270/1 >2 20! i ta 50 'if ipravi. ijm>' r-M 15:11! 4 živet M 'M j# tre°f igr*! PRIMORSKI DNEVNIK Janina plačana v gotovini Postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. Št 272 (7766) TRST, torek, 1. decembra 1970 OSMI GLAVNI SVET SLOVENSKE IOJLTIJRNO-GOSPODARSKE ZVEZE V TRSTU Predsednik SKGZ Vesel: Odpirajo se nam epša obzorja v evropskem dogovarjanju . ju Molitvijo 57 članov novega odbora se je v nedeljo 5?® zaključilo v mali dvorani turnega doma VHI. zasedanje sveta Slovenske kulturno-^uarsike zveze. S spremembo ST*-3, ki so jo odobrili na tem bodo glavni odbor iz-I5*1® z delegati včlanjenih or-j^dj, šele nato pa bodo izvo-? ustali organi zveze. ‘tedanja, ki je trajalo skoraj * ur, so se udeležili, poleg jJ^egaiov, tudi člani organov 52* ter komisij in številni gostje, X ajimi predsednik Zveze slo organizacij na Koroškem d Franci Zvvititer z dr. Apovni-O Predstavnika republiške konice SZDL Slovenije Ma jda Bojc N dado Beznik, predsednik ko- . 1* za manjšinska in izseljeni- i" u vPrašamja pri SZDL Slovenije 9' ■ Hartman, član predsedstva konference SZDL Hrva-dav Ivančič, predstavil občinske konference SZDL iz Garde Jože Bratuš, predstavil,. obalne občinske konference v Kopru dr. Svetozar Polič, ^oralni konzul SFRJ v Trstu Bolk, Tranpuž, slovenski izvoljeni 'Ustavniki, med kateimi dežena WValca dr- Drago Štoka (Sio-fc7a ^upnast) in dr. Jan God-ter delegadji KPI z de-svetovalcem Dušanom Lovri-»rtL JeIko Gerbec in Fabiom In-ter PSI z občinskim od-Dušanom Hreščakom in “ j0 Pahor. Številno so bila za-1 tudi slovenska športna dru-t L zamejstvu. IUilijanska unija in ' Reko je z brzojavko ■/} zasedanju uspešno delo. lanJe glavnega sveta ie začel jtjk^nik SKGZ Gorazd Vesel, ki J avil goste in vse prisotne. 1% , ] S liT ,s® je spomnil uglednih javnih * ‘murnih delavcev, ki so umrli dveh letih po zadnjem glavnega sveta 15. de-iJ/fa 1968: dr. Engelberta Be-igralca Edvarda Marti-jerto, čssnikarjev našega dnevih, Hsda Rauberja in Franca Stjr9' dr, Jožeta Dekleve, Franca j? » fotelja Frrncaja Bevka, k f sprejetju dncvne- je predsedstvo zasedanja j, odrv. Angel Kukanja, ki sta v,.. Uadaljovanju zasedanja nado-tj inž. Miloš Kodrič in Dušan nato pa je dr. Zwitter pri-pozdraive Zveze slovenskih m"'iZBcij na Koroškem. Pouida-»J* skupno usodo, ki veže Slo-i»v ItaTdji in v Avstriji, ki se j^ueset let borijo za svoje pra-‘a skupna usoda se je nada- .............. ^voljeni čiani novega glavnega odbora SKGZ svet je izvolil v novi glav-C°r SKGZ naslednje člane: kV$*)etič Filibert - Trst, Boga u0*1 ~ Trst, Bolčič Milan — Vb®01« Stanko - Trst, Brezi-Jj Jtotan — Trst, Cupin dr. Da-jV ?st, Černič Karel - Gorica, i« A^.dr. Viljem — Videm, Debe tjt — Trst, Godnič dr. Jan — Vtfrilden dr. Igor - Trst. Gro-,a ~ Trst, Guštin Alfons — \ “Ogodic arh. Darij - Trst. > r/j.^rej — Gorica. Jarc Jože flfijtca, Kapelj Mirko - Trst, kri Oskar — Trst. Kodrič Du-Trst, Kodrič inž. Miloš — h lna dr. Igor - Trst, Swa Dušan _ Trst, Košuta Ed \ >7' Gorica, Košuta Marino — N6i**u*® Miroslav — Trst. La-»jjj Marij — Gorica,, Lipovec "'Trst, Marc dr. Tom — Trst, dri Stanislav - Trst, Pahor lX 77 Trst, Pahor prof. Samo Stikat Danilo - Trst, Predan Mto^Videtn, Prešeren Simon — \ A Primožič dr. Karel - Go-Si Jaholič dr. Mirko — Gorica, Svariš - Trst. Radovič Ser-?’ Rebec Slavko — Gori- n C>irv. inž. Stanislav — Trst. Ro ^"•Gorica, RožičSaverij — VlUpel Prof Aldo — Gorica, 5% Hogo — Trst, Sancin dr. A, Gorica, Spetič Stojan — dr. Vito - Trst, Niko — Trst, Škerlj dr. T^t, Švab Edvin — Trst, ftj dr. j0Sjp _ Trst, Tavčer tjSi^Trst, Tedoldi Vojmir -X, o r°mažinčič Martin — Go-XiaI Sel Gorazd - Gorica. Volk Pogled na del udeležencev glavnega sveta SKGZ med poročilom predsednika Vesela ISTOČASNO URADNO SPOROČILO V BEOGRADU IN RIMU Predsednik Jugoslavije Tito 10. decembra obišče Italijo Posebna skupina za gospodarska vprašanja Slovenije je pripravila študijo o gospodarskem sodelovanju z Italijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — V Beogradu je bilo nocoj uradno sporočeno, da bo predsednik republike Josip Broz Tito na vabilo predsednika Italijanske republike Giuseppa Saraga-ta 10. decembra s soprogo odpotoval na uradni obtok v Itali jo. Predsednik Tito vrača obisk predsedniku Saragatu, ki je lani obiskal Jugoslavijo. Isto sporočilo je bilo uradno istočasno objavljeno v Rimu. V zvezi z obtokom predsednika Tita v Italiji je posebna skupina za gospodarska vprašanja republiškega izvršnega sveta Slovenije pripravila obširno gradivo o gospodarskih odnosih z Itahjo. Gradivo vsebuje vrsto konkretnih predlogov o blagovni izmenjavi, malem obmejnem prometu, poslovno tehničnem in industrijskem sodelovanju. Kot je znano, Slovenija v blagovni Izmenjavi z Italijo zavzema prvo mesto in je zato zelo zainteresirana za razširitev in poglobitev gospodarskega sodelovanja s sosedno državo. Trenutno ima 27 slovenskih podjetij kooperativne odnose z Italijanskimi podjetji, sodi pa se, da slovenska podjetja ne izkoriščajo v zadostni meri posebne kredite za poslovno tehnično in investicijsko sodelovanje, kar za to niso ustrezno stimulirana. Pri tem rredsednik SEKJ lito se misli na carinske olajšave 1 osnovah recdprocitet. V Sloveniji sodijo, da bi se to moglo doseči vsaj za maloobmejno področje. V Sloveniji se prav tako zanimajo za skupna raziskovalna dela ob meji in za razširitev sedanjih sporazumov o maloobmejnem prometu. V gradivu se nadalje opozarja na možnosti razširitve sodelovanja z Italijo v pomorstvu, graditvi infrastrukturnih objektov in turizmu. V gradivu se med drugim omenja, da je Kašlja zainteresirana za u-smeritev sovjetsko-italij anskega plinovoda preko Slovenije namesto preko Avstrije in da je tudi Jugoslavija zainteresirana za priključitev na ta plinovod. Obstaja tudi pobuda, da Italija in Jugoslavija zgradita skupino letališče blizu Kopra in potreba, da se uvede novi letalski koridor Romchi-Bovec, ter da se sedanja letalska proga Milan-Trst podaljša do Ljubljane, eventualno do Gradca, oziroma Zagreba. Posebno se poudarja neobhod-nost, da se z Italijo doseže sporazum glede gradnje cest preko državne meje predvsem preko Goric*, BOŽO B02IC RIM, 30. — Zunanji minister Moro je pred odhodom v Peking sprejel pooblaščenega ministra Antonia Restiva, ki bo odpravnik poslov Italije v Pekingu, dokler ne bodo imenoval veleposlanika. Re-stdvo se je rodil v Palermu 6. oktobra 1914 in je vstopil v diplomatsko službo 1948. leta, bil je generalni konzul v Zagrebu NAROČITI SE NA Primorski dnevnik! Ljevala v dobi fašima in še bolj v narodnoosvobodilnem boju, ko so se Slovenci borili ne samo za lastne nacionalne, ampak za splošne človeške pravice. Ta skupna usodia se nadaljuje še danes, je dejal dr. Zvviiier, ko doživljamo velike družbene spremembe in ko smo ob razmahu komunikacijskih sredstev vedno bolj izpostavljeni vp’ijvu okolja. Skupno je zato tudi spoznanje, da se v takem položa-ne sinemo zapreti vase, ampak da moramo biti soudeleženi_ v boju za splošni napredek družbe, če hočemo ostati in se razvijati v sodobnem svetu. Dr. Zwitter je nato omenil nedavne izbruhe šovinizma na Koroškem, ko so bili Slovenci izpostavljeni napadom anahronističnih sil. Ti izbruhi narekujejo, da je treba združiti vse sile v borbi zia naše pravice, ko gre za skupne interese naše nacionalne skupnosti. Končno je koroški gost želel zasedanju glavnega sveta, da bi uspešno delal in pom:nii korak naprej v skupnem deu vseh Slovencev. Odv. Kukanja se je dr. Zwittru toplo zahvalil za izrečene misli. Nato je predal besedo predsedniku SKGZ Gorazdu Veselu in tajniku Bogu Samsi, ki sta prebrala svoji poročili. (Obe poročili objavljamo na 4. in 5. strani). Razprava o predsedniškem in ta j niškem poročilu je bila zelo obsežna, saj je vanjo poseglo kar 22 dis-kutantov. Govorniki so v glavnem govorili o problemih in težavah organizacij, v katerih delujejo, podali pa so tudi več kritičnih pripomb in konstruktivnih predlogov o delu zveze. (Izvleček razprave berite na 6. strani). Pred opoldansko pavzo je predsednik verifikacijske komisije dr. Č:rno ugotovil, da je glavni svet sklepčen, saj je bilo prisotnih 94 delegatov na 101. Po zaključku razprave je predsednik Vesel povzel osnovne misli, ki so bile izrečene, ter na kratko odgovoril diskutantom. Se prej je prebral resolucijo, ki jo je predložila skupina mladih delegatov na glavnem svetu in ki predlaga sprejem Društva slovenskih izseljencev iz Btneške Slovenije v SKGZ. Prisotni so s spontanim a-plavzom resolucijo soglasno sprejeli. Predsednik Vesel je tudi če-slital generalnemu konzulu Trampužu ob jugoslovanskem prazniku 29. novembra. Čestitkam so se z dolgotrajnim in občutenim ploskanjem pridružili vsi prisotni. Sledilo je poročilo nadzornega od- bora, ki ga je v odsotnosti predsednika dr. Andreja Budala prebral tov. Sveto Grgič. Nadzorni odbor, je rečeno v poročilu, je ugotovil, da je zveza, kljub težavam, izvršila poverjene ji naloge za napredek kulturnega in gospodarskega življenja slovenske skupnosti v Italiji. «Zveza — se nadaljuje porpčilo nadzornega odbora — ki združuje kultumo-prosvetne, gospodarske, podporne, vzgojne in druge ustanove, je smotrno usmerjevala njih dejavnost ter jih podpirala v duhu vzajemnosti pri njihovih težnjah in načrtih. Dajala jim je koristne spodbude in se zavzemala ob raznih prilikah' za izboljšanje in napredovanje kulturnega in gospodarskega položaja Slovencev v Italiji. Še zlasti se je zveza v tej poslovni dobi zavzemala in je bila tudi pobudnik za enotni nastop vseh Slovencev v Italiji, da bi nam italijanska vlada končno priznala vse pravice kot enakopravnim državljanom slovenske narodnosti.* Nadzorni odbor je predlagal raz-resnico sedanjemu izvršnemu odboru, kar je bilo z glasovanjem sprejeto. Tov. Boris Race je imel nato poročilo o delovanju posebne komisije, ki je proučila vprašanje v zvezi z učinkovitejšim delom SKGZ ter predlagala nekatere spremembe statuta. Po krajši diskusiji je glavni svet te spremembe odobril. (Novi pravilnik SKGZ objavljamo na 5. strani). Na govorniški oder je teda.i stopil jugoslovanski generalni konzul Boris Trampuž, ki se je zahvalil za čestitke ob jugoslovanskem prazniku ter izrazil svoja zadovoljstvo, da je lahko prisostvoval delu glavnega sveia in slišal o težavah in problemih, s katerimi se ukvarja naša nacionalna skupnost. Zagotovil je, da matična domovina spremlja delo Slovencav v zamejstvu ter ga podpira, končno pa je prisotnim čestital za opravljeno delo in izrazil najboljše želje za bodoče delovanje. Sledile so volitve novega glavnega odbora, ki se jih je udehžilo JO delegatov. Prof. Aldo Rupel je nato proglasil rez'iltat volitev, zasedanje glavnega sveta pa js zaključil predsednik Gorazd Vesel, ki se je zahvalil prisotnim za vse prispevke ter nato pozval včlanjene organizacije, da eimprej imenujejo svoje delegate v glavni odbor. Ta se .......................................................... ZASEDANJE SE JE ZAVLEKLO POZNO V NOČ Dokončno glasovanje v poslanski zbornici o Fortunovem zakonu o razporoki v Italiji Laična fronta poslancev je zavrnila vse demoknstjanske tn misovske popravke, tako da bo lahko stopil zakon v veljavo brez ponovne obravnave * Istočasno glasovanje o vladnem dekretu RIM, 30. — Poslanska zbornica je danes zavrnila vse popravke, ki so jih predložili demokristjani in misovei glede zakona o razporoki in nato že pozno v noči prešla na glasovalne izjave in končno na dvojno skupno glasovanje o razporoki in o vladnem zakonskem dekretu o konjunkturi. Do zaključka redakcije še nismo prejeli agencijskega poročila o dokončnem glasovanju, glede katerega pa ni več nobenih dvomov: razporoka je dokončno odobrena in bo zakon stopil v veljavo v nekaj dneh, ko bo objavljen v uradnem listo. Z vladnim zakonskim dekretom o konjunkturi pa se mora ponovno ukvarjati senat, ki pa je glede prvega dekreta že opravil obsežno razpravo in vnesel vrsto popravkov ter o njem tudi glasoval, tako da pričakujejo, da bo do božiča odobril tudi ta dekret. Odobritev zakona Fortuna - Ba-slini o uvedbi razporoke v Italiji pomeni pomembno preokretnico v i-tahjanskem javnem življenju, istočasno pa tudi zmago naprednejših laičnih sil, pa čeprav z zgodovinsko vzeto dolgim zaostajanjem za stanjem v raznih drugih državah, pa tudi številnih državah s katoliško večino. Zelo verjetno pa bo prišlo okrog razporoke še do novih trenj in polsmik, saj nam poročajo iz Rima, da se je že ustanovil odbor. ki namerava zbrati podpise /a to, da se izvede o razporoki referendum in je ta odbor dosedaj zbral podpise 29 uglednih osebnosti. Vendar pa vse kaže, da odo bo predvidoma sestal 22. decembra, britev zakona o razporoki ne bo ko bo imenoval novega predsednika imela posledic za vlado in na vladin tajnika ter ostale organe zveze. | no sestavo, saj se je o tem vpraša- i -V,V ,K. Trst, Waltritsch Marko i ^ -Aajf wibor bodo izpopolnili z -'‘h bodo imenovale do-J, nj/. tanjene organizacije. ni odbor SKGZ so b>!i f Hlavaty dr. Robert -j **čak Dušan — Trst in ” dr. Tanja — Gorica. Predsedstvo zasedanja glavnega sve ta nju med strankami levega centra dosegel sporazum, da gre za parlamentarno pobudo in da se stvar prepušča parlamentu in svobodni izbiri parlamentarcev. Razprava v poslanski zbornici se je pričela danes dopoldne, ko so bili vsi sedeži zasedeni in v galerijah polno obiskovalcev. Za raz-poroko so se že prej izjasnili poslanci KPI, PSI. PSU. PSIUP, PLI, PRI skupine Manifesta in šest poslancev mešane skupine, tako da je ta »fronta* štela teoretično 330 poslancev, proti pa so bili poslanci KD, MSI. PDIUM in 5 mešane skupine in je »fronta* pro ti razporoki štela na papirju 299 poslancev. Razmerje sil se med glasovanji o raznih popravkih ni bistveno spremenilo, odnosno je bilo le malo izpremenjeno zaradi odsotnosti nekaterih Doslancev iz o-beh taborov, štirim poslancem pa jo postalo med zasedanjem slabo, tako da so morali odditi na dom, pri čemer gre Dač za posledice dolgih in zelo napornih zasedanj zadnjih dni. Današnjo razpravo sta otvorila za manjšino Castelli, ki je obrazložil demokristjanske popravke in za večino Lenori, ki jih ie zavrnil. Že pri prvem členu je prišlo do tajnega glasovanja in je bil člen odobren s 322 glasovi proti 278. V imenu KD pa je imel o popravkih in o kritiki zakona na splošno daljši govor poslanec Gonella, ki je ugotovil, da je skupina demokristjan-skih poslancev povzela pobudo in je pozvala stranke levega centra, da se odloži zakon, pri čemer je o-pozorila, da je treba na vsak način, kolikor bi bil zakon odobren, izvesti tudi referendum. Nato je dejal, da so vložili popravke iz moralnih obveznosti, češ da tukaj ne gre za «malo razporoko, temveč za tovarno razporek*, torej ne za zdravilo, temveč za bacil razporoke m da popravki, ki so bili sprejeti v senatu še zdaleč niso zadostni. Gonelli je na kratko odgovoril liberalec Bozzi, ki je obžaloval, da katoličani mislijo, da pomeni odobritev razporoke nekaj tragičnega in govore o dnevu 'žalovanja. V zgodo vini so že večkrat govorili o dneh žalovanja, zgodovina pa jim ni dala prav. Referendum je sicer res pravica, vendar govoriti o njem sedaj pomeni ne zaupati parlamentu. Popravke, ki jih je predlagal Go-riella je zbornica zavrnila s 321 troti 277 glasovi. Nekoliko se je spremenil odnos med obema »frontama* pri glasovanju o popravkih člena štiri, kjer je bilo razmerje sil 314 proti 287, vendar pa je bila večina še vedno zelo solidna in tudi taka, da je zagotovila nesporno zmago fronte, ki je zagovarjala uvedbo razDoroke v Italiji. Glede členov 6., 7. in 8. ni bilo predloženih popravkov in so se glasovanja naglo zaključka, za člen 9. pa je vnese! popravek p; •'H‘=ta\n!l' MSI. CGIL o splošni stavki in reformah RIM, 30. — Danes se je pričelo zasedanje izvršnega odbora CGIL, na katerem je poročal tajnik Ri-naldo Scheda, ki je obrazložil stališče treh sindikalnih organizacij, da proglase splošno štiriumo stavko vseh kategorij v okviru dežel od 10, do 15. decembra. Scheda je ugotovil, da vlada ni izpolnila svojih obvez glede zdravstva in stanovanj in da sta minila že diva meseca od zadnjih sestankov med vlado in sindikati o reformah in da se v tem času ni nič premaknilo naprej. Celo delovne skupine, ki so bile u-stanovljene, da sestavijo konkretne predloge se niso več sestajale. Gre očitno za poskus, da se spremeni odnosno izprazni vladne obveznosti, zaradi česar tudi pomeni napoved nove stavke tudi pričetek nove sindikalne akcija za refoime. Scheda je ugotovil, da bo uspeh prihodnje splošne stavke zelo pomemben preizkus za celotno sindikalno gibanje ter dejal, da je treba tudi zahtevati resno razpravo med sindikati in med vlado o drugih predlogih vseh treh sindikalnih organizacij. Čestitk« ob državnem prazniku Jugoslavije BEOGRAD, 30. Predsednik republike maršal Tito je ob narodnem prazniku 29. novembra prejel številne čestitke voditeljev držav in vlad Iz raznih krajev sveta. Poleg čestitk voditeljev držav in vlad neuvrščenih držav ,ln čestitk, ki smo jih že omenili, je Tito prejel med drugim še naslednje čestitke: od predsednika francoske republike Pompidouja, predsednikov republik Mehike, Bolivije, Brazilije, Urugvaja, Kube, Venezuele, Peruja, Kolumbije, Finske, Islanda, Tajlandije, Demokratične republike Vietnama, Švice, Sirije, državnih ln partijskih voditeljev ljudskih republik Mongolije, predsednika češkoslovaške republike Svobode, državnih ln partijskih voditeljev Sovjetske zveze, Poljske, Bolgarije, Madžarske, Vzhodne Nemčije, od kraljev Belgije, Norveške, Danske, Nepala, Japonskega cesarja, od kraljic Velike Britanije in Holandske, od podpredsednika Ljudske republike Kitajske Tung Pl Vuja, predsednika državnega sveta in predsednika vlade začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama. med Zapadno Nemčijo in Berlinom, ki jih povzroča vzhodnonemška policija, tako da izredno podrobno nadzoruje tovornjake in osebne