, potem ko so suhe, so pa jako trde. Najboljše hlače so iz močnega in dobrega lodna.
Suknja bodi iz ravno takega blaga kakor hlače, in sicer za leto iz lahke, tanke robe, za zimo iz debelega, dobrega lodna. Za vratni k bodi tako napravljen, da se lahko vzviha. O burji, dežji in kadar sneg mete prav dobro služi. Žepov naj ima dosti in vso na gumbe, sicer so vse lahko pogubi.
Kavno tako imej telovnik dosti žepov, enega pa tako močnega, da ne more dež premočiti denarja v njem.
Volnena jopica je pri turah jako dobra, posebno pa po zimi.
Srajco ima skoraj vsak turist volneno, ki ga najbolj varuje prehlajenja. Svilnate, platnene ali bombažuete srajce niso, da bi jih priporočali, ker premalo pijo pot.
Spodnje hlače naj bodo za visoke ture tudi volneno, pri majhnih turah in tam, kjer ni treba na planem ati v mokrih kočah nočiti, pa zadostujejo bombažne. Platnene so jako hladno in se prepočasi posuše.
Klobuk je najboljši lodnast, ker je najtrpežnojši, dež in solnce mu tudi toliko ne škodujeta kakor drugemu, kadar je moker, se kmalu posuši in se ne iz-prevrže prav hitro. Da ti ga ne vzame burja, je dobro, da ga oviješ z motvozom, katerega, kadar jo treba, privežoš k suknji.
O glavni ca ( kapuca) rabi pri marsikateri priliki. Ako se kdo pelje po noči po železnici, izvrstno služi proti prepihu in tudi brani luči, da ne sije spečemu v obraz. Turist jo porabi tudi za to. da drobno reči, katerih ima dosti pri sebi. vanjo pospravi, da niso po nahrbtniku raztreseno. Proti viharju in dežju dobro služi, ker obdrži klobuk na glavi. Dobra je, če spiš na somi. ker ne bodo v glavo, pri prenočilu na planom je pa posebno izvrstna.
Vremenski plašči. Za turiste so spomladi, jeseni ali po zimi najboljši vremenski plašči, kateri varujejo proti mrazu in dežju. Ti plašči so lahki in ne debeli, vender dosti gorki, kurje blago iz čiste volne. Nekateri so tudi nepremočljivi.
Jiokaviee in zapestnice. Navadno se turist brez rokavic ob svojo palico opira, ali pri večjih turah mora vedno gorke rokavice s seboj imeti. Kakor hitro nastane-slabo vreme, je v hribih takoj bolj mrzlo, tedaj rokavice dobro služijo. Ravno tako mu bodo zapestnice tudi dobro rabile.
Torej bi turist, katerega veseli potrebne reč i s sob o j vzeti, potreboval naslednje stvari:
hodnasto suknjo, lodnaste kratke hlače in lodnast telovnik, volneno srajco in volneno jopico, volnene ali bombažne spodnje hlače, golenke (Wadenstutzen), volnene nogavice, kovane gorske črevlje in lodnast klobuk.
V nahrbtniku bi pa še imel:
Drugo volneno srajco in spodnje hlače, o—6 robcev, nogavice, rokavice in zapestnice, ene lahke črevlje, oglavnico in svilnat robec, milo, ščet, glavnik i. t. d.
Po zimi ali pozno jeseni ni pozabiti na vremenski plašč in na do kolen i ce (komašne).
Z ozirom na to, da so se tudi dame udale hribolastvu, želeč si kakor gospodje svoje zdravje izboljšati in vzdržati, dovoljujem si ob enem častitim turistinjam nekaj o obleki in opravi opomniti.
Za dame je tudi obleka najboljša iz lodna. Siva, rjava, posebno pa tenino-modra so najbolj priljubljene barve. Obleka bodi damam:
Gladko krilo brez podloge, bluza iz fine, lahke flanele, usnjen pas, na katerem naj visi usnjena torbica za denarnico, rokavice, žepne robce in druge reči.
Korset je najboljše doma pustiti, pri hoji na gore je neprijeten.
Jopica bodi taka kakor krilo in imej dosti žepov, kateri se zapenjajo. Nogavice za potovanje po hribih naj bodo volnene, pri potovanji po dolinah pa so dobre bombažne.
O revije si lahko turistinje oskrbe tudi močne, kovane, samo bolj lahki naj bodo od moških. Za visoko gorovje si morajo omisliti široke, kratke hlače, najbolje iz lahkega lodna, čez katere nosijo krilo, a ga morajo odložiti, kadar stopijo na ledenik al med skalovje.
Pri malih turah služi najbolje solne ni k z močno palico, za visoke gore pa je na vsak način imeti visoko, kovano gorsko palico.