avtomobile, ki čakajo na mejnih prehodih tudi po devet ur. Gre za zaostrovanje, ker se vrši v Berlinu zasedanje parlamentarne skupine demokristjanske stranke, kar je po mnenju Vzhodne Nemčije v nasprotju s statusom Berlina, ki ni sestavni del Zapadne Nemčije in ima poseben status. O tem je prišlo tudi do ostre izmenjave stališč nad SZ in zapadnimi zavez- niki, saj današnja »Pravda* ocenjuje to zborovanje kot provokacijo, ki je uperjena proti normalizaciji stanja. Zelo verjetno gre tudi za odraz stanja odnosno za priprave za prihodnji štiristranski sestanek o Berlinu in tudi za odraz odnosov med SZ in Vzhodno Nemčijo, ko se napoveduje v vzhodnem delu Berlina sestanek držav članic varšavskega pakta na najvišji ravni ir. to še pred zasedanjem o Berlinu, ki bo prihodnji teden 10. decembra. iiiiiumiiiiiiiiitimiitiuiiiiiiiittiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiimiiitiiiMiiiiiiiiiiimiimitHiitiiimiiiMiiimiiiiiiiiiiiM PRIČEVANJE PORTUGALSKEGA ČASTNIKA 0 INVAZIJI GVINEJE Napad je pripravil portugalski general Vrhovni poveljnik portugalskih oboroženih sil v Gvineji - Bissau je prepričal lizbonsko vlado, da je dala pooblastilo za akcijo Zapleten položaj v Berlinu BONN, 30. — Danes se že tretji j dan nadaljujejo težave pri prometu DAKAR, 30. Radio Conakry je objavil danes vsebino zapisnika o zasliševanju nekega portugalskega častnika, ki so ga gvinejske sile zajele v preteklih dneh, ko se je udeležil poskusa invazije Gvineje. Častnika, 25-letnega poročnika Ja-nuara Lopeza, je zaslišala posebna komisija OZN, ki je dospela v Co-nakry, da bi poročala svetovni organizaciji o zadnjih dogodkih v Gvineji. » Lopez je povedal, da je vojaško ekspedicijo proti Gvineji organiziral general Antonio Spinola, vrhovni poveljnik portugalskih oboroženih sil v portugalski koloniji Gvineji-Bissau. Ta je oktobra letos odpotoval v Lizbono ter prepričal portugalsko vlado, da je dala pooblastilo za začetek operacije. Invazijske čete, ki so jih sestavljali povečini temnopolti plačanci, so vkrcali na portugalske bojne ladje »Bombarda*, »Mutante*, «Hydra», »Orion* »Cas-siopea* in »Dragao*. Ko so dospeli v bližino gvinejske obale, so si portugalski častniki, ki so vodili operacijo, premazali obraze s črno barvo. Njihova naloga je bila organizirati izkrcanje in voditi zasedbo »strateških točk*, nato pa bi se morali umakniti in pustiti v Gvineji samo črnske plačance, da bi ustvarili videz, da gre za spor med A-fričani, ne pa za tujo intervencijo. Sam Lopez je imel nalogo prevzeti nadzorstvo nad mednarodnim letališčem v Conakryju, uničiti letala tipa »mig* gvinejskega letalstva ter napasti vojaško taborišče Alpha Ya-ya, ki je v neposredni bližini letališča. Posredno potrdilo, da so poskus invazije Gvineje vodili Portugalci, so ri»!i danes prav v Lizboni. Tu namreč pričakujejo prihod 24 portugalskih vojakov in nekega civilista, ki so bili zaprti v Conakryju in ki so bili osvobojeni ob prvem izkrcanju plačancev na gvinejsko obalo. V Lizboni sicer zanikajo, da bi portugalske vojake osvobodili tuji plačanci, ker bi bil to seveda pre več jasen dokaz, kdo je plačance poslal: uradno poročilo pravi, da so se ti ujetniki sami osvobodili tako, da so izkoristili nerede, ki so bili v Conakryju. Nova ameriška kršitev ozemlja Sev. Vietnama HANOJ, 30. — Severnovietnamska tiskovna agencija je sporočila, da so ameriške sile med soboto in nedeljo z letalstvom in topništvom napadle severni del demilitariziranega področja med obema Vietnamom«, ki je del ozemlja Demokratične republike Vietnama. Agencija protestira proti tem operacijam, ki jih označuje kol »grobe kršitve suverenosti in varnosti DR Vietnama*. Radio »fronte za narodno osvoboditev Južnega Vietnama* je sporočil, da bo FNO med pi ihotlnjimi prazniki uvedla tri ločena premirja. Prvo tridnevno premirje bo ob priliki božiča med 24. in 27. decembrom, drugo za novo leto med 26. decembrom in 6. januarjem, tretje pa za lunino novo leto (Tet) od 26. do 30 januarja. Radio je oddajal ukaz partizanom, naj spoštujejo tri premirja, seveda s pooblastilom, da reagirajo v primeru sovražnega napada. RZASKI DNEVNIK 1. decembra OB LETOŠNJEM JUGOSLOVANSKEM DRŽAVNEM PRAZNIKU «B00M» PRODAJE V TRŽAŠKIH TRGOVINAH JE BIL ZNATNO MANJŠI 00 PRIČAKOVANEGA Brez včerajšnjih dokončnih podatkov je prišlo k nam v dobrih dveh dneh s potnim listom nad 176.000, z obmejno prepustnico pa skoraj 85.000 Jugoslovanov in nad 71.000 avtomobilov ■ Večina je izbrala za izlete in nakupe druge kraje v deželi in v državi - Zakaj? Izredna dobrodošlica jugoslovanskim turistom, ki so jo ob letošnjem prazniku sosedne republike pripravili tržaški trgovci, in sicer prvenstveno s tem, da so se zmenili za neprekinjeno obratovanje trgovin in za skupno oglaševanje v jugoslovanskih listih, radijskih in televizijskih postajah, je zadela v prazno? Kaže, da je v dobri meri res tako. Dejstvo je, da je te dni prišlo k nam iz Jugoslavije mnogo več turistov kakor lani, v tržaških trgovinah pa se jih je ustavilo občutno manj. Pot jih je večinoma vodila naprej v notranjost Italije, med namembnimi središči pa se v tej zvezi najpogosteje navajajo Videm, Milan in Firenze. Najprej nekaj statističnih podatkov: v soboto, 28. novembra je stopilo čez mejo v smeri proti Trstu s potnim listom 78,354 'jugoslovanskih državljanov; čez iste prehode (kakor znano imamo na Tržaškem pet prehodov I. kategorije in sicer Škofije, Sežana, Pesek, Lazaret in Opčine-žetleznioa) pa je ta dan stopilo še 44.398 imetnikov obmejne prepustnice. Jugoslovanskih avtomobilov in avtobusov pa so mejni organi našteli — vedno v smeri proti Trstu — 32.516. Naslednji dan, to je v nedeljo, 29. novembra, je prišlo čez mejo 98.230 Jugoslovanov s potnim listom, in 40.563 z obmejnim dokumentom, vozil pa so našteli 38.635. Včerajšnjih podatkov žal še ni na razpolago ter jih bo obmejna policaja zbrala šele danes. Kljub slabemu vremenu pa je bil goslovanski turisti — na povratku z izletov v notranjost Italije, ustavljajo v Trstu, da nakupijo še zadnje blago, ki ga potrebujejo. Dober del trgovcev pa meni, da se bo nakupovanje nadaljevalo še danes, saj številni jugoslovanski turisti še niso stopili nazaj čez mejo. Ne glede na obseg današnjim prodaj, pa je na podlagi navedenega razvidno, da pričakovanega «boo-ma» jugoslovanskih kupcev ob 29. novembru letos ni bilo. Vsaj v Trstu ne. Kaže namreč, da se je «bcom» prenesel nekoliko dalj v notranjost Italije, In sicer od Tržiča, Vidma in Pordenona naprej v Benečijo in proti središčem v Padski nižini. Dedoma naj bd se težišče jugoslovanskih nakupov premaknilo iz Trsta spontano in po zaslugi čedalje večje mobilnosti Jugoslovanov, deloma pa naj bd se za to konkretno zavzemali določeni krogi iz notranjosti države. Tako se v Trstu govori, da so v soboto in ne-dedjo čakali na jugoslovanske turiste na krajih, kjer se ustavljajo njihovi avtobusi, italijanski pulma-ni.. s prižganim motorjem, da jih popeljejo naprej nakupovat v druga središča. Verodostojnosti te vesti nismo mogli preveriti, je pa že sama govorica lahko značilna za miselnost in položaj v tržaških trgovinah. tarmyo trgovci, ko je jugoslovanski kupec postal bolj zahteven in, rekli bi, specializiran, in torej toliko bolj dobrodošel klient. Štiridnevna stavka tržaških gasilcev Od 8. ure danes do 8. ure 5. decembra bodo na poziv sindikalnih organizacij CGIL in CISL stavkali gasilci po vsej Italiji. Tej stavki se pridružujejo tudi tržaški gasilci. Stavkovno gibanje je bilo napovedano zaradi stališča vladnih orga- nov, ki niso hobjli popustiti od svojih predlogov, ki so že sami po sebi zanikali obveze, ki jih je vlada spre jela v preteklosti. Sprejem vladnih predlogov bi pomenil spraviti gasilce v ponižujoč gospodarski položaj. Stcdišče vladnih organov je še bolj razdražilo veliko večino gasilcev, ki so stavkali že prejšnji teden. V času stavke bodo vsi gasilci, v službi ali ne, stalno navzoči na delovnem mestu, kjer bodo neprekinjeno zasedali. Odpadle bodo vse službe, vključno varnostna služba v javnih dvoranah itd. izven služba nujne pomoči. POZIV KMEČKE ZVEZE Enotna kmečka manifestacija v četrtek na Trgu Goldoni Sindikalne organizacije OGIL, CISL in UIL, ACLI ter dežel- na Kmečka zveza (Alleanza coltivatori) prirejajo V ČETRTEK, 3. DECEMBRA OB 10. URI NA TRGU GOLDONI manifestacijo kmetov dežele Furlanija-Julijska krajina, da zahtevajo od deželnih oblasti: — deželni zakon za razvoj posestev neposrednih obdelovalcev; — odobritev deželnega zakona, ki naj prizna neposrednim obdelovalcem zdravila zastonj; — takojšnjo razdelitev prispevkov in posojil posestvom, ki so jih prizadele vremenske neprilike; — izvajanje področnih načrtov za razvoj kmetijstva s preosno-vo deželne ustanove za razvoj kmetijstva, ki naj se ji priznajo večje pristojnosti in ustrezna finančna sredstva — zakonodajni poseg za preosnovo spolovinarstva v kmečko posest. KMEČKA ZVEZA v Trstu poziva vse kmete tržaške pokrajine, da podprejo s svojo množično prisotnostjo rta manifestaciijd napore vseh stranovskih tovarišev naše dežele za napredek kmetijstva in demokratičnih odnosov v njem. Shod je na sedežu Kmečke zveze, v IR. Geppa 9 ob 9.30. NNMIIIINMIMIMM«tlllllllllll||||||||iniM||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|,||i|l|||||||||,|||||||i|||||l,N||,|||,|||||||im„l,||||||||||||||||||||||||||m||||l|| ZANIMIVE UGOTOVITVE ANKETE MED MLADINO: Neki trgovec nam je sinoči zatrjeval, da smo sami krivi, če nas jugoslovanski kupci zanemarjajo, čej, usaj smo imeli 10 let časa, da se jim predstavimo kot ljubeznivi ljudje in predvsem kot resni po- Vodilni razred v deželi se poraja iz višjih slojev v Cim bolj je izobražena, tem bolj mladina oporeka Skupina specializiranih strokovnjakov iz instituta za politične vede na tržaški univerzi je pod vodstvom prof. F. De Marchija pred kratkim opravila zanimivo anketo med mladino iz Furlanije Julijske krajine. Anketa, ki so ,o izvedli na osnovi tako imenovanega « vzorca*, naj bi odgovorila na,vprašanje, ka ko današnja mladina gleda na jav- dotok turistov tudi včeraj živahen, | slovo- ljudje. V resnici sami dobro "VTKirS S Trft j veste, ko..ko me.etarjev in «pata- ja generacija. Na osnovi p idob-j konov» se je v tem času nateklo ij.^h poda.kov namerava deželna v Trst, in predvsem koliko glob so Uprava uravnati svojo politiko do | nalo ali tukaj.nji prometni stra ni- m|adine v bodoče. I k:». Na prometne stramike so trgovci zelo jezni in so nam sinoči zlasti med 9. in 11. uro dopoldne. V tem času so se na jugoslovanski Strani meje ustvarile kolcne vozil, dolge do 4 km. Kontrola se je odvijala sorazmerno naglo, sej je bilo na obeh straneh na delu 'večje število policistov in carinikov ka- j zatrjevali, da imajo vtis, kakor da kor običajno. Nekako do 11. ure je se jugoslovanskim turistom nala- gajo globe tudi za najmanjše prekrške. Turist-nakupovalec, ka mora za vsako malenkost plačati globo, |pa se nerad vrača, pravijo. Tudi to bo morda držalo. Kakor koli že, pa ae bilanca letošnjega obiska ju- goekuvanekih turistov zaključuje v primerjavi z znatno šibkejšim re-v trenutku, stopilo čez mejo v smeri proti Trstu okoli 35.000 jugoslovanskih dr-žaVljamov.-< Poroči ;o, da Je pribili- no v Tštefn času 'prišlo v Goričo 6-koli 30.000 jugoslovanskih turistov, jtivahan promet so aatoeležili tudi, v t Trbižu.) Lanski promet je bil znatno mapjši; 28. novembra je prestopilo zuiltajtom. In to prav mejo v,smeri proti Trstu 17.609 Jugoslovanov s potnim listom in 8.663 s' prepustnico; našteli pa so- 17.206 avtomobilov in avtobusov. Dne 29. novembra so znašale postavke 54.206, 16.753 odnosno 32.802; 30. novembra 28.177, 14.906 odnosno 27.675 ter 1. decembra 21.790, 8.529 odnos, no 18.286. Skupen promet v omenjenih štirih dneh je vrgel 121.782 imetnikov potnega listat 48.930 imetnikov obmejne prepustnice in 95.969 vozil. Ce se za trenutek pomudimo ob podatkih za 28. in 29. november, pridemo do naslednje ugotovitve: lani je te dni prispelo k nam s potnim listom 71.815 jugoslovanskih državljanov, letos pa je njihovo Število narasti o na 176.584. Z ob- pmpevkom in izrednim posojilom. Podrobneje bomo o seji in o proračunu poročali jutri. Danes se sestaneta tudi občinska sveta nabrežinske in dolinske občine. Ali etirana mladina je predvsem izrazila potrebo, naj bi voditelji javnega življenja, ustanove itd. v večji meri upoštevali mnenje mladih. V glavnem je mladina pokaza la precejšnjo kritičnost do rešitev, ki so bile doslej izbrane glede posameznih mladinskih problemov. To velja zlasti za mladino, ki poseča višje srednje šole. Anketa pa je med drugim pokazala tudi nekaj zanimivih momen tov socialnega značaja. Predvsem je iz ustreznih izsledkov razvidno, da ima dobra tretjina deželanov, starih med 18 tjo 26 let, diplomo ali se še šola na univerzi. Samo tretjina teh nVadeničev ,u mladenk prihaja iz nižjih slojev, preostali dve tretjini pa izhajata iz piemož-nejših družin. Kljub vsem naporom socializacije se torej tudi pri nas vodilni razred poraja iz istega vodilnega razreda. An. eta je tudi pokazala, da se mladina čedalje bolj odtujuje kmeti-stvu, že ske pa V četrtek, 3 t.m„ bo ob 20.30 gospodinjstvu. Brezposelnih ljudi ie prosvetnem domu na Proseku (Šo-med to miadrio razmeroma mno- ščeva hiša) sestanek partizanov s go, ker pač gre za diplomirance, Proseka Gre za va no zadevo, ki ki iščeio prvo zaposlitev j se tiče vseh bivhh borcev. Kritike na račun sedanj ga ustro- Sestanek partizanov na Proseku imuiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiHiMMMMiiiiiiiiMitimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiit NA POBUDO DEŽEUKGA ZDRUŽENJA TRG. ZBORNIC DANES OKROGLA MIZA O LETALSKIH ZVEZAH “ ’tf in Slušatelji ter zlasti Razen o rednih progah bodo govorili tudi o čartrskih poletih med našo deželo, Jugoslavijo, Avstrijo in vzhodno Evropo o letalskih zvezah med našo deželo na eni ter Avstrijo, Jugoslavijo in vzhodnoevropskimi dežela-mejntm dokumentom je prekora- j m‘. na st"rar'l1- Srečanje orga- čilo mejo 25.416 ljudi, medtem ko : n,lz!ra Deželno združenje trgovin se je njihovo število letos povzpe- sk,h, zbo™t: .„Glav™ d°rocik) lo na 84.961. V smeri proti Trstu Ilmel predsednlk deželnega zdruze- Na trgovinski zbornici bo danes želno združenje trgovinskih zborrbc dopoldne napovedana okrogla miza posredovalo pristojnim oblastem s priporočilom, naj bi .jih upoštevale pri nadaljnjem razvoju letalskih storitev na mednarodnih relacijah. je nadalje v lanskem letu za,peljalo čez mejo 50.008 avtomobilov in avtobusov, medtem ko se je število »bedežanih vozil v istih dneh letos povečalo na 71.151. Dotok slovenskih, hrvatskih in drug.h jugoslovanskih turistov je bdi povsem tem letos občutno večji toakr lani, v tria kih trgovinah pa se to ni ustreeno občutilo. Nasprotno! To smo lahko opazili sami po mestu, saj zlasti v soboto in v nedeljo (dopoldne so bile kakor znano trgovine odprte) ni bilo opaziti pričakovanega navala kupcev. Ko smo včeraj v naglici obšli nekatere vidnejše trgovine, tako na primer veleblagovnice kot so Stan-da, Upim in Coin, Giovanni, Magazini ala Stazione in druge, prodajalne gospodinjskih strojev in radio televizijskih sprejemnikov, peči in podobnih Izdelkov, kot so Universaltoenica, Radio Trleste in druge, nekaj zlatarn z znano prodajalno Danvil na čelu in nekatere druge trgovine, so nam trgovca večinoma to potrdili. Na splošno so bili mnenja, da je bil dotok jugoslovanskih turistov v soboto znatno manjši kakor na katero koli soboto v letu, marsikje pa obisk ni presegel 50 od sto rednega sobotnega prometa. V nedeljo je bil obisk Jugoslovanskih kupcev ponekod boljši od sobotnega, ponekod (n. pr. Stamda) pa skoraj na ničli. Včeraj pa so trgovine precej oživela, tel sicer tudi aa to, ker se ju- Naročniki! Bralci! Naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Poravnajte celoletno naročnino že sedaj ! Kdor se na novo naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, bo prejemal list brezplačno ves mesec december — vsak pa, ki poravna naročnino vnaprej, prejme v dar slovensko knjigo. Celoletna naročnina, plačana vnaprej, znaša 9.600 lir, mesečna pa 950 lir. nja prof. Marangone, gltaha o razprava o točki dnevnega reda, ki navaja vrsto pobud za vzpostavitev rednih letalskih zvez med Trstom in Dunajem, Trstom in Beo gradom, ter med Trstom in Zagre bom. Razprava bo zajela tudi vpra žanje primerne povezave obstoječe ga in bodočega leta iškega omrežja z omrežji drugih dežel iz Vzhodne Evrope. Sledila bo razprava o čartrskih poletih med Ronkami na eni ter glavnimi središči v Avstriji, Jugoslaviji in nekaterimi vzhodnoevropskimi deželami na drugi strani. Predloge, ki se bodo v tej zvezi izoblikovali ob okrogli mizi, bo de- Jutri stavka poldržavnih uslužbencev Poldržavni uslužbenci bodo začeli stavkati jutri, da bi dosegli popolno izvajanje v vseh ustanovah 10 točk, ki so jih izločili iz splošne preureditve in za kar se je vlada obvezala s sporazumom 27. maja letošnjega leta. Stavko so napovedale tri velike sindikalne organizacije potem, ko je na sestanku z vladnimi predstavniki, ki je bil 27. novembra, postalo jasno, da vlada ne bo spoštovala obvez glede gospodarske liberalizacije v napredovanju službe. ja družbe prihajajo predvsem iz vrst mladine z višjim socia.nim, gospodarskim in kulturnim standar-1 dom. Čim bolj izobražena in čim: bogatejša je, tem bolj je mladina radikalna v svojem oporekanju na | političnem, profesionalnem, izobra-! svečana podelitev nagrade «Zlati ževalnem, družinskem in verskem sv Just« komornemu triu «Trio Podelitev nagrade «Zlati sv. Just» Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM JUTRI, 2. decembra ob 16. uri (ABONMA MLADINSKI V V SREDO) v četrtek, 3. dec. ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI V V ČETRTEK) v nedeljo, 6. dec. ob 16. uri (ABONMA OKOLIŠKI) v soDoto, 12. dec. ob 20.30 (ABONMA RED A) v nedeljo, 13. dec. ob 16 uri Ludvig Hoiherg JEPPE S HRIBA komedija v petih dejanjih Društvo kronistov sporoča, da bo področju. Študirajoča mladina je pokazala, da budno sledi študentovskim gi Trieste« v ponedeljek, 14. decem bra ob 12. uri v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta. Navzoči banjem, kar zadeva šolstvo pa se j bodo predstavniki krajevnih in de-večina anketirancev zavzema za u- žetoih oblasti, resničitev šolske reforme, za vzpostavitev novih odnosov med cjjjcen- ečje j Padec na ulici samoodločanie o šo'skih ornhlemm i Med h0j,° p0 Ui' Bo,;:cac*<> Je 56- ! •etna_Anna Mayer vd. Giussi iz Ul. Le omejeno število anketirancev je I R. Manna 9 včeraj proti večeru izpovedalo, da zasleduje revolucio-1 name cilje, vendar je prav v tej I . , ,,,,,, P-7« anketirana mladina pokazala, da o-dobrava v večji meri formiranje lastne osebnosti »vodoravno*, to je v sredi med sebi enakimi, kakor pa »navpično*, to je s strani staršev in pedagogov. tom, so jo s prognozo okrevanja v 30 dneh sprejeli na ortopedskem oddelku Zborovanj« upokojencev ■ Združenje za borbo proti umskim boleznim sporoča, da je javna debata, ki Jo Je združenje najavilo za danes, 1. dec. ob 19. uri v dvorani Di Vittorio Nove delavske zbornice v Ul. Pondares, odložena. Pokrajinski sindikat upokojencev — CGIL poziva vse upokojence, naj pridejo na zborovanje, ki bo 3. de- { cembra ob 10.30 v dvorani »G. Di i Vittorio* v Ul. Pondares 8. Na 1 zborovanju bodo obravnavali vpra-1 šanja protestne akcije proti INPS j zaradi zavlačevanja pri uveljavitvi j premične lestvice fn reševanja pokojninskih zahtevkov. Sprejet proračun zgoniške občine Zgonišld občinski svet je na svoji sinočnji seji odobril občinski proračun za leto 1971. Proračun predvideva 75.416.439 Ur izdatkov. Primanjkljaj bodo krili z državnim ........................................................................................■■■um USPEŠNA AKCIJA AGENTOV FINANČNE STRAŽE Odkrito tihotapstvo mineralnih olj z utajitvijo 650 milijonov lir davka Samo navidezno črpanje iz tovornjakov v rezervoarje Voda namesto olja v železniških cisternah Odsek davčne policije pri finančni straži je v prejšnjih dneh preprečil nadaljnjo širokopotezno tihotapstvo, v katerega so zapletena tri podjetja. Eno od teh, »Vega — Industria Chimica Raffineria Olii Lubrificanti* ima svoj sedež v Ul. Pigafatta 9 v našem mestu. Podjetja, kd so bila povezana med se boj, so spretno izrabila domiselni sistem za davčno utajevanje. Tržaško čistilnico je junija lani prevzel Vinoenzo Catania iz Bologne, ki je obenem solastnik podobne to vame v emilijskem mestu in rii izključeno, da je prav njemu prišel na misel ta sistem tihotapstva. Tr žaška čistilnica je imela dovdje nje, da začasno uvaža, pri čemer je bila oproščena raznih davčnih bremen, porabljeno olje, ki bi ga morala po prečiščenju ponovno izvažati. Dan za dnem so prihajale skozi glavni vhod tovarne cisterne, ki so jih povezali s cevmi z rezervoarji. Tedaj so pognali čr palne naprave, ki pa niso črpale i ničesar, zaradi česar se je tovornjak oddaljil skozi drugi vhod in ' olje odpeljal v razne kraje Lombardije in sploh v severne in srednje predele Italije. Tc »operacije* ni bilo moč zlahka odkriti, ker je lastnik vedno izstavil poseben formular z lažnimi podatki sporazumno z lastnikoma tovarn v Bologni in Turinu. Ker so davčni organi že nekaj mesecev sumili v nezakonito poslovanje tržaške čistilnice Vega, so □vedli preiskavo, ki je potekala pod nadzorstvom poveljnika finančne straže podpolkovnika Raffaela Pe ceja. Do dokazov ni bilo lahko priti, a pred dnevi se je celotna zadeva zapletla v prid preiskovalcev. Agenti finančne straže so namreč odkrili v dveh železniških ci steinah namenjenih v tujino, kjer bi moralo biti prečiščeno in predelano olje, čisto vodo. Razlog za javno preiskavo so tako imeli v rokih in kaj kmalu je bilo jasno, da so tržaško, bolonjsko in torinsko podjetje na debelo prevarali državo. Vodo, namesto olja, so našli tudi v rezervoarjih tržaške čistilnice. Nezakonito poslovanje je trajalo sicer le nekaj mesecev, a vendar so spretni goljufi v tem obdobju vtihotapili precej ton olja; tržaška Vega približno 800, torinsko podjetje, proti kateremu še teče preiskava, 1.000, bolonjska tovarna pa vsaj 2.400 ton olja. Gre torej za približno 4.200 vtihotapljenih ton olja, pri čemer so podjetja utajila približno za 650 milijonov lir davka, Vse naprave in ves material so zaplenili, da bd tako zagotovili državi možnost, da izterja utajene davke. Vse krivce, med katerimi je Antonio Catania, so prijavili sodišču pod obtožbo, da so v organizirani skupini vtihotapili mineralna olja, dalje poneverbe, uporabe lažnih do kumentov, nudenja pomoči, zamenjave ichntitete in nepravilnega u rejevanja skladiščne knjige. i PD IVAN GRBEC v Skednju prireja do sobote vsak dan od 17. do 19 ure razstavo knjige Razstavljene so knjige za male m velike, primerne za Miklavževa, božična in novoletna darila Vabimo k obilnemu obisku I SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO «TABOR» — OPČINE priredi v prosvetnem domu v četrtek, 3. decembra, v petek, 4. in v soboto 5. decembra RAZSTAVO SLOVENSKIH KNJIG IN PLOSC Razstava bo odprta od 17. do 20. ure. Starši, razveselite vaše malčke. V soboto, 5 dec. ob 16. uri PREMIERA v ponedeljek, 7. dec. ob 16. uri v torek, 8. dec. ob 16. uri v sredo, 16. dec. ob v četrtak, 10 dec. ob v petek, 11. dec. ob v sredo, 16. dec. ob v četrtek, 17 dec ob v petek, 18 dec. ob v soboto, 19. dec. ob 16. 16 16. 16. 16. 16. 16 uri uri uri uri uri uri uri JANKO MODER KEKEC (Dramatizacija povesti J. Vandota Kekec nad samotnim breznom) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom prestav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija na ted. 734265. Prosvetno društvo Kraški dom in osnovna šola na Re-pentabru priredita v soboto, 5. decembra ob 16. uri v osnovni šoli miklavzevanje Vljudno vabil jeni val šolski in predšolski otroci. Ob tej priliki prireja društvo razstavo in prodajo mladinskih knjig v sredo, četrtek in petek, od 18. do 20. ure v prostorih' nad občinsko kopalnico v Repnu. Gospodje, japonska firma SHISEIDO ima tudi va Vas najrazličnejše preparate; vse za britje, šam pone proti prhljaju, fantastične zobne paste itd. Parfumerija KOZMETIKA 90 OPČINE, Narodna 120 GLASBENA MATICA-TRST V SOBOTO, 5. DECEMBRA OB 21. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU KONCERT OKTETA GALLUS Lovro Rešek, Matija Potokar, Janez Zadnikar, Albert Kariž, Jože Humer, Jože Požar, Stane Češarek, Stane Urbančič Umetniški vodja: BORUT LOPARNIK Skladatelji: Gallus, Foerster, Jenko, Ipavec - Kramolc, Mirk, Venturini, Matek, Merku, Adamič, Simoniti, Švara, Tomc, K. Pahor, Marolt, Dev, Jež. Rezervacija In prodaja vstop ruc v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 — tel. 29779) ter eno uro pred koncertom pri blagajni Kulturnega doma. Slovenski klub priredi danes, 1. dec. ob 20.30 večer v spomin pisatelja FRANCETA BEVKA Na sporedu je film Kaplan Martin Čedermac Najavljeno sodelovanje urednika Mladinskega knjiga tov. Bogomila Gerlanca bo žad odpadlo, ker je predavatelj zbolel. Cenjene obiskovalce Slovenskega kluba prosimo, da se večera udeležijo točno in polnoštevilno, ker želi kdub s predavanjem tega filma počastiti spomin nedavno umrlega Franceta Bevka, primorskega pisatelja in borca za pravice in svobodo primorskega ljudstva. Dragi malčki! Tudi letos vam bo SV. MIKLAVŽ razdelil v Tržaški knjigarni veliko lepih daril, in sicer v SOBOTO, 5. decembra proti večeru! Brž pohitite iz izročite svoja pisemčka s prošnjami in željami kozmonavtu, ki jih bo s poštno RAKETO ponesel Miklavžu.-Raketa je že pripravljena na odlet. Štetje navzdol se je torej začelo. r.1 " ‘S' Samo še 4 DNI je do Miklavževega pristanka v tiiaM kujt#aini TRST - UL. SV. FRANČIŠKA ST. 2« — TEL. 61-792 Včeraj-danes Danes, TOREK, 1. decembra MARIJAN Sonce vzide ob 7.25 In zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8,58 — Luna vzide ob 10.17 In zatone ob 18.32 Jutri, SREDA. 2. decembra BLANKA Vreme včeraj: najvišja temperatu. ra 14, najnižja 11,5, ob 19. url 13,8, zračni tlak 1014 stanoviten, veter Ju-govzhodnlk 8 km na uro, vlaga 82 odst., 6,6 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POHOKB Dne 30. novembra 1970 se Je v Tr. stu rodilo 21 otrok, umrlo Je 13 oseb. Umrli so: 44-letna Bianca Maria O-blach por. Plccloni. 72-letnl Armando Darlo, 76-letnl Emllio Vannl, 95-letna Angela Rosslch vd, Sporeno, HO-letnl Giuseppe Plevesan, 63-letnl Silvio Ra. milil, 58-letnl Egldlo Belllna, 72-letnl Oscar Beccarl, 72-letna Emma Cedo-hn por. Zannler, 75-letna Maria CJualattlnl por Palmierl, 9l.letni Francesco Torre, 65-Ietnl Oscar Mora 75-letnl Andrea Carli BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA IRST - Ulice E Filzi St 10 fei 38101/38045 spravlja vse bančne posle kupuie tujo valuto Včerajšnji odkupni devizni tečaji: Ameriški dolar Kanadski dolar Brit Sterling Svie frank Franc frank Belg frank Hol florint Nemška marka Avst Šiling Dinar 618,— 5<70.— 1 4 75,— 142,— 110,— 12,-172,-16‘) 50 23 80 43,- Razna obvestila ŠOLA GLASBENE MATICE . trst Člane otroškega pevsbefl® zbora iz Trsta obveščamo, bodo vaje odslej vsak torek <*> 17.45 v prostorih šole Glasbene matice. Ul. R Manna 29 Prihodnja vaja bo danes I-decembra. > Gledališča Jutri ob 20,30 za in ložah ter za red A na in ™-ss iuzau icr za reu balkonih, zadnja predstava dove opere «Wallenstein». P0®, .j stvom dirigenta Oliviere 6e - t tiisa bodo nastopili isti izvajaldjgj pri prejšnjih predstavah: Nlcol* "j, Lemeni, Anna Maria Rota, Ma ^ siola, Ruggero Bondino. P*e.o jj. Palma, Virginia Zeani, u yer, Enzo Viaro, Piinio Scen« Dario Zerial. Režija Gianrlco Becher. kostumi Enrico d’Assia. Pri blagajni gledališča se Je prodaja vstopnic, POLITEAMA ROSSETT1 ^ «Margherita Gautier, idnm3 0) melijami« bo na sporedu “a(4te ji 20.30. Ob isti uri bodo Pre6slJ'jM;i v sredo, četrtek in petek. * jt 16.30 111 '2 bosta dve predstavi ob 20.30. , ,0 tl Pri blagajni v pasaži ProtI . prodaj vstopnice za obe sol stavi. .botni Pr' «4 se Kot je bilo že sporočeno, ^ tni. predstave nadaljevale do srede, ■LA CAPPELLA UNDEHGH0^. Pri centru «La Cappell* f!j grounds v Ul. Franca 17 b0“ ,viie» in jutri ob 21. uri za ciklus, ^ novemu francoskemu filmsz, v p. jali film «Golo otroštvo* tk0 pl-lata, ki je bil izbran za fi'm p stavo v Benetkah leta 196». ano povsem novo in protikonven p » delo na temo nasilja, ki ? vsili otroku, ki je drugačen gih. Prvo delo Pialata je kri ^ hvalila zaradi smiselne upora ^ ^ in neprofesionalnih igralcev. [j trtek in v petek ob 21. url_iyeč*# eCappellas začela ciklus, P avaja-«zlatim letom Hollywooda» s P J(f njem filma Freda Nibla eKd J ni» (1922) v interpretaciji n . & neea Rodolfa Valentina. S “j"1 jpr-sičnim melodramskim filmotn J ^ ni Igralec puljskega izvora ost|. takrat vrhunec svo.ie prilJuBlJ -jtb Decembrski vestnik, ki prikazu)* f«t! vaiania v centru #La Cappd'* ifcifc prodaj v ^raznih kuklturnih j* ^ v knjigarnah in pri central gami. Razstave V občinski umetnostni ob Trgu Unita dltalia bo dane^^e. uri otvoritev Černigojeve ra , i). Razstava bo odprta vsak dan jj, do 13. ter od 17. do 20. ure decembra. jye[ V galeriji Kulturnega doniš balkona) je odprta osebna ^ goriškega umetnika Rudolfa B Razstava bo odprta do 26. der- o, V razstavni dvorani m°der“*^'s fi nosti na Korzu Italia 9 b° “"‘puUT 19. uri otvoritev razstave Cir»^ 1 Umetnik bo po svojih usp gl> Franciji, Toskani in nazadnje^ jti mu utRzstavil v Trstu okrof novejše izdelave. V stalni razstavni dvorani * ^«1 Sofianopulo« na Trgu Papa Tajd**’ 6 je odprta osebna razstava tržaškega slikarja Roberta l<' Razstavo prireja deželni sin® . d* pih umetnosti. Odprta cembra. test vofjjj Nazionale 16.00 «11 falso — „, -• George Kennedy, Anne JacK„„isiOfl' VVallach, Steve Ihnat. Pana Steve Ihnat. Metrocolor Eden 15.30 «Nini Tlrabuscič, 0’ che invento la mossa», MO® 0 P* ti. Gastone Moschin, PePP .(jHl Filippo, Sylva Koscina. Tecnn j^rK Fenice 15.00 «Uomini e cot>ra»' g? Douglas, Henry Fonda. byn, Warren Oates. Tee® jeto®'-Prepovedano mladini pod ••• 5,10*' Grattaclelo 16 00 «11 prete prepo' zz*®c Kosanna Podesta, Lando 8®»,^* Jutri, v sredo 2. dec. bo prva red na seja novoizvoljenega odbora Narodne In študijske knjižnice v Ul Geppa 9-11. 0b 18.30. Vabljeni tudi člani nadzornega odbora. — Preds. Mali oglasi Vino iz goric . Trevisa. Dobro na. mizno vino ll stopinj po lBu ur, boljše namizno vino po 12 stopinj 200 75» 4Š7™'5 n* d°m Tele,onlra‘l “» *t ?ro.,1Y*tno društvo (Škamperle« pri redi 20.12,1970 enodnevni izlet v Pa-zln z ogledom znamenite cerkve s fre. skami iz 13. stoletja v Hrastovljah s postankom v Matavunu. Vpisovanje po tel. 70834 od 9 do 12 ln od 16. do 20. ure. Darovi in prispevki DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 13. do 16. ure) Busolinl, Ul. P. Revoltella 41; Piz. zul-Clgnola, Korzo Italia 14; Pren-dlnl. Ul. T. Vecellio 24. Serravallo Trg Cavana 1. Nočna služba lekarn (Od 19.30 do 8.30) AlPEsculapio, Ul. Roma 15; TNAM At Cammello, Drev. XX Settembre 4 AUa Maddplena, ul [strla 43; dr JvJermatz, Ul. Tor S. Plero 2, V počastitev pok. Franca Kavsa da-tuje Katja Lisjak 2.000 lir za Dija. Sko matico. Ob šesti obletnici smrti drage sestre Frančiške Žitko daruje Ivanka 3.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pokojnega Josipa Čeparja daruje družina Grmek 3.000 lir za Dijaško matico V počastitev spomina pok. Franca Kav. sa daruje N.N. 2.000 lir za Sloven-sko planinsko društvo v Trstu. V spomin na pok. Franca Babiča 46 715 lir za Dijaško matico. E M Salerno. L Salce dano mladim pod 18 letoz11 ^arl®*1 Excelsior 15.30 «BoatnikS, J , 0'y della domeruca* Film ,t 7* neya. Robert Morse ste„,0r. „ wers. Phil Silvers. TechnK®* j# Hitz 16.00 «Coneerto per P's^/osC®|fl Anna Moffo Gastone » P«' Sta», nima ivioiio uaiiu““ jfl Evelyn Stevvart, Peter Baldvv tektlvka Technjcolor a®1'" Alabarda 16,30 «Buon funer*1 ' fl»' gos... paga Sartanan. G,anhllieo|a' kov. Daniela Giordano ‘tec Fllodrammatico 16 30 «Le cal® prr« dl Poppea». Olirika Ber0*„'ve<)*f Harris. Technlcolor Pre® ( mladini ood 18 letom ofl P* Aurora 16X0 «Omicidio al ®* fr 1’isnettore Tlbbs» Technl®0* (izpovedano mladini pod M ., J*1,, Crlstallo 16 00 »Dramma deu|ytp®|c sla», Marrello Mastrolan"1-Vlttt Technlcolor Canitol 16.00 «Brev! amori a 0iii dl Majorčan, Alberto SOr® ’ ] 1’% Ideale 16.00 «Passa Sartana . bra della tua morte». 3*”M »i® uciid tud inurie«, Denis Colt, Frank Fargaus. Impero 16.30 «Due bianchi ®'£)# ® nera», Franco Franchl. grassla. Technlcolor. mni°\$ Astra 16.00 «11 giorno pl® '“"'C1 bhazla 16 00 «Subterfuge»;d T^ Barrv, Joan Collins, Prepovedano mladini pod * • MILJE rf»* Verdi 17.00 «Joanna». Technl®0 Namesto cvetja , na grob pok. Ani. ce Kalanove darujeta Meri In Dullio Vecchlet 2.000 lir za mladinsko revijo Galeb. V loti namen darujeta žarko In Severina Vecchlet 3 000 lir za mladinsko revijo Galeb. V počasti, tev spomina pok Anice Kalanove da. rulejo Stavarievl 5.000 Ur za mladln sko revijo Galeb, KINO NA OPČlNj! Danes ob 18. uri westeri> ni film: GORKI Igrajo: Tomas Milina, Alonsko in John IrelahP UOMO KINU <|KIS» Pl Danes ob 19.30 barvni ASTRAGALO posnet po romanu A. SerrVjgf Igrajo: Host Bucchloz Ih lene Jobert Mladini pod 18. leto*0 vstop prepovedan S I ]0 zagovarjali pred tržaškim lin'1 umevanja v kriminalne namere fc®*1 obtoženi 28-letni El Kasser iz Sirije, 32-letni El Na-fc?. 