Usnjene ali volnene rokavice in svilnat robec je potreba imeti.
Klobuk hodi lodnast, podoben moškemu.
Zaradi spodnje obleke morajo turistinje same odločiti, vender si bodo
večinoma izbrale volneno.	(Dalje prihodnjič.)
--*-
Društvene vesti.
Nova podružnica „Slov. pl. društva". V Radovljici se snuje podružnica „SL pl. društva". Ustanovil se je že odbor, kateremu je. načelnik g. dr. .Janko Vilfan. Radostno pozdravljamo to veselo novico in želimo novi podružnici najboljši uspeh.
Poučni tečaj za gorske vodnike. „Oesterreichiseher Touristen-Club" priredi od dne 22. do SO. januvarija t. 1. trajajoč poučni tečaj za gorske vodnike. „Oesterreiehiseher Touristen-Club" je prav laskavo in uslužno ponudil peterim vodnikom „SI. pl. društva" brezplačen obisk tega tečaja. „Touristen-Club" je dovolil vsakemu udeležencu tega tečaja prosto vožnjo v Gradec in nazaj, brezplačno stanovanje in po 1 gld. 50 kr. na dan za druge stroške. Na predlog „SL pl, društva" so bili vzprejeti v tečaj: A. Pečovnik iz Luč v Savinski dolini, M. Uršič iz Stahovice pri Kamniku, L. Potočnik iz Bistrice pri Kamniku, G. Arli in J. Trojar iz Bohinjske Bistrice. Dne 26. januvarija se bodo razdelile diplome vodnikom. Za ta dokaz srčnega tovarištva se „81. pl. društvo" iskreno zahvaljuje slavnemu „Oesterr. Tour.-Clubu".
Prvi letošnji poučno-zabavni večer „HI. pl. društva" je bil dne 9. jan. v hotelu pri „Llovdu". Zbralo se je nad 40 članov in društvenih prijateljev. Društvenik gosp. Josip Mandelj je predaval o vplivu prirode na človeka ter dokazoval, da turist šele sčasoma spozna vso nje krasoto in silno čarobnost ter ima Ust- užitek, katerega ona tako obilo in tako radodarno ponuja.
Prelepo predavanje je jako ugajalo, ter se je tudi društveni načelnik gosp. predavatelju v imenu odbora in vseh navzočnikov dostojno zahvalil za berilo.
Iz posebne prijaznosti sodelujoči slavni kvartet „Ilirija" je potem z i zboru i m petjem krasnih pesmi prav prisrčno zabaval in zaslužit iskreno zahvalo načelnikovo in glasno hvaležnost vseh navzočnikov.
Na Šmarni Gori je „SI. pl. društvo" letos razpolovilo novo spominsko knjigo, katera ima jako debel in lep papir ter je vezana v debele, okovane plat-uiee. Tako je omislil odbor zaradi tega . ker ravno na Šmarni Gori spominska knjiga največ trpi. Novega leta dan so jo „Planinski piparji" ponesli na goro ter imeli nže nad sedlom krasen prizor. Po vsej širni ravnini proti Ljubljani in Kranju je ležala megla, gosta, da bi jo rezal, par sto korakov nad sedlom pa se je nže razpenjalo prekrasno jasno nebo. Bil je nebeški pogled, oko in srce veseleč.
Hazne novice.
Župnik H. Baumgartner f Umrl je dne 16. novembra 1894. v Briencu na Švicarskem tamošnji župnik sloveči turist in načelnik Švicarskemu planinskemu
klub» č. g-. H. Bamngartner. Največ je raziskaval Bernske planine in zaslovel po svojem spisu „T)ie Gefahren des Bergsteigens", v katerem je priobčil svoje mnogoletne izkušnjo kot turist. Ž njim je preminil blag rodoljub švicarski in navdušen planinoslovee. -
Nesreča na Dobraču. Gorski vodnik Boštjan V igel o je padel z južne strani Dobrača dne 10. decembra m. I, pri lovu na divje koze ter je bi! takoj mrtev.
Hiij iževnost.
Vodnik za S a vinske planine in najbližjo okolico. Spisala Fr, Kocbek in M. Kos. Izdalo in založilo „Slovensko planinsko društvo". Cena. 60 kr., po pošti 5 kr. več.