'ihmed iz ZAR, 24-letni El jj® Joussef iz ZAR, 33-letni Al-j -JOgler alias Hans Ostemberg 48-letni Hans Oestringer k. “ert Poietermann iz ZRN, 29-J Pranz Stefen iz Avstrije, 34-Carlo Mazzoni iz Italije, 27-ij? Uda Hristova Nikolovna iz »^ije, 24-letni Giovanni Murino jj piije, 25-letni El Kasser Mon-L? Sirije ter 27-letni Costantinos ' ov iz Grčije. Tatvine z obte- Lj* iz Izraela ter 25-letni El E^.Monzir iz Sirije, Bertioy pa t ,se posebej obtožen obrekovanj »er je obtožil po nedolžnem ^.a dnevu republike izro-^jhictu nov kontejnerski ter-1 J s čimer bodo znatno prido-jJ~ času pri nakladanju in raz-ladij. Nadalje so v poča-^ dneva republike izročili pro-Prenovljeno cesto križišče < - križišče Hrvatini. S tem končana prva faza rekon-W t® te ceste, ki je zaradi šte-čovih turističnih objektov iz ^ v dan bolj pomembna. Ob W ^Publike so v Kopru tudi Sh tazst®w Pionirski foto 1970. Wjt®la je razstavilo 22 foto-’< ^ Iz vse Slovenije, med nji-® iz Primorske. Med prazni 1 dnevi so sprejeli v Kopru \ Clt>anov v pionirsko organist ' hr, ^ključku delavskih športnih predsednika koprske Sjuj? skuptčine Miro Kocjan in športne funkcionarje, Predvsem seznanili z ne-v z J11 finančnim stanjem v športi C®15! tega je zmeraj težje do-. l*6he tako v množičnosti ka-SetT1 v kvaliteti. Predsednik V/ zagotovil športnikom po-°'tv’-ru gmotnih možnosti Slu, °menll je tudi, da pri-'bfLj0 načrt o zgraditvi večjega V? ^kreativnega centra na se-V*1 bonifikl. rleiu ^mega obiska izletnikov v S v lahko rečemo, da je bil > k ^ pričakovanji. Lepo vre-Avjbrlvahii0 tako goste iz za-kot številne kolektive in S*. iz notranjosti Slove- o jjJ^ečja gneča je bila v no-NttJJJpkih bazenih v Portorožu, fL' 1n v Simonovem zalivu, Pa kegljiščih in drugih tN&i 01>j®ktih. Močno pa se je - ]d'v Promet v ponedeljek, ko reme nenadoma poslabšalo. So80 i® obmejni prehodi, vrstile oba dneva dolge vH °Z>1 Jugoslovanov, ki so po-Italijo ah se vračali od a Hud zlom roke zaradi padca v stanovanju Zaradi zloma nadlahtnice v ramenu so včeraj sprejeli s prognozo okrevanja v 60 dneh na ortopedskem oddelku 88-letno Francesco Gomisel vd. Galli iz Ul. Belpoggio 13. Priletna ženska, ki se je z rešilnim avtom zatekla v bolnišnico, je izjavila, da ji je pred tednom dni postalo v spalnici slabo, zaradi česar je nerodno padla na tla. V soboto je leteči oddelek kvesture prijavil sodnim oblastem pod obtožbo tatvine 39-letnega avstrijskega državljana Gerharda Gerhar-dingerja, ki je prišel v Trst kot turist. Avstrijca so zalotili v notranjosti Upima pri kraji 2.500 lir vredne ženske torbice iz umetnega usnja. Gerhardingerju se je sicer posrečilo zbežati na ulico, a tu ga je načelnik prodajnega oddelka Upima s pomočjo agenta prijel. fprskl založbi Lipa Je izšla i k 3**» Perata Umirajoči čas. š e rečeno v nhtožni Ijali o tihotapljenju inozemskih cigaret, ki so jih našli v nekem avtomobilu, ki ga je prometna policija ustavila na cesti med Tržičem in Sesljanom dne 21. junija lani. Na zatožni klopi sta sedela 39-letni Pasquale Juriss_-vich iz Trsta, Ul. Milano 27 in pa 30-letni Mario Lissiaeh iz Trsta, Ul. Frau-sin št. 8. V obtožnici je rečeno, da sta vozila v avtu fiat 1500, ki je bil last 58-letnega Danteja Udovi-cija iz Trsta za 66 kg inozemskih cigaret, za katere seveda tudi nista plačala davka na poslovni promet (IGE). Vozilo je upravljal Lis-siach na povabilo Jurissevicha, ki ga je povabil s seboj. Ta pa se je izgovoril, da ga je povabil v Latisano nekdo, ki ga je poznal samo po imenu Giorgio in ga prosil, naj bi mu prepeljal nekaj zavojev tekstilnega blaga za prodajo v Trst. Dejansko pa so bile v teh zavojih tuje cigarete. Seveda tak izgovor ni imel u-činka, kakor si ga je želel obtože- toženeev po 13 mesecev zapora in po 3.960.000 lir globe ter še po 273.000 lir globe za IGE. Sodni dvor pa je odmeril Jurissevichu en mesec zapora in 3,2 milijona lir globe; Lissiaehu pa so odmerili 45 dni zapora in 3,3 milijona lir globe. Jurissevicha je zagovarjal odv. Pacor iz Trsta, Lissiacha pa odv. Cossa iz Gorice. Oba sta proti obtožbi vložila priziv. Kar v dveh zadevah se je moral pred sodniki zagovarjati 34-letni Michele Candeloro, ki je doma iz Krmina, ki pa sedaj živi v Gorici v Ul. Baiamonti, kjer ima sobo pri Zori Cej. Prva zadeva se nanaša na dogodek dne 8. septembra 1967 v Gorici in v obtožnici je rečeno, da je vdrl v stanovanje svoje žene, od katere je sodno ločen ter je pri tem razbil šipo pri vhodnih vratih. Žena, s katero nista baš v dobrih odnosih, mu očividno ni marala odpreti in ko je prišel v stanovanje je ženo, Lilijano Tonut treščil s kosom opeke po glavi ter ji prizadejal poškodbo, za katero ae je rečeno v obtožnici, da je ob tisti priliki Candeloro odnesel ženi iz njene listnice, ki jo je držala v nekem predalu 41.000 lir. Sodišče je v tej zadevi obsodilo Candelo-ra na leto dni zapora, kazen pa je brisana zaradi amnestije. V drugi zadevi pa je bil Cande loro obtožen, da je v pijanosti zmerjal in brcal dva policaja, sta posredovala, ko je pijan razgrajal na javnem prostoru. To se je zgodilo dne 14. maja 1968 gostilni v Ul. Baiamonti, ki jo u-pravlja Ceciiia La ur en ti, ki je men da prijateljica ločene Candelorove žene. Prav s tem v zvezi krožijo tudi komentarji, da sta ti dve sporazumno poskrbeli, da se je mož opil, dobro vedoč, da mu vino škodi in da nosi pogubne posledice. Državni tožilec je zanj predlagal 19 mesecev in 15 dni zapora; sodišče pa je upoštevalo okoliščine in ga cbsodilo na 10 mesecev zapora pa še to so mu brisali z amnestijo. Branil ga je odv. Bemot. Drž. tož. dr. Laudisio; preds. sod. Dr. Bassi; sodnika Succi in Maz-zareila. Zap. NoseUi. \ ERDI; 17.15—22.00 «La confessio ne«, I. Montand in S. Signoiret; kinemaskopstei film v barvah. CORSO: 17.15—22.00: «Dnamma detla gelosia« tuttl particolari in cronaca, M. Mastmi armi in M. Vita; italijanski film v barvah! MODERNISSIMO: 17.15-22.00 «Bo-lidi sulTasfalto a tutta birra«, G. Agostini in S. Leonardi; italijanski kinemaskopsM film v barvah. VITTORIA: 17.15—21.00 «Ucddete 11 vdteUo grasso e arrostitelo«, G. Sorel in M. Tolo; italijanski ki-nemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan CENTRALE: 17.00—21.30 «1 2 mag-giolind piu mata del mondo«, F. Franchi in C. Ingrassia; italijanski film v barvah. Tržič AZZURRO: Zaprto. EXCELSIOR: 16.00 «11 sergente«, Rod Steiger. Barvni film. PRINCIPE: 17.30 «Topolino story», Walt Disneyeva barvna slikanica. Izven programa «1 tre porceliinl«. Nova Gorica SOČA: «Dnevi jeze«, italijanski film — ob 18. in 20. SVOBODA: ((Tetovirani«, francoski barvni film — ob 18. In 20. DESKLE: «Barbarella», francosko-italijanski barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS: Prosto. KANAL: «Komisar X«, italijansko-kanadski barvni film — ob 19.30. PRVACINA: «Dekllca s samokre- som«, Italijanski barvni film — ob 19.30. RENČE: Prosto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan hi ponoči dežurna lekarna TAVASA-NI, Korao Italija 10, tel. 25-76. V TRŽIČU Danes ves dan in jutri bo v Tržiču dežurna lekarna «A1 Red en tore'* dr. De Nordis, Ul. Rosselli 23 — tel. 7-23-40. Z NEDELJSKEGA OSMEGA ZASEDANJA GLAVNEGA SVETA SKGZ Poročilo predsednika SKGZ Gorazda Vesela1* Prikazati značilnosti sedanjega trenutka, ki ga živimo Slovenci v Italiji, ter poiskati pota, kako bi stvari kar najbolj obrnili v prid našega osnovnega smotra — obstoja in razvoja naše skupnosti — to želi biti vodilna misel današnjega glavnega sveta odnosno občnega zbora, kakor bi ga hoteli imenovati v prihodnje. Dve leti nas ločita od zadnjega zbora, ki smo ga imeli v teh prostorih, pa bi želeli potegniti črto pod našim delom in pogledati, kolikšna je bila njegova uspešnost. Dve leti je pravzaprav kratka doba, še celo pa je kratka v razvoju skupnosti, kot je naša. Toda v teh dveh letih so se vendarle primerile stvari, prek katerih ne moremo, ne da bi jih dodobra osvetlili. Zgodilo se je marsikaj v odnosu oblasti do nas, kar je sad naše vztrajne in tudi naporne ter časovne daljše dobe. Poželi smo en del setve. Prav gotovo bd spričo potreb, ki jih imamo, morala biti ta žetev obilnejša. Upravičena je naša neučakanost zavoljo hudih posledic 25-letne fašistične dobe in povojnih trdih primerov raznarodovanja, diskriminacije, materialnega in psihičnega pritiska; in karkoli smo že dobili in bomo še dobili v razvoju zadovoljevanja naših osnovnih potreb, bo premalo in razlogi za našo nestrpnost bodo vedno upravičeni. Ko ocenjujemo bero našega političnega boja, moramo predvsem ugotoviti pomembno spremembo v vzdušju, ki je v zadnjih petih letih zajelo naše območje. Kot rezultat boja vseh naprednih in Gostje na občnem zboru: Svetozar Polič, Vjekoslav Ivančič, Robert Hlavaty, Jože Hartman in Majda Bojčeva demokratičnih sil so bili slovenski predstavniki izvaljeni v oblastvena telesa ter so znanilci in nosilci odjuge v odnosu oblasti in političnih dejavnikov do nas. Ta proces se je uspešno nadaljeval v poslednjih dveh letih ter je porodil nekatere stvarne dokaze. Nesporno je, da je postalo vprašanje odnosa do slovenske narodnostne skupnosti danes pri nas, v deželi Furlamiji-JuLijski krajini, kakor tudi v celotni italijanski družbi pogosto ma prisoten element. To je sad našega vztrajnega boja ter stopnje pomembnega dozorevanja v naprednih vrstah, ki s stalnim zavzemanjem dokazujejo, da je boj za naše pravice neločljiv sestavni del boja marksističnih, katoliških in laičnih sil v naši družbi za spremembo strukture v našem družbenem redu, odpravo neenakosti v porazdelitvi dobrin, da postavijo v žarišče človeka in njegove pravice. V tem smislu smo bili priča združenim naporom naprednih in demokratičnih sil v državi, da potisnejo politično os v levo. Priče smo bili kvalitetnemu skoku v sindikalni jeseni, ki je postavila temelje za organizacijsko enotnost sindikalnih central ter s tem tudi vsebino in obliko novega avtonomnega subjekta, ki je pomembno pomagalo in dopolnilo v napredku družbe v Italiji. Ta in drugi primeri nam kažejo, kako si pravzaprav življenje ustvarja prilikam in potrebam primerne oblike, docela nove, še pred kratkim neslutene in učinkovite. Potrebni so drugačni prijemi Podobno vzporednico bi lahko zasledili tudi v snovanju naše narodnostne skupnosti. Tudi v nas se uveljavlja spoznanje, da so nekatera stališča in metode dela iz prejšnjih let premalo učinko vita in da so potrebni drugačni prijemi. Ko smo bili vsa potisnjena v opozicijo, nismo imeli težav, da smo sestavili okroglo mizo ter se v letu 1961 podpisali pod skupni dokument. Ko je del Slovencev prevzel določene odgovornosti v oblasti, je ta miza naenkrat postala oglata. Toda ne povsem in tudi ne za dolgo. Zakaj oblike sodelovanja so vendarle ostale. Deloval je enotni odbor za slovensko šolo v Trstu; zdramil nas je openski primer ter nas združil v akcijskem odboru, primer z repentabrskim patronatom nas je opozoril, kako sta lahko v popolnoma slovenski občini, če nismo budni in enotni, ogrožena naša prisotnost in naš vpliv. Zelo spodbudna je nadalje enotna delegacija beneških Slovencev pri predsedniku Berzantiju, ki so jo podpirale vse stranke, v katerih Slovenci delujejo, in slovenske politične organizacije, kakor tudi skupna uprava Slovenskega gledališča v Trstu ter v poslednjem času skupna abonmajska politika med Slovenskim gledališčem in Slovensko prosvetno zvezo ter Zvezo slovenske katoliške prosvete v Gorici. Skozi vse te primere, ki izha-ijo iz naših vsakdanjih potreb, i je v nas vse bolj utrjevalo repričanje, kako brez skupnih krij, brez iskanja največjega kožnega skupnega imenovalca seh skupin ne bo zaželenih reli ta tov. Zato je miza postajala se bolj okrogla. Tako se je zgodo, da smo pred dobrim letom lovenci ysi slovenske narodne iterese postavili pred stramkar-io politične ter se pričeli pogo-arjati o tem, kako bi s skupni-»i močmi dosegli od oblasti za-onsko priznanje vseh naših pra-ic. Takšno globalno ureditev ima-10 pravico zahtevati spričo počas-oeti sedanjega razvoja, fragmen-iricnega dajanja pravic, ki niso spisane črno na belem ter so »hko odvzemi ji ve v primeru spre-lembe kakršnekoli politične vole z nazadovanjem naše družbe. Okold takšne okrogle mize smo e pogovarjali o možnosti naslo-itve skupne spomenice odgovorim oblastvenim predstavnikom vladi, parlamentu in deželi. U-atovili smo, da takšen skupen astop nikogar ne utesnjuje v jegovi avtonomiji, da temelji na kupnih naporih heterogenih sil, j ne priznavajo nosilca akcije i zaveznikov, ampak enakoprav- 0 in odgovorno sodelovanje vseh, 1 so dobre volje ter vidijo v ej akciji pomembno pomagalo ri premagovanju ovir v našem lapredku. V želji po akcijski enot-osti izhajamo iz vsebinske enot-tosti vseh skupin. Iz zakonskih smitkov, dokumentov, resolucij, rograimskih in drugih stališč se ,aže ne samo sorodnost, ampak ikorajdia popolna enotnost v oa-ovnih usmeritvah Komunistične »artije Italije, Socialistične panrtti-e Italije, Slovenske skupnosti, ilovenske demokratske zveze. Slovenske kulturo gospodarske zveze er drugo skupin g.ede naših iravic. S stališča koristi za na-io skupnost je važno, da pn razlomi skupne akcije od začetka lo konca delamo politiko, spreminjamo stvari in ustvarjamo podlago za novo. Zato v iskanju končnega cilja zbledijo politikantstvo, ioitiranje za naše pravice, demagogija. Skozi takšen razvoj se uveljavlja naša naruckioetna skup- nost kot samostojni dejavnik, kot avtonomni subjekt, ki je lahko najbolj poklican in najbolj pravičen nosilec boja za uveljavitev Slovencev v Italiji. Če se sami ne bomo zavzemali za svoje pravice v skupnih akcijah, ki naj bi vodile k oblikovanju trajnega avtonomnega subjekta, potem tudi podpora naprednih in demokratičnih sil in podpora slovenskega naroda kot naše matice ne moreta nadomestiti naših naporov. Torej mora biti manjšina nosilec boja za svoje pravice, ostali pa jo podpirajo v skladu s svojimi načeli, voljo in močmi. Želimo poiskati najbolj primeren način, kako naj pride do srečanja predstavnikov naše skupnosti in odgovornih dejavnikov za urejanje naših vprašanj, da bi se tudi z njimi sestali za skupno mizo ter se pogovorili. Politični in oblastveni predstavniki, ki imajo v rokah vzvode odločanja, morajo pokazati, katera pota naj ubira naša skupnost, da doseže g.obalmo zakonsko zaščito, zakaj prešibki smo, da bi lahko poznali vse meandre zakonodaje, poznali in imeli dostop do vseh vrat, ki vodijo v sobane odločanja, kjer se poustvarja politična valja, odnosno nevolja, kakršni so pač odnosi sil. Za nas je življenjskega pomena, da se to izvrši že danes in ne šele jutri. Slovenska kulturno gospodarska zveza vidi v tej akciji enega izmed osnovnih smotrov svoje politike ter je zato v njej aktivni in ustvarjadni dejavnik. Prek te kakor tudi prek drugih akcij, se je ponovno pokazal pravi smisel in pravi obraz Slovenske kulturno gospodarske zveze, narodnoobrambne organizacije, ki je občutljiva za družbene premike. Že večkrat in tudi v poslednjem času se je izkazalo, da bi morali ustanoviti, če je še ne bi imeli, prav takšno organizacijo kot je naša, z vso njeno širino, strokovnostjo in zavzetnost-jo za specifično narodne probleme. Naša vloga se ne kaže v deklarativni, ampak v dejanski teži, ki jo imamo na tukajšnje življenje prek naših članic kot so Slovenska prosvetna zveza, Slovensko gospodarsko združenje, Kmečka zveza, Slovensko gledališče in toliko drugih, ki so vse enako važne in vsaka na svojem področju nenadomestljive. Vloga naše Zveze se kaže v neprecenljivem delu teh organizacij za vsestransko korist celotne naše skupnosti. Naravni ugled SKGZ V manjšihškrih" življenju ima1 mo svoje mesto zaradi moralno politične odgovornosti, ki jo čutimo do naše skupne usode. Slovenska kulturno gospodarska zveza rri nikakršna sila nad ostalimi ter noče nikogar zamenjavati ali mu zmanjševati politični in manevrski prostor. Za vse je pod našim nebom ■ dovolj prostora in dovolj dela. A hkrati ne pristaja na nikakršno pokroviteljstvo, noče biti lovišče za nikogar ter ne pozna strujanja v svojih vrstah. Naša Zveza .je eno izmed središč zbiranja in organiziranja, kakršne v naši družbi potrebujemo tako na strokovni kot na narodnoobrambni ravni. V Slovenski kulturno gospodarski zvezi so prisotni prav vsi interesi manjšine, narodno o-brambnd in družbeni, tako kot se resnično kažejo v vsakdanjem življenju. Z manjšinskega zornega kota smo prisotni v kulturno prosvetni dejavnosti, družbeno - po litimi, športni, rekreacijski itd. Naša poglavitna skrb je usmerjena k vsestranski uveljavitvi slovenskega človeka in našega jezika ter njegovih gospodarskih in družbeno političnih koristi. Pripadnost tej ali oni stranki ali politični organizaciji ne predstavlja v naši zvezi razloga za diskriminacijo. Vodimo avtonomno politiko na temelju lastnih spoznanj ter je v slabi veri tisti, kogar moti naša širina. Imamo pač samostojno nalogo, da zastopamo širše koristi kot so strankarski, kar nam daje svojstveno mesto in docela naravni ugled v manjšinskem življenju in nehanju. Od dežele smo veliko pričakovali V uvodu smo rekli, da bi želeli razbrati značilnosti trenutka, ki v njem živimo. Poglejmo, kako se nam kažejo s pravne strani. Že vsa povojna leta se sklicujemo na člen 6 ustave, od usta novitve dežele sem pa še na člen 3. posebnega statuta. Iskreno smo od dežele veliko pričakovali. Dobila je posebni statut zavolje prisotnosti naše skupnosti. Toda že ob samem začetku ji je ustavno sodišče zastavilo «vetos>. Z razsodbo ji je bilo odvzelo pravico, sprejemati odločitve v naš prid ter jih obdržalo kot domeno osrednje oblasti, da bi v skladu za njihovimi — za nas nesprejemljivimi stališči manjšinsko tematiko vsaj za tržaško pokrajino obravnavali v recipročnih italijansko - jugoslovanskih odnosih. Razsodba ustavnega sodišča pride nekaterim zelo prav, da s sklicevanjem nanjo prikrivajo svojo politično nerazpoložljivost do nas. Dežela si mora izbojevati avtonomijo tudi na tem sektorju ter mora v skladu z zagotovili predsednika na pristojnih mestih odločneje posredovati naše pravice. Osrednje oblasti so nam doslej izdale zakon 1012 od leta 1961, ki uzakonja slovenske šole ter določa stalež. Udejstven je bil samo tisti del, ki še nanaša na učitelje, medtem ko za profesorje šole prav v zadnjem času obljubljajo dokončno rešitev. Polovično urejanje kaže nečloveški in diskriminacijski odnos do slovenskih profesorjev, ki so enkrat že šli protestirat v Rim in bodo šli ponovno, če bo treba, tako zvrhana je mera njihovega zapostavljanja. Iz leta 1967 je zakon 935, ki končno daje pravico staršem, da otroka poimenujejo s slovenskim imenom. Deželni svet je sprejel predlog državnega zakona o pre ganjanju netilcev narodnostne mrznje ter o ukrepih za zaščito narodnih in jezikovnih manjšin. Prav tako je deželni svet spre jel predlog, da se v deželno zakonodajo uvede beseda «sloven ska manjšina» namesto «skupnost. nosilka posebnih koristi». S tem smo končno letos Slovenci tudi pravno dobili svoje pravo ime Pri dobri politični volji ima ta odločitev lahko blagodejne učinke. V teku je nadalje revizija ka-zenskega in civilnega zakonika, iz katerih obljubljajo, da bodo črtali fašistične člene o sodnem preganjanju, če se pred sodiščem poslužujemo slovenskega .jezika. V tržaški pokrajini smo na temelju Londonskega sporazuma, v goriški pa smo šele v zadnjem času s politiko «via facti» dobili nekatere dvojezične javne napise. Na Tržaškem jih je več v okoliških občinah in v nekaterih posameznih vaseh v zgornjem delu občine Trst. Ne moremo se sprijazniti z dejstvom, da takšnih napisov ni ne v Trstu in ne v Gorici, kjer živi večji del naših ljudi. Tudi akcija za poimenovanje ulic po zaslužnih slovenskih možeh na Tržaškem se je ustavila, medtem ko bi želeli u-resničiti takšno pobudo tudi v Gorici. Ustavila se .je priprava za ustanovitev rajonskih konzult v Trstu in tudi v Gorici ni videti otipljivih dokazov pomembne resoluci.je občinskega sveta o u-stanovitvi konzulte za našo kulturno dejavnost, dasiravno bi lahko rekli, da je že moč opaziti duha tega dokumenta. Zahtevamo vrnitev poitalijančenih osebnih priimkov in krajevnih imen v izvirno slovensko obliko. Zabeležiti moramo obžalovanja vreden primer, ko so na spomeniku padlih partizanov v Šent Lenartu v Beneški Sloveniji izbrisali že vklesan slovenski napis, čeprav sta na istem pokopališču dva povsem slovenska napisa. Dogodek je slabo odjeknil v vsej slovenski javnosti. S povečanimi napori domačih in vseh zamejskih sil moramo Slovencem v Benečiji pomagati uresničiti vsebino pisma, ki so ga poslali predsedniku Berzantiju o odprtih vprašanjih jezikovnega in gospodarskega značaja. Skrbno moramo spremljati delovanje kulturnega društva clvan Trinko», ki prireja vsakoletne u-spele emigrantske dneve, njihove časopise Matajur, Dom in tudi Emigranta, ki ga tiska društvo izseljencev iz Beneške Slovenije. Njihovo življenje in delo v zdomstvu zasluži vso našo skrb in tudi pohvalo za vsestransko združevanje ter osveščanje izseljencev. Število izvoljenih Slovencev Število izvoljenih Slovencev o-staja na zadovoljivi ravni. Imamo slovenskega poslanca, tri slovenske deželne svetovalce, štiri občinske in pokrajinske odbornike v Trstu ter dva odbornika v pokrajinskem in občinskem svetu v Gorici, odbornika v Krminu itd.. V okviru dogovora med strankami smo dobili nekaj odločujočih položajev v krajevnih upravah. Še vedno pa je zelo veliko raznih ustanov in komisij, kjer bi naši predstavniki mogli tolmačiti naše potrebe ne samo narodnega, ampak tudi strokovnega značaja. Z vsevečjim vplivom sindikalnih in delavskih organizacij se kaže potreba po ovrednotenju slovenskih kadrov, katerim naj se odprejo vrata na odgovorne po ložaje. Potrebno je uvesti slovenski .jezik tudi na to področje in v to tematiko, kjer bi moral biti slovenski človek sorazmerno zastopan. S tem v zvezi se pojavlja tudi potreba našega delovnega človeka po strokovni in narodno obrambni pripravi za prevzemanje odgovornosti na novih položajih vplivanja in odločanja. Ki se odpirajo s povečanjem pogodbene moči delavskega razreda. S tem v zvezi bo kazalo, za primer, navesti, kako je progresivni slovenski pisatelj Prežihov Voranc obsojal politiko avstra-marksizma na Koroškem, kjer so z izključno uporabo nemščine izrinili slovenščino ter s tem po speševali potujčevanje. Napredna misel je zadnje čase obogatila intemacionalizem s spoznanji in vrednotami, tako da bi morali končno tudi na tem področju, ki nam je še posebej pri srcu, odpreti v naši politiki novo poglavje za tako pomemben del Slovencev. Naša narodnostna vprašanja so zaradi vedno večjega razumevanja s strani naprednih sil večinskega naroda — in v prvi vrsti vseh slovenskih dejavnikov — oo stala sestavni del našega splošnega dogajanja. Izjave italijanskih javnih delavcev ustvarjajo ugodno vzdušje, v katerem se danes lažje lotevamo odprtih vprašanj kot v preteklosti. Za nas so nadvse spodbune izjave notranjega ministra Resti-va, da imamo tržaški Slovenci po Londonski spomenici pravjro vlagati prošnje v slovenščini; za nas so spodbudne iz jave Čedad-skega župana Pelizza. da imamo pravico v Beneški Sloveniji govo riti v svojem jeziku in da je bi la groba napaka, če so nam bili v preteklosti to prepovedali. Nismo še pozabili izjave tajnika Krščanske demokracije v Trstu Colonija, da hočejo naš razvoj, ne pa asimilacije. Toda šli bi še nekoliko dal »e ter povedali, da nas še bolj zadovoljuje izjava deželnega svetovalca Krščanske demokracije Gina Cociannija, ki je dejal, da potrebuje naša skupnost «posebne ugodnosti*, nekakšne privilegije, da bi se mogla vsestransko svobodno razvijati. A hkrati je pomembna tudi izjava tajnika Krščanske demokracije iz Gorice dr. Rolanda Ciana o narodnih pravicah Slovencev v videmski pokrajini. Ne vemo, kam z besedami Ne bi tu omenjali programskih izjav predstavnikov krajevnih u-stanov in drugih dejavnikov o naši obstojnosti in naši vlogi bogatitve tukajšnje stvarnosti. K temu bi hoteli povedati le to, da ustvarjajo ugodno vzdušje, v katerem .je moč izoblikovati politično voljo ter dosezati njeno ures nioevanje. Te besede se morajo čimprej spremeniti v dejanja, za kaj besed smo v zadnjih časih že toliko culi, da z mirni ne vemo kaj bi. Dejanj, teh hočemo! Med takšna dejanja sodi tudi izsleditev skrunilcev slovenskih partizanskih spomenikov, piscev protislovenskih napisov. Najti je treba materialne storilce iji^ mandatarje ščuvanja k narodnostni mržnji. Takšna fašistična izzivanja na Tržaškem in v zadnjem času tudi na Goriškem nas vznemirjajo, ker bi hotela skaliti sožitje na tukajšnjem prostoru. V teh dneh pride na uradni Pogled no občinstvo med govorom tajnika SKGZ obisk v Italijo predsednik Jugoslavije maršal Tito. Pozdravljamo ga kot protifašista, borca za mir in enakopravne odnose med narodi in državami. Maršal Tito je bil v drugi svetovni vojni pomemben voditelj upora proti na-cifašizmu. V tem uporu smo slovenski partizani in protifašisti skupno z italijanskimi postavili podlago za sedanje razvijajoče se polno sodelovanje in mimo sožitje ob tej meji, ki je za nas in za vse tukajšnje prebivalstvo velikega pomena. Jugoslavija je v mirovni pogodbi ter v Londonski spomenici o soglasju prevzela določene odgovornosti za usodo Slovencev, ki smo ostali izven meja matične domovine. Ta skrb je bila in je dragocena. Toda odnosi italijanskih oblasti do naše skupnosti ne gredo vštric z italijansko-jugoslovanski-mi. Pričakujemo, da bo državniški obisk na najvišji stopnji pospešil reševanje naših še odprtih vprašanj. Življenjsko smo zainteresirani, da sosedi uredita vsa odprta vprašanja, tudi najbolj kočljiva. Če bi to imelo za posledico izgubo veljavnosti obstoječih mednarodnih zaščitnih določil za tržaške Slovence, je naša Zveza mnenja, da jih mora nadomestiti drugi mednarodni akt, ki bi urejeval narodnostne in jezikovne pravice Slovencev v vseh treh pokrajinah naše dežele. Slovenska kulturno gospodarska zveza je v tem smislu opravila svojo dolžnost Z družbenopolitičnimi organizacijami socialistične Jugoslavije razvijamo najtesnejše stike. Nam je Slovenija dvakrat draga; kot matična dežela in kot dežela s socialistično ureditvijo. Stike vzdržujemo s Socialistično zvezo delov nega ljudstva, Zvezo komunistov Slovenije, vsemi obmejnimi družbeno - političnimi in oblastvenimi organi. Pogovarjali smo se z republiško konferenco SZDL Srbije med gostovanjem Slovenskega gledališča v Beogradu, katerega je počastil sam predsednik Tito s .,,ojim obiskom. Ena izmed glavnih skrbi, s katero je naša Zveza zavzeta v zadnjem razdobju, je pridobitev dovoljenja za gradnjo Kulturnega doma v Gorici. Takšno središče bo razvejalo dejavnost naše skupnosti na vsa tista številna področja, kjer se naša stremljenja niso mogla povsem razmahniti. Potrebujemo vsaj en takšen kraj, kjer bi se mogli kot ogrožena skupnost, podvržena vsem mogo čim vplivom, zasidrana v življenju mesta in pokrajine, samostojno in svobodno srečevati, biti i» stvarjalna in povezana z matico v okviru enotnega kulturnega pro štora. Pričakujemo, da bodo re zultati sorazmerni s količino vlo Ženih naporov. V letošnjem letu se je v slovenske šole vpisalo na Tržaškem 3.008 otrok, na Goriškem pa 1.037. V osnovnih šolah imamo na Tržaškem 1.178, na Goriškem 480 otrok. Struktura šol se nekoliko popravlja .vendar še vedno ne usposablja naše mladine za strokovno vključitev v življenje, kjer imajo industrija, tehnika in znanost vedno večji delež. Ne moremo se sprijazniti s tem, da so nam letos odprli strokovno šolo v Trstu, tik pred začetkom šolskega leta, ko se je vpisovanje že zaključilo. Dr. Apovnik in dr. Franci Zwitter predstavnika Zveze slovenskih zacij na Koroškem in jugoslovanski konzul v Trstu Boris Odhajanje strokovnjakov Poseben problem so naši visoko-šolci. Doslej bi lahko zanje uporabili pesnikov verz za slovensko ekonomsko emigracijo: -»Tamkaj v Ameriki, tamkaj v Westfaliji so nam izginili, več ne doseže jih naše oko*. Za nas je huda izguba vsako odhajanje mladih izobražencev in strokovnjakov, ki v našem ne ravno cvetočem prostoru ne morejo dobiti zaposlitve za stroko, ki so se zanjo usposobili. Z združenim delom, s pomočjo strokovnih organizacij, zlasti Slovenskega gospodarskega združenja in Kmečke zveze, pa ne na koncu tudi ob pomoči denarnih zavodov, bi morali ustvariti razmere za enakopravni gospodarski razvoj. Fašizem nam je uničil podlago, ki nam je tudi v povojnem razdobju niso dovolili obnoviti. Ne bomo narodnostno enakopravni brez gospodarske enakopravnosti. Odtujilo se nam je zelo veliko Slovencev in njihovih otrok, ker so se pod grožnjo gospodarskih pritiskov prenehali prištevati k naši skupnosti in so še svoje otroke vpisali v italijanske šole, in to v času, ko je bil zaradi omejenega števila delovnih mest boj za delo in kruh eno od osnovnih vprašanj. Pa tudi danes, ko zaposlitve ne manjka, je gospodarska učvrstitev ter s tem neodvisnost in gotovost našega človeka temeljnega pomena za narodno ohranitev in krepitev. Na sedanji stopnji vse večje gospodarske integracije Evrope in še posebej sodelovanja med I-talijo in Jugoslavijo bi morali biti v tem procesu soudeleženi z otipljivejšimi uspehi. Vzdolž vse meje se razvijata trgovina in obrt. Ali smo dovolj samostojno prisotni v tem pojavu, ki mu od-a meja in mir ob njej dajeta značaj stalnosti in s tem gospodarske stabilnosti tistih, ki so v njem zasidrani. S pravilnim poseganjem na vsa področja ustvarjanja materialnih dobrin si lahgo zagotovimo samostojno gospodarsko rast naše narodne biti. Poseben dejavnik v našem dogajanju je mlada generacija. Iz šol bi morala prihajati izoblikovana ter bi moral vsakdo izmed nje imeti izdelano osebnost. Takega človeka potrebujemo. Žal se to ne dogaja in Se nam po koncu šolanja mlada generacija v velikem številu izgublja. Kdo skrbi za delavsko mladino, ki prezgodaj zapušča šolske klopi, da bi se narodno izoblikovala in se nam ne odtujevala? Študentje so postali pomemben ustvarjalec strpnosti. V povezovanju z italijanskimi so docela potisnili ob stran nekdaj tako vplivne šoviniste in desničarje. V novih zavezništvih slovenske in italijanske učeče se mladine na srednjih šolah, univerzah, na zasedenih šolah in v pouličnih demonstracijah so italijanski študentje podprli zahteve slovenskih po narodnih pravicah in celo po priznanju jezikovnih pravic v Beneški Sloveniji.. Danes šovinizem ni več sposoben mobilizirati štu- dentov proti Slovencem preostaja edinole še škva -~. Mlada generacija je memben tvorec novih c10* družbi’ 8' • ga p ujnuu unii ji jc '/LIJ , , t* vrača. S simpatijami gleClanj|jO’ širok razpon' njihovega n ^ vrednot in odnosov v toritarizem ji je tuj obrambnega in družbenega^ ^ ter si lahko samo želim®’ " p prodor te generacije v na ^ ga jan je ne bi omejil v vsi osebne in miselne kroge, da bi se manifestiral vcej0ttfl* dnevnem soočanju s jt spektrumom vprašanj, k' na^3p življenje vsijuje vsak dan- ^ na takšen način se bo ^ ijavila kot samostojen dej danes kot nosilec specifjcn ^ dinskih, že jutri po spi°š,lin sti. ,adiji. Kakor hitro govorimo ° ^ sijio govorimo tudi o športu, ‘r.. i> pred 8 leti ustanovili mladino in šport smo bi pi začetku športne ra^fresni£ , Danes smo pred njenim r ^ nim izbruhom. Predsedstvo^ stališča objektivnih in nih dejavnikov ter v p delu ocenila športno delo Jp memben narodno-obrambni1 p; ga# ,uvf £ feof adii*1 , $ S$ .*! jed'" prnala vsako slovensko hišo. tilj Pnimi močmi bomo omogo-(f *«*> prisotnost politike krov-m or?anizacije med našimi ljud- L . tfa- renu Je še ninogo dela. L “Jamo celo področja ki ča-.“*> nria, - Pridnih rok. Samo boj za je lahko učin- L ^ga človeka ;dale bridko bi si morali pove- Predaleč bi prišli in marsi- tf..,c® bi analizirali položaj. Slo-l^j. rih napisov je vsepovsod od-!a '? Prema]*. To ne velja samo In Xavne’ ampak tudi zasebne. Samo za tržaško in goriško ij c°’ *-udi za miljsko občino, os^more eno samo umirajočo !iX*Vno šolo ter en sam dvoje-C aapis, ki ie na partizanskem Ceniku v Miljah. Takšni pri-iivj nam narekujejo, da smo bolj 'n odločnejši pri uveljavljanju kiji- deklariranih pravic. Nare-nam izpričevan je naše pri-thdl°sti prek obiskovanja Slovenite]3 gledališča, ki je letos do-5jq ® 1-200 abonmajev v Trstu in ta ,V Dorici, kar ogromno prese-Sedli6- dosedanje dosežke. Naša ^ ril 8 pa s *em ae ^ n’ Pokrila vseh slojev, [)'j.ne delavskega. Jiilt e -ie tu še Primorski dnev-!pr. aaš edini dnevnik, ki živo butlja in podpira vse naše polj ^ ln akcije ter je hkrati odprt *car Je v svotu in pri nas I^a za družbeni napredek. aaših° govorili še o drugih a članicah in dejavnostih, ki iivijaaka na svoj način za nas toojp lskega pomena, toda to že cega okvir tega poročila, ko^/^riti pa moramo še o stro-Iito^ti našega dela, o znanstveni tot^tvi naše obstojnosti in za-*lvlfe«yi vame poti nadaljnjega (ijju ?la- Na tem sektorju morda I>a u3 postajamo. Slej ko prej * učinkovitost odvisna tudi od pomoči znanstvenih, umetniških in kulturnih zavodov matičnega naroda. Brez tesnega sodelovanja naših strokovnjakov s temi zavodi ne bomo mogli hitro in pravilno reagirati na razne pojave in ne bomo znali prevideti smeri razvoja. V svetu danes z računalniki iščejo odgovore na vprašanja, pri nas pa doslej ni bila izdelana niti ena sociološka študija, v kateri bi ugotovili sestav našega prebivalstva, poglavitne smeri gibanja gospodarstva, kakšne so želje mladine itd. Živimo ob odprti meji, ki prinaša docela nove in malo ali sploh neobdelane probleme. Malo je poskusov, in še ti so skromni, ki bi uveljavili prisotnost slovenskega zamejca v načrtovanem znanstvenem, urbanem, umet-niško-kulturnem in drugem snovanju tukajšnjega m širšega evropskega prostora. Nemirni človeški um ne išče samo novih zemljepisnih širin, ampak se tudi časovno že sooča s tistim, kar nam bo prineslo leto 2.000. Mi Pa najraje še vedno živimo, in si ne moremo dosti pomagati, da ne bi živeli iz rok v usta. Sprašujemo se, če ne bi mogli v okviru kakšne eminentne ustanove (morda Kraške hiše) naše skupnosti zastaviti naš prispevek kot kamenček v mozaik širokih združevalnih pobud? Ko se ob koncu upravne dobe vsem zahvaljujemo za sodelovanje in dajamo v presojo naše dosedanje delo, delo predsedstva, izvršnega odbora in komisij, ki, žal, niso opravičile tistega, kar smo od njih pričakovali, upoštevajmo predvsem to, da temelji naše delo na čistem amaterizmu. Skozenj se vleče rdeča nit, ki ima svoj začetek v boju za slovensko besedo pod fašizmom, v narodnoosvobodilnem boju in se nadaljuje v povojnem času v preizkušnjah, ki vse napravljajo našo skupnost vredno odrešilnih dejanj in boljših časov. Zaradi počasnosti v r^gevanju naših stvari ima naša nestrpnost in neučakanost to dobro lastnost, da krepi našo voljo ter nam daje novih moči. Zbrali smo se tukaj, da kot »mornar, ko jo najvišji dan, izmeri daljo in nebeško stran*, tudi sami precenimo položaj ter pogumno krenemo naprej v pravo smer. Odpirajo se nam lepša obzorja v evropskem dogovarjanju, v notranjem politično - družbenem snovanju, pa marsikaj boljšega in prav gotovo tudi lepšega za delovnega človeka in za vse nas. Iz poročila tajnika SKGZ Tajnik Bogo Samsa Iz poročila tajnika SKGZ Boga Samse objavljamo predvsem tiste najbolj zanimive in naivažnejše po snetke, ki zadevajo posamezne člane Slovenske kul turno gospodarske zveze. V poročilu je med drugim re čeno: «V Zvezi je včlanjenih 20 ak tivno delujočih organizacij in u-stanov z raznimi nalogami in tudi povsem logično z dokaj raz ličnim obsegom svojega delovanja in s tem tudi z različno težo. Med članicami imajo posebno vlogo tri organizacije, točneje tri zveze: Slovenska prosvetna zveza, Slovensko gospodarsko združenje ter med seboj povezani Kmečki zvezi v Trstu in Gorici, ki imajo množično osnovo in predstavljajo terensko povezavo med SKGZ in slovenskim člo vekom. Slovenska prosvetna zveza valju čuje 30 prosvetnih društev in 22 pevskih zborov na celotnem pod ročju, kjer živimo Slovenci v Italiji in .je ena izmed na.jpomemo-nejših kapilarnih narodnoobrambnih organizacij, ki šteje nekaj tisoč članov in ki je osrednja ma tiča prosvetnih društev in drugih sekcij ter odsekov. SPZ je po budnik tako krajevnih kot osred njih kulturno - prosvetnih in na rodnoobrambnih prireditev.’ V okviru SPZ ima posebno vlogo društvo Ivan Trinko iz Če dada, ki je v zadnjem razdobju imelo svoj redni občni zbor in so v društvo stopili novi ljudje. V sodelovanju s Slovenskim gledališčem je društvo organiziralo že tradicionalni dan emigranta in to 6. januarja letos skora.i izključno z lastnimi silami. Društvo je priredilo Beneški večer v Kulturnem domu v Trstu, počastilo spomin 15. obletnice smrti beneškega buditelja Ivana Trinka, priredilo je več gostovanj in izletov. Letos so organizirali prvi tečaj slovenskega jezika, ki se ga je udeležila predvsem študentska mladina. Poglavitno pa je drobno vsakodnevno socialno delo, prošnje za pokojnine, prizivi in podobno, saj je za beneškega Slovenca zelo pomembno, da more v uradu društva obrazložiti svoje probleme v svojem materinem jeziku. Društvo je dalo tudi pobudo za sestavo spomenice o konkretnih zahtevah beneških Slovencev, ki .jo je lani oktobra izročila skupna delegacija beneških Slovencev predsedniku deželnega odbora dr. Alfredu Berzantiju. V Švici, točneje v Yverdonu, so 31. avgusta 1968. leta slovenski izseljenci iz Beneške Slovenije ustanovili prvo svoje društvo v tujini. Duša društva je Di-no Del Medico, doma z Brd, ki je postal tajnik, za predsednika so pa izvalili Marka Petriča. Nadaljevalo se je z ustanovitvijo 13 sekcij v Švici. Poleg tega so navezovali stike z znanci, prijatelji in sorodniki drugih držav. 28. marca letos .je nastala sekcija v Argentini, kasneje pa še v Kanadi, prav v kratkem pa bosta ustanovljeni še sekciji v Franciji in Belgiji. Društvo ima se daj v Švici 800 članov, v Ameriki pa približno 200. _ Od novembra 1969 izdaja društvo dvomesečnik Emigrant, ki ga izseljenci sami pišejo, ciklo-stilirajo, pošiljajo drugim emigrantom in tudi domov. V pičlih dveh letih delovanja 7l TRSTA J/}5- 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-Sloi ’ ^9 Jutranja glasba; 11.35 a ^nske pesmi; 11.50 Duo Santo 4 J°hnny; 12.10 Pratika; 12.25 Do .Vaakogar nekaj; 13.30 Glasba l?