Ta knjižica je zelo potreben kažipot po krasnih „Savinskih planinah". Tako se namreč zove pogorje, razprostirajoče se ob meji Kranjske, Koroške in Štajerske. To gorovje se razteza liki podkev ob obeh straneh reke Savine, in Scliaubaclt je imenuje prav primerno v svoji razdelitvi Alp „Samithaler Alpen" (Savinske planine). Na Kranjskem jim pravijo „Kamniške planine", na Koroškem „Kočna" in na Štajerskem „Solčavske planine". Popolnoma nepotreben je bil prepir o imenu teh planin. Gotovo se bodo ohranila dotična krajna imena po naštetih pokrajinah, a istotako bode obveljalo tudi znanstveno skupno ime „Savinske planine". Ker pa je naša knjižica kažipot za Kamniške planine, Koč no in Solčavske planine, imenujemo knjižico po vsej pravici „Vodnik za Savinske planine" itd. Ako pa bi n, pr, opisavali samo Kamniške planine, naslovili bi tudi knjižico Vodnik za Kamniške planine". O knjižici sumi pa piše „Ljubljanski Zvon" v št. 10. I. 1894. tole: „To je prva slovenska knjižica svoje vrste, katera je dobro došla vsem prijateljem prirorte in slovenske zemlje. Knjižica nam podaja na llž straneh osmerke zeli» zaniniljive podatke, katere sta z velikim trudom nabrala znana slovenska turista in pisatelja omenjene knjižice, gg. Kocbek in Kos. Ta knjižica je nov prikaz v slovenskem slovstvu, in hvaležni smo vrlemu „SI. pl, društvu", da je izdalo to knjižico, za katero naj pridejo še druge enake vrste. Razdeljena je v tri dele. in sicer: v Štajersko. Koroško in Kranjsko. Knjižica popisuje za Savinske planine važno Savinsko, Kamniško iu liudolfovo železnico ter prav pregledno razvršča posamezne ture po važnih mestih, trgih in vaseh, odkoder je najprtpravnejši pot na posamezne gore. Taki kraji so Celje, Slovenji Gradec, Vransko, Braslovče, Mozirje, Gornji Grad. Ljubno, Luče, Solčava, Logarjeva dolina, Okrešelj, Železna Kaplja, Bela, Jezero, Črna, Kamnik, Bistriška dolina in Kranj. Dalje nahajamo v knjižici cenovntk za vodnike, poštne zveze in dobre gostilne. Popis posameznih tur j<- sicer kratek, toda jasen iu stvaren. Knjižica
povsod opozarja na prirodne krasote in posebne znamenitosti, tako na slovečo Logarjevo dolino, eno najlepših dolin, kateri podobna je samo še v Pirenejih. Kot dodatek ima knjižica kratek kažipot na Veliki Snežnik (1796 m) na Notranjskem: sestavil ga je g. Henrik Schollmayer. Priloženi načrt Sa vinski h planin z zazna-menovanimi poti „SI. pl. društva" nam prav pregledno in jasno predstavlja različno ture po Savinskih planinah in rabi zlasti turistom v lažje zavedanje, kadar sestavljajo načrt za potovanje po teh krajih. Sicer nahajamo v knjižici nekaj pomot, a to nikakor ne kratijo knjižici veliko vrednosti, katero ima no samo za turiste, ampak tudi za širše občinstvo. Tako čitaj na str. 80., 12. vrsta spodi „desni" (in. „levi"), 10. vrsta spodi „levi" (m. „desni") in 9. vrsta spodi „Katzen-stein" (m. Katzen), na str. 8. pa čitaj v „Skalah" (m. „Skalili"). Kdor hoče natančneje spoznavati prekrasne Savinske planine, sezi po tej knjižici, katera ima obilico zanimljivosti in podrobnosti, ki olajšujejo potovanje po teh divnih krajih. Knjižico jo prav lično natisni! Drag. Hribar v Celji. Sedem lepo izdelanih slik nam kaže: Mozirje, Ljubno, Iglo, Logarjevo dolino z Ojstrico, sklep Logarjeve dolino, Ojstrico od Robana v Robanovem kotu ni e. kr. smodnišnieo pri Kamniku. Knjižica se dobiva pri gg. J. Sokliči Pod trančo in Lj. WolHit»gu v Spitalskili ulicah v Ljubljani.
Naznanilo o znižani voznini.
(}. člane „Slovenskega planinskega društva" uljudno opozarjamo, da prodaja društveni blagajnik g. Ivan Soklič, trgovec „Pod trančo" v Ljubljani, vozno listke za vožnjo po južni železnici po znižanih cenah, in sicer: 1. za vožnjo na progi Ljubljana-Divača po 1 gld. 60 kr. (nav. cona 2 gld. 50 kr.)
* „ * „ Ljubljana-Št. Peter „ 1 „ 20 „ „ „ 1 „ 80 „ 3. „	„ II. Bistrica	„ 1 „ 45 „ „ * 2 „ 80 r
v III. razredu poštnega vlaka i ii po isti ceni za vožnjo po teh progah nazaj.
Kdor si želi tak vozni listek kupiti. mora se izkazati, da jo član „SI. pl. društva".
Poziv !