^jah; 17.00 Ork Orkester Safred; tC mlade poslušalce; 18.15 ^Jrtnost in prireditve; 18.30 Ko- koncert; 19.00 Otroci pojo; fov.1 ^>reProste stvari; 19.30 Zbo-petje; 20.00 Šport; 20.35 l^uacek: »Poleta gospoda Brouč-• °Pera; 22.50 Zabavna glasba. , TRST 151n10 plošče; 14.45 Tretja stran: iJl"-..............* ' lfl T 11.tj ilcuči aucui, k°x; 15.40 Radijska pri* >-^1 16.15 Skladbe deželnih av- 7 KOPER 12.30, 14.30, 19.15, 22.30 Po-a’ 7.00 Jutranja glasba; 8.00 galerija; 8.45 Otroški 9.3(jCeRI 9.15 Ansambel Rogers; Ho* «»>-000 lir za vaš spored*; (w. Juke box; 10.30 Zborovsko Glasba in popevke; kij) . 12.45 Glasba po željah; l^jT Ansambel Sergio Mendes; #«l&kiFumorama; P°^e m *4r- ’ Melodije za vsako- kdn Mladim poslušalcem; Pester Montgomery; 19.30 krJT^s RL; 22.10 Melodije za vsa-22.35 Glasba za lahko noč. ALNIPROGRAM *acion 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po-Vj .‘a! 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 h' 1(1 J -- - - — ■'az; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Oola6^ s P- Baudom; 14.00 Po-itf^H-ska oddaja; 16 00 Spored za ijve; 16.20 Oddaja za mladino; Nove plošče; 19.30 Luna (W; 20.20 Scarlatti: «La Grisel-23,gl 22.35 Solisti la..ke glasbe; Danes v parlamentu. TOREK, 1. DECEMBRA 1970 II. PROGRAM 7.30, 3.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti: dirigent R. Lei-bowitz; 9.00 Orkestri lahke glasbe; 9.45 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimento; 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Juke box; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.55 Popoldanska oddaja; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.00 Vreme in glasba; 20.10 Spored z M. Bon--,iomom; 21.00 Nove ital. pesmi; 21.40 Radijsk. priredba; 22.05 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Mozart; 23.35 Nove ital. pesmi. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.40 Baročne sonate; 12.20 Operna glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Glasba za pihala; 14.30 Plošče resne glasbe: 15.30 Simfonični koncert; 17.25 Strani albuma; 17.40 Jazz; 18.30 Lahka glasba- 19.15 Večerni koncert; 20.15 Komo'-.a glasba; 21.30 Sodobna glasba; 22.35 Nove knjige. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Mendelssohnove simfonije; 915 Koncert komornega zbora; 9.40 Sodobna ital. glasba; 10.00 F. Jouperin; 11.00 Medigra; 12.00 Resna glasba; 12 30 Strnjena me lodrama; 13.30 Portret avtorja: v. A. Benda; 14.15 Antologija interpretov; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Infor mativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Kmečka ohcet; 10.15 r.1 vas doma; 12.10 Ivan Zajc: »Nikola Su-bič Zrinjski; 12.30 Kmetijski na- sveti; 12.40 Melodije iz filmov; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 »Moj svet je glasba*; 14.30 Orkester Josef Ziehrer; 14.49 Mladinska oddaja; 15.30 Glasbeni inter-uiezzo; 15.40 »Odskočna deska*; 16.40 »Rad imam glasbo*; 17.1U Popoldanski simfonični koncert, 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Narava in človek; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Pav la Kosca; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra; 21.35 Majhen koncert la e glasbe; 22.15 Sodobna koncertna glasba za kitaro; 23.05 Literarni noktur no; 23.15 Jugoslovanske popevke. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Ri sanke; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spo led za najmlajše; 17.30 Dnevnik. 17.45 Spored za otroke; 18.45 Na božna oddaja; 19.15 Kulturna od daja; 9.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Schiller: «Wallensteim — TV priredba; 23.05 Dnevnik. II KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Vzgojna vprašanja; 22 15 Glasbeni spored; 23.15 Medicina danes. JUG. TELEVIZIJA 10.05, 20.00, 22.40 Poročila; 10.10 Narodna glasba; 10.45 Radovedni slonček; 11.25 M. Kozina; Sim fonija; 12.15 Petrova gora v NOB; 15.35 Nove melodije; 16.30 Žlvlje nje v oktobru, karavana Bratstva; 17.00 L. Van Beethoven Simfonija št. 4; 17.45 Dve polj stel pravljid; 18.00 Risanka; 18.20 Obzornik; 18.35 Vesela Jesen; 19.05 Oblike samouničenja, lz ci kla V temnem onkraju; 19.30 Osebna nega: mastna koža;20.35 Starec in otrok, franc, film; so organizirali nastop folklorne skupine «France Marolt* iz Ljubljane, bili so navzoči na srečanju emigrantov v Fribourgu in Luzernu, sodelovali pri shodu v Vidmu ter organizirali še več manjših srečanj ali zabavnih večerov. Najpomembnejše je bilo srečanje v Lausannu, kjer so skupaj z drugimi furlanskimi društvi (Pal Friul, Alef in Fogolar in Furlan) sestavili resolucijo, ki jo bodo poslali deželni upravi. Zelo skopo navedeni podatki do kazujejo, kako velika in kako po memibna je aktivnost teh naših emigrantov, katerim ni nihče prav mnogo pomagal. Sele sedaj jim je odobrila dežela milijon lir podpore, kar pa je seveda za 13 sekcij, razstresenih po raznih de lih sveta, zelo malo. Pri tem je treba še ugotoviti, da je njihovo delo predvsem v kapilarnem zbiranju ljudi, v njih osveščanju, kar je še zlasti dragoceno, ne samo za osveščanje emigrantov, temveč Slovencev v Beneški Sloveniji nasplošno. Slovenska športna dejavnost se med mladino vedno bolj šin in vse kaže, da postaja vedno bol.; nujna potreba koordiniranega o bravnavanja te dejavnosti, da bi bila še bolj učinkovita. Sedaj deluje 23 slovenskih šport nih društev, ki so včlanjena v CONI z vsaj enim odsekom Od teh jih je na Tržaškem 15, na Goriškem pa 8, ki goje skupno 7 športnih panog in imajo vsa slovenska društva skupno nad 35 odsekov. Na najbolj množični manjšinski športni prireditvi --športnih igrah — sodeluje okrog 1.500 tekmovalcev. (Glej o tem tudi poročilo predsednika na str. 4. in 5. Op. ur.). V Trstu in Gorici delujeta ločeni, vendar med seboj s prijateljskimi in drugimi vezmi povezani, kmečki organizaciji Kmečki zvezi, ki sta včlanjeni kot pridružena in popolnoma avtonomna člana vsedržavne napredne organizacije Alleanza contadina. Tržaška Kmečka zveza ima o-krog tisoč članov kmetov in v njenem okviru delujejo naslednje strokovne komisije: za vinogradništvo, cvetličarstvo, vrtnarstvo, živinorejo, dvolastnike, zadružništvo in tisk. Tržaška Kmečka zve za je že mnogo napravila za re sevanje vseh perečih vprašanj, ko je bila javna uprava brezbrižna, da se kmetijstvo valorizira, kar je možno, saj je zelo specializirano in ima velik trg za svoje žlahtne pridelke. Pomembno je bilo delo oiganizacije za zaščito kmečkih površin in v bo ju proti zloglasnim razlastitvam. Omeniti je treba tudi delovanje urada Kmečke zveze, reševanje na stotine prošenj, vlog in podobnega, predavanja in izleti ter druge pobude, pri čemer ie še zlasti pomembna posebna komisija strokovnjakov za izdelavo predlogov za tržaški regulacijski načrt. Po zaslugi aktivne prisot nosti naše članice Kmečke zveze v vsedržavni organizaciji Alleanza contadina, smo dobili Slovenci patronat INAC, ki skrbi za vse penzijske zadeve. Na ta način se preko naše manjšinske organizacije avtonomno vključujemo v stvarnost, v katen živimo. V goriško Kmečko zvezo je vpisanih 144 članov. V zadnjem razdobju se je ukvarjala predvsem z izpolnjevanjem prijav in pro- šenj, z reševanjem penzijskih vprašanj, z intervencijo na občini in davkariji ter z intervencijami pri obmejni policiji v korist dvolastnikov. Napravila je rekurze za kmete, ki so bili razlaščeni pri gradnji ceste Gradež - Trbiž ter intervenirala na pokrajini gle de programiranja kmetijskega razvoja za goriško pokrajino. Sodelovala je z italijansko kmečko organizacijo pri raznih nastopih proti draginiji. Slovensko gospodarsko združenje ima sedaj nekaj nad 100 članov v tržaški in goriški pokrajini. Redno deluje odbor združenja ter študijska komisija za pobude gospodarskega značaja. V okviru združenja deluje sedem sekcij: grosisti in operaterji z inozemstvom, lesna stroka, trgovina na drobno, gostinci, obrtniki, prevozniki, komisija ze denarništvo. V pripravi je formiranje komisije za malo industrijo. Pičle podpore V okviru Zveze delujeta še aktivni Planiški društvi v Gorici in Trstu, Podporno društvo za Goriško in mladinska organizacija Rod modrega vala. V Slovenskem planinskem društvu v Gorici je vpisanih 380 članov. V razdobju 1969/70 so priredili 33 visokogorskih tzponov, 18 družinskih izletov, 7 kvalitetnih predavanj, 3 prijateljska srečanja in letos pripravljajo smučarski tečaj. Goriško Planinsko društvo bo letos in prihodnje leto proslavilo kar dva jubileja: 60-letnico ustanovitve in 25-letmco obnovitve društva. Slovensko planinsko društvo v Trstu ima 270 elanov, prireja nedeljske izlete v planine, mladinske nedeljske iz]ete v bližnjo o-kolico za otroke in skupinske večdnevne izlete v visoke gore. Od oktobra do junija prireja mesečne »Planinske večere* s predavanji, razna druga predavanja in natečaje. Zelo pomembno je delovanje smučarskega odseka, v ok- SPREMENJENA PRAVILA SLOVENSKE KULTURNO GOSPODARSKE ZVEZE IME, SEDEŽ, PODROČJE IN NAMEN Člen 1. Zveza se imenuje: SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA in ima svoj sedež v Trstu. Področje Zveze je ozemlje v okviru meja Republike Italije, ki je naseljezio s Slovenci. Člen 2. Namen Zveze je: 1. prizadevati si za vsestranske enakopravnosti Slovencev in na splošno za njihove narodnostne pravice in zaščito, skladno z duhom ustave in načel člena 3 in 6 ter člena 3 in 4 deželnega statuta za izvajanje mednarodnih obvez; 2. zastopati in braniti narodnost ne pravice in pospeševati skupne kulturne in gospodarske koristi Slovencev; 3. združevati kulturno - prosvetne, gospodarske, telesnovzgojne ter druge organizacije in ustanove; 4. vzporejati dejavnost zveznih članov za dosego njihovih namenov ter jih v duhu vzajemnosti podpirati pri reševanju njihovih zadev in pri uresničevanju njihovih načrtov; 5. prizadevati si za čim tesnejše stike Slovencev v Italiji z matičnim narodom; 6. uveljavljati vlogo zavestnega dejavnika slovenske narodnost ne skupnosti v javnem življenju; 7. dajati pobude in podpirati potrebe članov in drugih organizacij, ki streme k uresničevanju namenov iz tč. 1, 2, 5 ie 6 tega člena. Člen 3. Članstvo Člani Zveze lahko postanejo organizacije in ustanove, ki vršijo kulturno, prosvetno, gospodarsko, športno, rekreacijsko, podporno in podobno dejavnost, če niso zastopane že po svojih zveznih organizacijah. Člen 4. Člane sprejema glavni odbor. Članstvo se preneha s prostovoljnim izstopom, z izključitvijo ali z izgubo pogojev, ki so predvideni v teh pravilih. Izključitev je v pristojnosti občnega zbora. Prostovoljni izstop iz Zveze je treba ja viti pismeno glavnemu odboru. Člen 5. Pravice In dolžnosti članov Pravice članov so: a) posluževati se ugodnosti, ki jih nudi Zveza; b) biti zastopani v organih Zveze Dolžnosti članov so: a) ravnati se po pravilih Zveze in po danih smernicah zveznih organov; b) plačevati članarinske prispev ke, ki jih določi glavni odbor, in izpolnjevati vse ostale ob veznosti in dolžnosti do Zveze Člen 6. Organi Zveze Organi Zveze so: a) občni zbor b) glavni odbor c) izvršni odbor č) nadzorni odbor. Člen 7, Občni zbor Občni zbor sestavljajo odposlan ci članov. Vsak član ima pravico od enega do največ petindvajset odposlancev. Njih število določa glavni odbor. Pri tem določanju je merodajna važnost včlanjene ustanove, število njenega članstva ter druge okoliščine, ki jih mora presojati glavni odbor v duhu pravilnosti in pravičnosti ob upoštevanju sorazmernosti zastopstva. , _.........Člen 8. Občni zbor še sklicuje vsaki dve leti na pobudo glavnega odbora ali kadarkoli na obrazloženo zahtevo vsaj treh članov. Odposlanci morajo biti obveščeni z vabilom vsaj 8 dni pred dnevom, ko je sklican občni zbor. Zasedanje vodi predsednik ali drugi član glavnega odbora. Občni zbor je sklepčen, če je navzoča navadna večina odpo slancev in sprejema sklepe z navadno večino navzočih. Člen 9. Občni zbor Zveze: a) sklepa o vseh vprašanjih, ki so povezana z nameni in delovanjem Zveze; b) določa smernice za delovanje in za organizacijo Zveze; c) obravnava delovanje in sklepe glavnega in izvršnega odbora; č) voli glavni odbor in nadzorni odbor: d) spreminja pravila. Za sklepanje o spremembah pravil je potrebna navzočnost dveh tretjin odposlancev, ki sprejemajo sklepe z navadno ečino. Člen 10. Glavni odbor Glavni odbor sestavljajo po 1 de legat vsake včlanjene organizacije in toliko članov, kolikor iih določi in izvoli občni zbor. Včlanjene organizacije untnuje-jo svoje delegate pred vsakokratnim občnim zborom Zveze in jih smejo zamenjati v ^eku poslovne dobe. Glavni odbor praviloma obravnava tehtnejša in posebno aktualna vprašanja slovenske narodnostne skupnosti, ocenjuje delo izvršnega odbora, mu določa naloge in odloča o organizacijskih vprašanjih (ustanavlja in ukinja komisije in referate itd.), vse v duhu teh pravil in .klepov občnega zbora. Člen 11. Glavni odbor je sklepčen, ko je prisotna najmanj polovica njegovih članov. Pol ure po sklicanju pa je sklepčen, če ie prisotna najmanj tretjina članov Sk’epi se sprejemajo z navadno večino glasov. V primeru enakosti odloča glas predsednika ali predsedujočega. Člen 12. Član glavnega odbora, ki je trikrat neupravičeno idsoten, pravi loma izgubi pravico d-" članstva glavnega odbora, Če se tako število odbornikov zniža na manj kot 2/3, predsednik oziroma v njegovi odsotnosti predsednik nadzorne ga odbora skliče v teku 2 mese cev občni zbor, da nadomesti od padle člane. Člen 13. Izvršni odbor Izvršni odbor izvaja smernice občnega zbora in glavnega odbo ra. Izvršni odbor sestavljajo: pred sednik, tajnik, toliko članov, koli kor je komisij, referatov in dele gacij. Pravico do enega delegata sodelavce, odbor. ki jih potrdi izvršni Člen 17. Razpust Zveza se razpusti, če tak sklep sprejme vsaj z dvotretjinskim šte vilom glasov od celotnega števila članov občnega zbora, Po razpustu Zveze pripada morebitna imo vina Zveze njenim članom ali dobrodelnim ustanovam- skladno s sklepi, ki jih zadevno sprejme obč ni zbor na svoji seji. Člen 18. Prehodna določba Če bi se včlanila v Zvezo orga nizacija, ki bi odražala skupnost slovenskih športnih društev, bi delegat te skupnosti postal avtoma tično član izvršnega odbora. imajo članice: Slovenska prosvetna zveza, Slovensko gospodarsko združenje in kulturno društvo «1-van Trinko*. Kmečki zvezi v Trstu in v Gorici imata pravico do enega skupnega delegata. Razen delegatov izvoli člane izvršnega odbora iz svoje srede glavni odbor na svoji prvi seji. .. . Člen .14. . Če iz kakršnegakoli vzroka člani ne imenujejo pravočasno svojih delegatov v Glavni odbor in ni mogoče zaradi tega izvoliti izvršnega odbora, morajo člani sporo čiti imena svojih delegatov naj kasneje 20 dni po občnem zboru Zveze. Če organizacije imenujejo za svoje delegate osebe, ki so bile že izvoljene v glavni odbor, se skup no število članov glavnega odbora zmanjša za ustrezajoče število, V času od občnega zbora do izvolitve novega izvršnega odbora opravlja funkcije izvršnega odbora izvršni odbor iz prejšnje poslovne dobe (bivše predsedstvo) brez t:stih članov, ki niso bili izvoljeni v novi glavni odbor. Funkcije članov starega izvrš nega odbora (bivšega predsedstva) za omenjeno obdobje ostanejo nespremenjene in člani polnopravno predstavljajo Zvezo po teh pravilih. Člen 15. Nadzorni odbor Nadzorni odbor sestavljajo trije člani, ki jih izvoli občni zbor za dobo dveh let. Nadzorniki se udeležujejo sej glavnega odbora. V primeru potrebe prevzame nadzorni odbor vlogo razsodišča. Proti razsodbi nadzorniškega odbora oziroma razsodišča je dopuščen pismen priziv preko glavnega odbora na občni zbor. Razsodba občnega zbora je dokončna. Člen 16. Komisije in referati Komisije in referate ustanavlja glavni odbor za določeno in nedoločeno dobo. Članstvo komisije je stalno ali pa je sestavljeno iz stalnega in nestalnega dela. Nestalni del komisije se spreminja po problematiki, ki jo komisija obravnava. Stalne člane komisij imenuje izvršni odbor, po enega člana pa člani Zveze z ustrezajočega področja. Nestalne člane imenujejo stalni člani posameznih komisij. Referenti si za uspešnejše opravljanje svojih nalog lahko poiščejo požrtvovalnosti posameznih učiteljev. Slovenska Narodna in študijska knjižnica je imela, po daljšem razdobju, 16. novembra letos svoj redni občni zbor. Konec oktobra je imela 45.354 zvezkov, lani je znašalo število čitateljev 4.17J, letos do oktobra pa 3.248. Med obiskovalci so zlasti profesorji in dijaki slovenskih srednjih šo', sotrudniki radijskih postaj, časnikarji, študentje, gledališčniki ter drugi kulturni delavci. Pogosto se obračajo nar.jo za podatke in študijsko gradivo tudi italijanski kulturni delavci in znanstveniki, ki podobnega gradiva ne morejo dobiti v tukajšnjih knjižnicah. Delovanje Dijaške matice se od ustanovitve odvija v smeri pomo či slovenskim dijakom in univer zitetnim študentom. Dijaška ma tiča skrbi za dijaški dom v Trstu in v Gorici, v katerih je sedrj 150 dijakov. Letno pa nudi tudi brezobrestno posojilo 15 akaaemi kom. Gre za zelo odgovorno de lo, ki ga opravljata izvršni odbor, sestavljen iz 18 članov, upravna odbora za dijaška domova ter ko misija za srednješolce in za vi sokošolce. Kmečko obrtna hranilnica Doberdobu ima 175 članov, oprav lja zanimivo delo, strogo v skla du s svojim statutom. Zavarovalnica goveje živine v Lonjerju ima sedaj 7. članov in njeno delovanje vsiha, ker se hlevi spremi n ;a jo v moderna stanovanja in garaže. Iz navedenega okvirnega pregleda izhaja, da so organizacije in ustanove včlanjene v SKGZ tudi v zadnji poslovni dobi opravile obsežno pomembno delo, pri katerem je sodelovalo na stotine požrtvovalnih predsednikov, odbornikov in članov, ki je rezultat posebnih prizadevanj, žrtvovanja prostih delovnih ur, osebnih žrtev ter naporov za skupno korist. Vse navedene organizacije, brez izjeme, morajo premagovati izredno resne materialne težave. Podjx>re iz javnih sredstev so izredno pičle in so organizacije, ki spadajo v okvir SKGZ prejele skupno 12 900 000 lir, pri čemer ni upoštevano Slovensko gledališče, ki je prejelo 26.500.000 lir in ki ima poseben statut. Gre za zelo skromne vsote, ki niso v skladu s subvencijami, ki jih uživajo sorodne italijanske organizacije, in je globalna številka v bistvu še neizpremenjena. Za neposredno prihodnost lahko pričakujemo izboljšanje samo za Slovensko gledališče, pa še to trenutno za ohranitev sedanje neizpremenjene dejavnosti, in ostaja docela odprta dosledna publicizacija SG. Nujno pa je treba globalno reševati vprašanja priznanja ter zaščite, tudi iz materialne plati, vseh ostalih organizacij in ustanov, in pri tem še posebej: publicizacije šrte Glasbene matice, ureditev odnosov med deželo in Primorskim dnevnikom, pomoči strokovnim organizacijam, prosvetnim in socialnovarstven™ organizacijam ter na koncu, s posebnim poudarkom, pomoči slovenskemu športu. V tej zvezi predstavlja posebno poglavje naših naporov izredno pereče vprašanje gradnje Kulturne doma na Goriškem, s primernimi športnimi objekti. To je naša skupna obveza, saj gre za eno izmed najboljši občutenih vrzeli na celotnem področju, kjer živi manjšina v Italiji. S strani goriških tovarišev je bilo, ob polni podpori Tržačanov, narejeno vse, kar je bilo tehnično in organizacijsko potrebno, da se s to gradnjo takoj začne. Žal, do sedaj še vedno ni bilo dovolj dobre politične volje in smo naleteli na številne težave, mnoge povsem nerazumljive V okviru SKGZ v njenem izvršnem odboru, komisijah in v odborih včlanjenih organizacij ter ustanov, požrtvovalno dela ta trenutek 325 ljudi Iz navedenega, še zlasti pa iz vsega tega, .ar čitamo v vsakodnevnih poročilih v našem dnevniku, izhaja, da so ti 'judje po svojih najboljših močeh, pa tudi z napakami in pomanjkljivostmi, opravili pomembno delo v korist slovenske manjšine v Italiji, da to delo stalno narašča, da so vse aktivnosti vedno ečje, kar pa je tudi eden izmed temel jnih porokov, da z optimizmom gledamo naprej. •llilliliiiiilitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiilllliiiliiitilimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaumumimg viru katerega se je lani v smučarski tečaj v Trbižu vpisalo 45 udeležencev, letos pa je že kar 135 vpisanih. Predstavniki društva se redno udeležujejo srečanj predstavnikov planinskih društev treh dežel in sodelujejo s primorskimi planinci ter s Planinsko zvezo Slovenije. Podporno društvo za Goriško ima 238 rednih in 39 podpornih članov. Ustanovljeno je bilo 30. marca 1947 in je pravno priznano kot dobrodelna ustanova. Delo tega društva se usmerja na skrb za slovensko mladino in pomoč nekaterim siromašnim ostarelim posameznikom Taborniška organizacija se je od zadnjega Glavnega sveta okrepila tako po številu elanov kakor po kakovosti dela. Organizacija ima sedaj okoli 50 tabornikovi pri čemer pa je treba upoštevati, da je prebrodila težko krizo ter da gre za organizacijo kadrovskega značaja. Člani so razdeljeni v štiri družine (1 v Gorici), v novembru pa bo ustanovljena še naslednja. V zadnjih letih so taborniki priredili dve tritedenski taborjenji z okrog 30 udeleženci, zimovanje, enotedensko taborjenje na Koroškem, številne dvodnevne in še številnejše enodnevne izlete. Tesno je sodelovanje z drugimi sorodnimi organizacijami v zamejstvu in iz matične domovine. Taborniki so prisotni v športnih, prosvetnih in političnih organizacijah, kjer s svojo resnostjo ter pripravljenostjo dajo marsikdaj in marsikateri stvari svoj pečat. Sedaj se trudijo, da približajo svojim članom in posredno tudi ostali mladini morje, od koder je manjšina že preveč časa odsotna. Do tu je bil govor o v Zvezo včlanjenih organizacijah, sedaj pa se moramo dotakniti pomembnih ustanov, ki igrajo v našem življenju izredno vlogo in to ne samo v okviru Zveze same, temveč mnogo širše v vseh naših narodnoobrambnih naporih in v našem življenju na splošnem. Posebno vlogo v našem življenju ima edini slovenski dnevnik v Italiji Primorski dnevnik, ki je neposredno nadaljevanje Partizanskega dnevnika, m to ne sami' formalno zgodovinsko, temveč tudi po svoji borbenosti, zagovarjanju naših pravic in zato lahko tudi s ponosom rečemo, po priljubljenosti med našimi ljudmi. Statistični podatki govore, da se je naklada našega dnevnika v raz dobju zadnjih desetih let stalno zviševala. Tudi tu pa opažamo podoben pojav, kot smo ga že pri ugotavljanju pomanjkljivosti v delu Slovenske prosvetne zveze: naklada se nam zvišuje na področju Doline, Nabrežine, na Goriškem, zaostala ali celo nekaj padla pa je v predmestju Trsta in v Gorici mestu. Slovensko gledališče v Trstu je v sezoni 1968/1969 predstavilo našemu občinstvu pet pomembnih del: Čehova »Tri sestre*, Gorinška »Rdečo kapico* Tavčarja «Red mora biti*, Neila Simona »Zares čuden par* in Plautusove-ga »Amfitruo*. V sezoni 1968/69 je bilo skupno 149 predstav z 39.000 obiskovale. Glasbena matica ima okrog 225 gojencev, v otroških pevskih zborih pa sodeluje 140 pevcev. Pouk se ravna po učnem načrtu, ki velja za italijanske konservatorije in morajo gojena de lati državne izpite na italijanskem konzervatoriju, ori čemer je tre ba poudariti, da so uspehi teh izpitov več kot zadovoljivi, kar priča o izredno visoki kvaliteti pouka. Glasbena matica ugotavlja, da bi za sedanje število go jencev potrebovali podvojitev uč nih moči in so torej uspehi šo le plod izredne marljivosti ter OVEN (od 21.3. do 20.4.) Morda bo bolje, da se ne potegujete pre več za neko svoje stališče Najbrž bo prišlo do spremembe v vaših čustvih. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne spuščajte se v finančne zadeve, katerim niste kos. Sovraštvo in nerazumevanje v novi družbi. DVOJČKA (od 21.6. 4) 22.6.) Pa metno bo, če boste s svojim denar jeni bolj varčevali. Če v družini ne bo kaj prav, ne bo to po vaši krivdi. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne prepuščajte se pesimizmu, čeprav ne bo šlo vse tako, kot ste si zamislili. Spor v družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) Če se ne počutite dobro, odložite najzahtevnejša vprašanja na kasneje. Skušajte prikriti svojo ljubosumnost. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Odlična priložnost za izvedbo starega načrta. Previdnost glede novih čustvenih nagibov. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Iznenada vas bo nekdo finančno krepko podprl. Sprejeli boste nekatere zelo dobre ukrepe v prid družine. ŠKORPIJON (od 24 10. do 22.11.) Ohranite mimo kri, da vam nagla jeza česa ne pokvari. STRELEC (od 23.U. do 20.12.) Ne kažite svojega razočaranja spričo finančnega neusfieha, ki s.e ga bili doživeli. KOZOROG (od 21.12. do 21.1.) Srečen dan za načrte: vse boste izpeljali. Razpoloženje kot nalašč za razčiščen je spora. VODNAR (od 22.1. d0 19.2.) Bodite bolj načrtni, pa boste takoj popravili kvaliteto svojega dela. Prišlo bo do spora z nekim prijateljem. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Skupen program bo več zalegel kot samostojno delo. Ne delajte sd ureveč utvar. PRIMORSKI DNEVNIK 6 1. decembra Z NEDEUSKEGA OSMEGA ZASEDANJA GLAVNEGA SVETA SKGZ Povzethi iz diskusije na občnem zboru SKGZ V' Dr. Franc Škerlj Kot prvi se je prijavil k besedi prof. odv. dr. Franc Škerlj, ki je najprej pozdravil zasedanje kot tajnik sindikata slovenske šole, nato pa je kot član izvršnega sveta Slovenske kultumo-gospodarske zveze spregovoril o šolski problematiki in takoj v začetku poudaril, da idokler bomo slišali v šolskih klopeh ščebetrmje otrok v slovenskem jeziku, bo živela tudi naša beseda, bo živel naš rod*. Nato je poudaril, da imamo slovenske šole na Tržaškem in na Goriškem, »medtem ko še danes po stoletju zvestobe italijanski državi nimajo pouka v svojem materinem jeziku naši rojaki v Beneški Sloveniji*, kjer »na žalost vladajo še časi, v kakršnih je živel in trpel Bevkov Čedermac*. Govornik pa je takoj nato ugotovil, da tudi na Tržaškem in Goriškem, kjer imamo otroške vrtce, osnovne šole in razne nižje in višje srednje šole, še ne moremo biti zadovoljni z dosedanjo njihovo ureditvijo, ko slovenska šola še ni enakopravna z italijansko in ko slovenski šolniki niso enakopravni s svojimi italijanskimi kolegi. Dr. Škerlj je nato navedel nekaj statističnih podatkov, da imamo namreč na Goriškem poleg slovenskih otroških vrtcev še 18 osnovnih šol, eno nižjo srednjo šolo v Gorici, en strokovni zavod, eno klasično gimnazijo^ z licejem ter učiteljišče, na Tržaškem pa je poleg otroških vrtcev še 38 osnovnih šol, • pet didaktičnih ravnateljev in en šolski nadzornik za te šole; nadalje imamo 7 nižjih srednjih šol z dvema podružndškima šolama, eno učiteljišče, trgovski tehnični zavod, znanstveni licej s pridruženo klasično gimnazijo in licejem, v zadnjem času p« še novoustanovljeno strokovno šolo. Na šolskem skrbništvu v Gorici in Trstu pa ni nobenega višjega šolskega funkcionarja, ki bi ko'is'no vodil in usmerjal slovenske šole vseh vrst in stopenj v deželi Furlaniji — Julijski krajini. Svoja izvajanja, je dr. Škerlj takole nadaljeval: »Razumljivo je, da nam ne more biti vse:no, kakšna je naša šo'a in kakšni ljudje učiio na slovenski šoli. Želimo si, da bi bili slovenski šolniki res narodno zavedni in socialno čuteči ljudje, katerim sta slovenska šola in kulturno-gospodarski razvoj slovenske narodne skupnosti res pri srcu. Kljub nekaterim redkim izjemam moramo priznati, da _ je zasluga, in ne najzadnja. tudi šolnikov, če si je slovenska šola, kljub oviram in težavam, utrla pot in da so bivši dijaki teh šol že priznani pisat?lji, pesniki, glasbeniki in umeniki, ter priznani javni delavci na raznih področjih našega kulturnega in gospodarskega življenja. Z druge strani pa je ugotovil težave na šolskem področju, kajti »da bi naša šola zaživela res enakopravno življenje, si želimo, da bi šolske oblasti pravic slovenskega jezika na slovenskih šolah ne merile v milimetrih, saj je celo na spričevalih, ki jih dobivajo učenci in dijaki, slovensko besedilo že malo manj kot nečitljivo. Slovenski šolniki, predvsem profesorji, pa so še vedno in samo po krivdi šolskih oblasti le hlapci Jerneji, ki iščejo svoje pravice s transparenti in demonstracijami v Rimu*. Nato je spregovoril o zakonu za slovensko šolo štev. 1012, ki med drugim določa, da bo prosvetni minister v roku šestih mesecev izdal izvršilne norme za izvajanje tega osnovnega zakona, kar pa se še do danes ni zgodilo. Proti kcncu svojega izvajanja je dr. Škrlj omenil še zakonska predloga, ki sta ju predložila poslanca Belci (KD) in Škerk (KPI). sindlikat slovenske šole pa je dodal svoje dopolnilne predloge, kjer zahteva v letu 1971 globalno rešitev vseh nerešenih vprašanj slovenske šole in slovenskih šolnikov. Pred dnevi pa je poslanec Rosati, podtajnik na prosvetnem ministrstvu, po naročilu poslanske prosvetne komisije, pripravil združeno besedilo obeh zgoraj o-menjenih zakonskih osnutkov in v svojem predlogu upošteval tudi nekatere zahteve sindikata slovenske šole. V novem besedilu je nekaj določb, s katerimi se Slovenci lahko strinjamo, vendar pogrešamo še marsikatero določbo, zlasti določbo, ki bi priznavala tudi nam Slovencem pravico, da bi urejevali, vodili in usmerili dejavnost na slovenskih šolah*. Drago Pahor Drago Pahor je sprožil dva problema, in sicer zadevo Sv. Lenarta v Beneški Sloveniji ter zadevo tako imenovanih sivih področij in učinkovitosti dejavnosti Zveze v nekaterih predelih. Glede Sv. Lenarta oziroma odkritja spomenika 13 padlim partizanom se je vprašal, kako to, da na spomeniku partizanov piše, da gre za neznane partizane, medtem ko je znano, da gre za 13 padlih slovenskih partizanov, imena katerih pa so tudi znana. Pri tem je poudaril, da je spomenik in slavnostno odkritje pripravila AN Pl ob sodelovanju Zveze borcev iz Nove Gorice in dodal, da »tovariši iz Nove Gorice so napak storili, da so šli mimo nas*. Ker pa imamo z druge strani zagotovila, o skrbi za manjšino, o čemer je spregovoril tudi član izvršnega sveta SR Slovenije Janko Smole, se je govornik vprašal, ald bi ne bilo umestno z odkritjem spomenika v Sv. Lenartu nekoliko počakati, če tozadevne razmere še niso bile zrele. Glede drugega vprašanja, glede »sivih področij* in učinkovitosti delovanja Zveze in njenih članic je Drago Pahor rekel, da se skozi obe poročili, predsedniško in tajniško, vleče rdeča nit o kapilarni dejavnosti, da pa so pri nas siva področja, koder naše dejavnosti ni. Nato je navedel ugotovitev, da je ulica tista, ki asimilira in da zato, ker mi za naše ljudi ne ustvarjamo določenega okolja, naše delo ni dovolj učinkovito. Še več, dogaja se, da celo v kaki naši ustanovi uporabljan*)' rihittešlo'slovenščine italijanščino. Če hočemo zavreti asimilacijo, je treba torej urediti to vprašanje, Slovenska prosvetna zveza pa ima preventivno nalogo ustvarjati tista okolja, v katerih se bo naš človek ohranil, posebno pozornost pa je treba posvetiti Miljskim hribom, mestnemu središču in tudi predmestju. Objektivni pogoji so danes takšni, kakršnih še nikoli ni bilo, saj napredne sile priznavajo naš obstoj tudi v Beneški Sloveniji. In te razmere moramo izkoristiti. Žarko Hrvatič V svojem imenu je nato govoril predstavnik Glasbene matice Žarko Hrvatič o odnosih med posameznimi organizacijami, ki so včlanjene v SKGZ, in o odnosih teh s krovno organizacijo. »Vsakodnevna praksa me prepričuje, da so sicer odnosi res vsakodnevni, večkrat pa le površni in tudi neiskreni. Res pa je seveda tudi, da so posamezne organizacije med seboj odvisne, saj bi morale stremeti k ustvarjanju pogojev in dosegi smotrov, ki so za vse Slovence skupni, to pa ne pomeni samo sejo posamezne organizacije ali nabiralno akcijo, temveč raznoliko in široko dejavnost. Žal je za nekatere smoter samo brezskrbno životarjenje na podlagi že izrabljenih fraz, druge zanima predvsem »politika*. V okviru «e-litnih* krogov se nekateri torej ukvarjajo sačno s politiko, ali s čisto »kulturo*, »čisto* glasbo, »čisto* ekonomijo itd. Včasih postanejo kulturniki tudi upravitelji kulturnih ustanov, ki nastajajo iz nič in se zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo naravno razvijati. Politiki se mnogokrat omejijo na uradno politiko naših ustanov in se spet znajdejo v »začaranem* krogu, lahko pa tudi skušajo postati predstavniki in zagovorniki širših interesov, znajdejo se tedaj v zagati zaradi nasprotij, ki jih srečajo na poti. Ekonomisti imajo že spet toliko težav, da se prej ali slej prelevijo v običajne trgovce.* Hrvatič je nato ugotavljal, kako bi morali naši predstavniki ali organizacije iskati širše poti tudi s sodelovanjem naprednih italijanskih sil, na vsak način bi se ne smele omejiti na ozko manjšinsko problematiko, čeprav bi morale predvsem iskati podpore pri ustreznih ustanovah v Jugoslaviji*. Ustavil se je še pri glavnih smernicah, ki naj bi vodile razširitev GM, poudaril pri vseh organizacijah potrebo po novih močeh, ki bi ne iskale le časti, da so v enem ah drugem odboru, temveč bi imele moč in voljo, da poprimejo za delo. Izidor Predan Glas beneških Slovencev je na zassdanje prinesel Izidor Predan, ki je rekel, da so beneški Slovenci najbolj zahodna in najbolj prizadeta veja slovenskega naroda, ki jo že tisoč let raznarodujejo. V teh težavah so se beneški Slovenci obrnili na Trst, na Slovensko prosvetno zvpzo in druge organizacije za pomoč, ki so jo dobili, pa ne vedno in ne v zadostni meri, kajti beneški Slovenci so računali, da bodo prosvetna društva s Tržaškega in z Goriškega prihajala med njih s svojimi zbori pogosteje, kar pa se ni dogajalo, vsaj ne v zadostni meri. Nato je spregovoril o patronatu INAC, o katerem je bil govor v poročilu in je nato nadaljeval, da tovrstno dejavnost oni, v Beneški Sloveniji, vršijo že 15 let in da jim je to pomagalo iz izolacije, v katero so bili potisnjeni. Govoril je nato o društvu »Ivan Trinko*, o njegovih začetnih težavah, ko so se ljudje spraševali, čemu jim bo društvo. Ponovno je Izidor Predan poudaril, da obljubljene pomoči tržaških prosvetnih društev in tržaških ter goriških Slovencev ni bilo dovolj in je v zvezi s tem z obžalovanjem poudaril, kako je bil lanskega decembra odziv tržaške slovenske javnosti na kulturni večer beneških Slovencev v Kulturnem domu zelo zelo slab in kako so v septembru v zadnjem trenutku komaj komaj rešili neko kulturno manifestacijo na prostem, na kateri bi bilo moralo nastopiti neko pevsko društvo SPZ, ki je v zadnjem trenutku odpovedalo sodelovanje, skratka, Izidor Predan je izrazil dokaj ostro kritiko na račun pomoči, ki jo Tržaška in Goriška dajeta Beneški Sloveniji. Hkrati p« je rekel, da se razmere po Sv. Lenartu boljšajo, da imajo sedaj zbor, ki šteje 36 članov in ki nastopa doma in tudi drugod. Končno je ugotovil, da z oživitvijo slovenskih ljudi v Beneški Sloveniji oživljajo tudi nazadnjaške sile, ld pristajajo na životarjenje Slovencev, ne dopustijo pa, da bi beneški Slovenci resnično zaživeli. Ker pa beneški Slovenci vendarle oživljajo, je danes potrebna pomoč in v tem smislu je pozval vse, naj bi čim pogosteje obiskovali Beneško Slovenijo. Saverij Rožič Saverij Rožič, podpredsednik SPZ iz Gorice, je navedel nekaj kritičnih pripomb v zvezi z dejavnostjo Zveze in med drugim rekel, da šolska komisija na Goriškem ne deluje, pa čeprav je dela veliko, ker slovenske vasi na Goriškem mejijo z italijanskimi in so zato slovenski otroci še bolj podvrženi italijanskemu vplivu in »včasih zahajajo prav zaradi naše nemarnosti v tujo šolo*. V svojem nadaljnjem izvajanju je kritiziral goriško kroniko Primorskega dnevnika. Pritoževal se je tudi nad pomanjkanjem zanimanja slovenskega tiska in sredstev javnega obveščanja za Gorico. Rekel je: »Nikakor ne gre tu pozabiti na zgodovinsko mladinsko štafeto ob 1. maju letos v Števerjanu, kjer se je ob prisotnosti več tisoč udeležencev poslovil od goriških Slovencev France Bevk ob 25-letnici obstoja prosvetnih društev po drugi svetovni vojni in ob srečanju borcev NOB. Vabilu se RTV Ljubljana ni odzvala, pa čeprav je na sorazmerno manjši prireditvi v Trstu bila navzoča.