Častite člane „SI. pl. društva" uljudno prosimo, naj blagovolijo čim prej plačati, oziroma poslati udnino za leto 189». društvenemu blagajniku g. Ivanu SoMiču, trgovcu „Pod trančo" v Ljubljani. Izkaznico dohode član šele potem, kadar je plačal vso letnim.
IVAN SOKLIČ
v fsjubljani, Tod trančo Utev. 1 in v Gledaliških ulicah H, G
priporoča svojo veliko zalogo klobukov, posebno loduaslih za hribola7.ee in love o iz tvorniceJos. in Ant, Pichlerja, e, kr. dvor. založnikov. Članom „SI. pl. društva" znižane cene.
Avgust Žabkar
v Ljubljani, na Dunajski cesti štet'. 7, priporoča se
m za vsake vrste ključarska dela,
^ Í katera izvršuje dobro, lično in ceno.
I
Vincenc Camernik,
kamenosek v Ljubljani, v Parnih ulicah št. 9,
priporoča svoj kameuosešfci obrtf posebno za cerkvene in druge stavbenske izdelke, ■marmorne plošče za, hišno opravo i. t, d.
Solidno dolo, nizke eciie. Ceniki in ol>risI lin z»ht«ro zaatoiij.
Optični zavod.
PH. GOLDSTEIN

prej E. Uexingcr
v Ljubljani, Pod tranco št. 1, priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, daljnogledov, kukal, barometrov, termometrov, kompasov itd. VsikoršnI popravki to izvrójcjo hit» Is con».


Ubald pl. Trnkozy,
lekarnar
S*
k
S
r f.h>''U""" ¡tíc/ttiicm irt/H, pol''// roturirt.
it
i>ri poroča
| svojo bogato založeno lekarno. |
Adolf Hauptmann
v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 41 in v Slo-novih ulicah št. 10—12. Tovama oljnatih barv, lirnc/.ii, laka in k leja. Zaloga
slikarskih in pleskarskih predmetov,
Tiskarna in kamenotiskarna
A. KLEIN & Comp.
v Ljubljani, v Špitalskih ulicah št. 5,
se priporoča
v narocitev vseh v to stroko spadajoči h del 2 in na zalogo raznih tiskovin.
................GRIČA R i n MEJAČ..................
v Ljubljani,- v Slonovih ulicah št. 9 priporočata svojo bogato zalogo ¡zgotovljene moško in ženske obleke ter najboljše perilo in zavratnice.
Zlasti opozarjata na nepremična lodnasita oblačila in plažče »i turist«.
Saročila po mtri se ilcfšujejo točno in ceno na Dunaji, ILuitrovani eoniki se razpošiljajo frnnko in. zastonj. Vlimam „SI. pl. druMeaf* znižane cene.
t Restavracija „Pri Zvezdi" |j
na cesarja Josipa trgu.
VeliJu svtrfen fi-t, utekle», anion in kef/lJiSče.
Priznano iavrstne jedi in pijače in skupno obedovanje.
K. Fcrlincf raimrokV.
F. M. REGORSCHEK
v Ljubljani, v Špitalskih ulicah št. 3.
V olika /,»!<( ¡i l» pristnega koioskeg» in tirolskega nepremagljivega polelneK» iit v. finske (¿it loilna v običajnih barvah s» liriboLazcc in lovce kot branilo proti mo-kruli in mrazu.
Razen tega liuli velika ¡zbira iovNklli telovnikov, poiljopliev, M|>o<lHjih lilui, lovskih nogavk, volneiiili obujkov itd. itd.
Kupita najboljši liker,
li> je pristni, komično čisti likf-r iz kranjskih pilili insliili zelišč. Ta posebno skrbno iz najzdravilnejsili
zeliič in cvetlic brc/, špirita, olja, osAnc in sirupa napravljeni likčr prekaša vho dosedaj znane likero po okusu in dišavi, Ker
I udi dobrodejtio vpliva na želodec in ga ogreva ter čudovito poživlja lelo, imeti bi ga morali pri vsakem domu. Dobiva se samo pri izdelovalci
J. KL A II Iv It-Ji v Ijjubljaiti.
v Špitalskih ulicah „Pri Voglu*'.
TVJiluiel Marzolini	f
priporoča svojo kavarno	V1-
„Café Mercur" na Mestnem trgu št. 5
v Ljubljani.	&
Kavarna jc zelo velika, elegantna in zračna, ima dva	^
nova biljard» in novo igralno inixo s kameni-	ffi)
,, limi plačami. — ltazsvclljava je sijajna, časopisov	V:
J	nad trlile.net, domačih in tujih.	ff
I >14» va luboni«, likerji prlfitni.^	|
Odgovorni urednik Jon. llAu|itinaH. — Izdaja in zal;.g* „Slov. plan. društvo". — Tiska A. Kleiu k Comp, v Ljubljani,