* Dr. Stanislav Oblak Dr. Stanislav Oblak je spregovoril o vlogi SKGZ na gospodarskem torišču in najprej omenil dve zgrešeni ekstremni stališči, češ, da naj bi se SKGZ sploh ne ukvarjala z gospodarskimi problemi, oziroma, da naj bi v glavnem vršila pridobitno vlogo in s tem pomagala k izboljšanju gospodarskega položaja Slovencev v Italiji V na- sprotju s temi dvemi stališči, je rekel dr. Oblak, pa se SKGZ drži svoje vloge in opravičuje svoje ime »gospodarska*, ker sta njeni članici Slovensko gospodarsko združenje in Kmečka zveza, ki delujeta na izrazito gospodarskih področjih, hkrati pa je njen cilj tudi gospodarska krepitev slovenskih gospodarskih ustanov za čim boljši obstoj in čim boljše gospodarsko izživljanje vseh naših ljudi. V zvezi s tem je »strnil nekaj najvažnejših vprašanj, ki so in bodo nenehno na našem gospodarskem horizontu in ki bi morala biti predmet naše pozornosti in našega delovanja*. Predvsem je ugotovil, da je gospodarska politika krajevnih ustanov do Slovencev takšna, da je slovenski činitelj, vključen v centrih oblasti malenkosten, vsekakor v velikem dis-proporcu med svojo številčnostjo in svojo tozadevno prisotnostjo. Nadalje je dr. Oblak ugotovil, da se niso izkoristile niti tiste možnosti, ki jih dajejo prerogative krajevnih ustanov. Omenil je tudi možnost občin da bi s sistemom dovolilnic licenc in obrtnic, ki so vse v njihovi pristojnosti, omogočile določeno politiko do našega domačega človeka za izboljšanje njegovega gospodarskega položaja. Nato je omenil še dejstvo, da občine razpolagajo z ogromnim zemljiškim fondom demanialnega in jusarskega značaja, s fondom kakih 8000 hektarov površine, katere vrednost je 50 ali več milijard lir. V zvezi s tem se je vprašal, ali je bilo upravljanje tega ogromnega bogastva vedno pravilno in smotrno. Nato je poudaril, da je navzočnost Slovencev v organih in usta- novah, ki se ukvarjajo z gospodarstvom, pičla in povsem nezadostna. Slovenci prav gotovo ne bomo kot skupnost postali subjektivni gospodarski faktor, če ne bomo dosegli primernega zastopstva na tem področju. Zato je dolžnost Zveze in njenih članov, da posvečajo nenehno pozornost temu vprašanju. Ko je govoril o gospodarski rasti in razvoju slovenskega človeka, se je vprašal, ali ima naš človek možnost razvoja in ali je slovenski tako imenovani človeški potencial pripravljen, da izkoristi trenutne povoljne razmere. Ugotovil je, da slovenski človek ni v celoti pripravljen, kajti delavec dobi zaposlitev, človek s srednješolsko izobrazbo, človek s trgovske akademije n. pr. zaposlitev dobi takoj, človek z visoko izobrazbo pa na našem področju ne dobi službe. Kar zadeva zaposlitev na javnem sektorju, je naša prisotnost v silno nizkem odstotku in nimamo niti enega vodilnega mesta. Naloga Zveze je, biti glede tega budna. Nato je dr. Oblak spregovoril še o tem, kako naj bi se lotili reševanja problemov na gospodarskem področju in izrazil mnenje, da naj bi naprej ustanovili odnosno potencirali gospodarsko tajništvo, naj bi koordinirali delo med posameznimi gospodarskimi organizacijami in pri tem naj bi Zveza ohranila tisti delokrog, ki ni v pristojnosti teh organizacij in, končno, naj bi za posamezne panoge ustanovili primerno sestavljene delovne skupine. Spregovoril je nato še o vlogi slovenskega tiska in pri tem pohvalil »Primorski dnevnik*, ki dobro spremlja gospodarska dogajanja pri nas, kar da velja tudi za »Gospodarstvo*. Stanko Bole Tudi Stanislav Bole je spregovoril o gospodarskih problemih in v začetku ugotovil, da je že čas, da bi od deklarativne prešli končno v resnično enakopravnost. Ugotovil je, da so bili doseženi rezultati v šolstvu, v športu in drugod, žal pa se ne more to reči glede enakopravnosti v gospodarstvu, kajti v zvezi s tem ne smemo {»zabiti, kaj se je z našim gospodarstvom zgodilo v času, ko so po prvi svetovni vojni naši kraji prišli pod Italijo in še posebej kar se je zgodilo v dobi fašizma, ko je bilo vse naše gospodarstvo likvidirano. In takšno stanje je ostalo vse do osvoboditve. Zato je logična zahteva po ukrepih za sanacijo slovenskega gospodarstva, krajevni oblastveni organi pa bi morali temu posvetiti vso pozornost. Predvsem bi bilo treba proučiti status ljudi, ki so bili v času fašizma izločeni iz ustvarjalnega življenja, nato je treba najti posebne inštrumente za analizo stanja in končno SKGZ in stranke, s katerimi SKGZ podredno sodeluje, naj poskrbijo, naj se zavzamejo, da bi nam pristojne oblasti dale možnost, da se popravijo krivice, da se Slovencem vrne to, kar so izgubili. Nato je goovrnik prešel h konkretnejšim načinom reševanja teh vprašanj in se vprašal, čemu služi urad za Slovence v deželni u-pravi in zahteval, naj bi se v pokrajinskem, občinskem in deželnem okviru, koder se rešujejo naša vprašanja, namestili funkcionarji in uradniki, s katerimi bi se mogla reševati ta vprašanja, seveda v slovenščini. Dokler ne bomo prišli do takšnih funkcionarjev, do takšnih ljudi na odgovornih mestih, ne bomo prišli nikamor. Glede tega pa smo še daleč in v zvezi s tem je navedel značilen primer v Trstu in podoben primer v Gorici, kjer je bil v vodstvo neke ustanove izvoljen tudi slovenski odbornik, pa je zato ves odbor dal ostavko, na kar v drugem odboru slovenskega delegata ni bilo več. V svojem nadaljnjem izvajanju je Stanislav Bole še o potrebi po ustreznih komisijah za posamezne panoge in o naših zastopstvih v raznih ustanovah, kot na primer na področju obrtništva, obrtniške bolniške blagajne itd. Bole je govoril tudi o zadružništvu in rekel, da nam je fašizem tudi na tem področju zadal tolikšen udarec, da se še danes ne moremo opomoči. In ker smo gospodarsko in finančno šibki, bi se morali oprijeti prav teh to je zadružnih oblik, posebno ker nam deželna u-reditev daje glede tega velike možnosti. Ko je prešel na področje o slovenska udeležbi v industriji, je ugotovil, da je stanje porazno in da se z večinskim narodom glede tega ne moremo meriti, ko pa polnih trideset let glede tega pri nas ni bilo nikakršnega razvoja, saj smo ostali brez kapitala, brez sleherne možnosti napredka. In vendar se razmere spreminjajo, je ugotovil Stanislav Bole, ki je tudi dodal, da razni naši obrati zaposlujejo malone vso razpoložljivo mladino. Stojan Spetič Govoril je nato Stojan Spetič, ki je skušal v skopih potezah orisati dedovanje SKGZ, kakršno bi moralo biti po njegovem mnenju. Začel je s socialno-gospodarsko analizo, ki jo je še apliciral manjšim. Dejal je med drugim: »Iz poročil in iz samega dela izhaja zavzemanje SKGZ za pravno uzakonitev narodnostnih pravic slovenske manjšine. Prepričan pa sem, da bi bilo zgrešeno, če bi pri tem pozabljali na analizo dinamike splošnega razvoja, ki spremlja okolje, in silnice, ki na našo narodno skupnost vplivajo, toliko bolj, ker niso osamljen in statičen pojem, temveč živa tvorba posameznikov, slojev in skupnosti. Strategija SKGZ, ki je izrazito narodnoobrambna organizacija mora upoštevati in spremljati zunanje dogajanje, mora pa tudi organsko pristopati k vprašanjem, ki so del razvejane problematike. Med mladino klije zato potreba po korenitejši analizi našega položaja in vloge posameznih dejavnikov, ki so v nas prisotni in so del našega živ-ljetvja*. Govornik je dalje govoril, kako mora biti pravna enakopravnost dopolnjena z enakopravnostjo na vseh ostalih področjih, posebno na družbenem, ki nosi v sebi kali asimilacijskega procesa. To asimilacijo pojmuje Spetič kot odtujevanje, ki poteka med vsemi sloji na ratddčnih nivojih. Dotaknil se je nato problema šol in tovarn, boja delovnega človeka za osvobajanje Pri tem je podal tudi strnjen pregled povojne zgodovine manjšine in uveljavljanja proletariata. »Gospodarska neodvisnost je temelj nacionalne neodvisnosti. Težnje nacionalne skupnosti po enakopravnosti so zato sestavni del splošne bitke za napredek in razvoj, in tudi gospodarske težnje meščanstva manjšinske nacionalne skupnosti moramo oceniti v okviru splošnega odpora proti prodiranju monopolistične preoblasti v tkivo manjšinskega pa ne samo manjšinskega gospodarstva*. Analizo je govornik zaključil: «Praktične posledice mojih ugotovitev zadevajo delo in smer dela posameznih članic Zveze. Bo Zveza pripravljena sprejeti vase, kot nosi ne elemente, vse, kar izhaja iz analize stvarnega dogajanja okoli nas? Ali pa bomo zreducirala vse na medjiramsko diplomacijo v iskanju sporazumov na vrhu z oblastjo, kompromisov med nespravljivimi težnjami posameznih interesnih skurim, pri tem pa vse, kar je bistvenega, zanemarjali?* »Vprašanje ni tako bistveno za vrh, ker je odraz stanja na osnovi, temveč dola posameznih članic, ki so ure=ničeva.lke splošne strategije SKGZ. SPZ bi morala tako poskrbeti za novo razmestitev društev po tovarnah, društev ali klubov, katerih naloga naj bi bila izobraževanje delavcev in študentov. Pri tem bi morata sodelovati z ARCI ali FIOM. Je še mnogo drugih problemov povezovanja, z gledališčem na primer, da ne govorimo o izseljencih, obrtnikih in mnogih drugih.* Za zaključek je Spetič poudaril potrebo po reorganizaciji in spremembi strukture, ki naj bi sloneli na dveh načelih: učinkovitost in demokratičnost. Lucijan Volk Lucijan Volk se je dotaknil a-spekta asimilacije našega človeka zaradi urbanizacije in inur-bacije, to se pravi zaradi naseljevanja italijanskih ljudi na naši zemlji in zaradi izseljevanja našega človeka v mesto. O urbanistični politiki tržaške občine, ki močno vpliva tudi na izbiro ostalih občin naše pokrajine, je rekel, da je ta z odobritvijo zadnjega regulacijskega načrta prešla od prejšnje liberalizacije na strogo omejevanje gradbenih površin, ki je še posebno hudo za kraško področje in v tem primeru je težko uskladiti dva interesa, ki si med seboj nasprotujeta, namreč interes skupnosti in interes posameznikov, t.j. lastnikov zemljišč, ki so v glavnem Slovenci. Neizpodbitno je, da je omejevanje gradljivosti v premem sorazmerju z ohranitvijo strnjenega slovenskega ozemlja in učinkovita zavora pojavu razlastitve in samorazlastitve, Iti je že tako krepko spremenil narodnostno in pokrajinsko lice mnogih še do konca vojne popolnoma slovenskih krajev. Glede drugega pa je dolgoletna urbanistična linearnost ustvarila v lastnikih zemlje miselnost »rentništva*, tako da se večkrat zemljišča prodajajo, ko je potrebno in tudi ko ni potrebno in vsako omejevanje gradljivosti se smatra kot napad na neomejeno pravico razpolaganja in tudi prodajanja zemljišča. Luoijan Volk je mnenja, da je takemu odnosu do tega vprašanja kriva predvsem neinformiranost, kajti izkazalo se je, da so ljudje, ki jim je bilo razloženo, kakšne so bližnje in perspektivne posledice popolne liberalizacije za etnično in socialno bodočnost naših ljudi, bili dovzetni za resno reševanje tega vprašanja. Lucijan Volk je v svojem nadaljevanju ugotovil, da sedanje stanje, ki skoraj povsem onemogoča narava. razvoj naselij, predstavlja veliko nevarnost za špekulacije v zvezi z gradljivostjo na površinah od najmanj 10 ha. Rekel je, da bi se pri prizadetih lastnikih dah. zagovarjati rešitev, ki bi ne bila zgolj omejevaiha, ampak bi dajala ozemlju gospodarsko namembo za specializirano kmetijstvo, za mali turizem itd. in bi ga s tega vidika tudi primemo pripravila s tako imenovanimi infrastrukturami, da bi v sklopu podrobnih načrtov dala možnost za naravni razvoj vasi, ki bi omogočala gradnjo kmečkih »stanovanjskih* hiš na kmetijskih področjih, ker je to eden izmed pogojev za razvoj specializiranega kmetijstva. Vrtnarstvo in cvetličarstvo ne zahtevata velikih površin, pač pa stalno prisotnost obdelovalca. Kriterij bi lahko last 3000 kv.m površine, kateri bi do- dali še 2000 kv.m vinkulirane površine, kot je rečeno v dolinskem regulacijskem načrtu. Vtem ko bi se odpravila nevarna norma 10 ha na kraškem področju, bi se lastnikom v zameno za omejitev gradljivosti, ki jemlje vrednost zemljiščem, dala ustrezna protivrednost z razdelitvijo jusar-skih zemljišč med upravičence. Ustavil se je še pri specializiranem kmetijstvu in pri vprašanju, kako naj se naš mlajši človek ohrani na zemlji, glede česar bi bila potrebna tudi strokovna šola za slovenske kmete s Tržaškega in z Goriškega, strokovna šola, ki bi jo morala ustanoviti deželna ustanova za razvoj kmetijstva. Svoj poseg je Volk končal s predlogom, da naj bi se naši podjetni ljudje lotili tako imenovanega malega turizma. Naši kraški kraji bi ob dograditvi avtomobilske ceste Benetke — Trst morali izkoristiti priložnost tako imenovanega prehodnega turizma. Dušan Kodrič Dušan Kodrič se je v svojem posegu v diskusijo ustavil prvenstveno pri vprašanju zadružništva. U-gotovil je, da je večina naše skupnosti gospodarsko šibka in v tem smislu je važno zadružništvo, kjer se sile strnjujejo, vrh tega pa je zadružništvo tudi močno demokratično. Naša dežela je glede zadružništva zelo napredna in to bi mogli izkoristiti z ustanavljanjem proizvodnih zadrug in tudi potresnih zadrug. V poštev pridejo tudi hranilnice, posojilnice, ki so lahko važen finančni faktor, zavarovalnice goveje živine, gradbene zadruge, ki bi omogočile, da bi manj premoženi ljudje lažje prišli do stanovanj itd. Velika važnost bi se morala posvetiti kmetijskemu zadružništvu. Pri tem je omenil, da je večina slovenskih ali pretežno slovenskih zadrug včlanjena v vsedržavno zadružno zvezo, ki je imenovala slovenskega človeka v deželni odbor za zadružništvo in slovenskega zadrugarja tudi v komisijo za tržnico na debelo s sadjem in zelenjavo. * Poleg gospodarskih uspehov, ki jih je veliko, ne smemo pozabiti na veliko aktivnost zadrug na kulturnem področju, med katere spadajo razni tečaji pa tudi dve večji manifestaciji na našem Krasu, in sicer Kmečki tabor na Opčinah ki Kraški teden, ki ga prireja zadruga »Naš Kras*. Zavedati bi se morali važnosti zadružništva, potruditi se, da bi se te gospodarske ustanove, ki so za obstoj naše manjšine zelo pomembne, okrepile. Prav tako bi morali ustvariti razmere, da bdi se vse zadruge, ki delujejo med našo manjšino, vključile v SKGZ, kar bi vsekakor okrepilo Zvezo in pripomoglo k njeni narodnoobrambni vlogi. Doslej smo to zanemarjali in to je pomanjkljivost. Na koncu svojega izvajanja je Dušan Kodrič ugotovil, da je na Tržaškem le ena zadruga vključena v SKGZ in še ta je hkrati včlanjena v nazadnjaško in protislovensko organizacijo. Prof. Samo Pahor Nastop prof. Sama Pahorja je precej razzivil vzdušje, ker je postavil vprašanje, ki so si ga postavljali mnogi bivši borci, zakaj na nabrežinskem slavju ob odkritju spomenika bivšim padlim borcem, ni bilo slovenske zastave. Na trditve, da bi navzočnost slovenske zastave mogla koga motiti, je prof. Samo Pahor rekel, da leta 1941 partizani niso vprašali Hitlerja ali koga drugega, če mu je slovenska zastava pogodu ali ne in v zvezi s tem je rekel, da gre za vprašanje strpnosti in vprašanje nestrpnosti. Slovenska zastava bi ne mogla in ne smela nikogar izzivati, če je pripravljen na resnično sožitje. V zvezi s tem je omenil tudi bazoviško svečanost, kjer je bila vietnamska zastava, slo venske zastave pa ni bilo. Poudaril je tudi nedosledno obnašanje nekaterih slovenskih vodilnih ljudi, na primer odvetnikov, ki imajo izključno italijanski napis itd.. Ob koncu je še kritiziral pre tiran optimizem, posebno v zvezi s podatki o slovenski šoli. Na kon cu pa je omenil tudi Narodno in študijsko knjižnico, ki nai bi končno vendarle dobila sredstva, da bi izvedla načrt, ki ga že dolgo namerava. V' Niko Škamperle Niko Škamperle je ponovno sprožil vprašanje Kulturnega doma pri Sv. Ivanu, o čemer je govoril že pred dvema letoma. Rekel je. da je prosvetno društvo »Slavko Škamperle* zadevo že večkrat P* seneno osvetlilo in postavilo P1*? loge, a ni dobilo ustreznega govora. Nato je podal nekaj k kretnih podatkov, kako je na delski cesti štev. 25 staro prosvetnega društva zgradila s* pina slovenskih prebivalcev?^ Ivana z namenom, da bi se teaap pred mnogimi desetletji, mogle tem domu razvijati kulturne socialne dejavnosti Slovencev, je znano, je fašizem zakonite nike oropal tega doma in v poslopju nadaljeval fašistično tislovensko dejavnost. Po konC^ž drugi svetovni vojni je prišel ponovno v roke prebivalcev ' Ivana, toda 1952 so ga o®®.' s pretvezo, da je bilo P08*®-!, last fašističnega režima, zaP* ■ nile in izročile ENAL. Na oso lendonskega sporazuma .. Niko Škamperle — bi morali dem vrniti slovenski javnosti povračilo za škodo, ki jo F* vensko ljudstvo utrpelo v e®^ fašizma, žal pa to do danes ni bilo stori 2no. Dejstvo P® v da poslopje sedaj že razpada da bo postalo neuporabno, ce bo v najkrajšem času p»Pr®v tja no. Omenil je tudi govorice,^ _ me« se poslopje na ms ra va pri ločno se je postavil proti in zahteval, naj se nemi stori vse, da se vprašanje v stransko uredi. temu [Udori3 Janko Obad Janko Obad je spregovoril^ imenu Prosvetnega društva 12 . 0 leža in potožil nad težava«®, nimajo prostora niti za pevske je, da ne govorimo o seč društva. Res so dobili na ra*P{, društva, rtes so acoin na ‘ ]e lago šolsko telovadnico, v;®*®1 ^ dvakrat na teden, medtem ko , predavanja in podobno deiaVI^j ni prostora. Izrazil je žel.o. ^ bi se zadeva uredila. Na je še povedal, da je poslal^ skim oblastem prošnjo za UP°ri, bo telovadnice za prosvetno javnost v slovenščini, da P? dobil odgovor v italijanščini- Dr. Lojze Berce Dr. Lojze Berce je tudi sp9 govoril o gospodarski Pr° ^ matiki in prav tako poudaril ^ sledice fašizma. Rekel Je’ nismo mi Slovenci krivi, ce ^ zašli v položaj, v razmere, v kršnih smo danes in so za« še posebne zahteva do ob^J upravičene in po navadi ve°. jftra- zelo skromne, preskromno- wvsa. ti je rekel, da ustanovitev kega novega podjetja pri naS -meni hkrati odvzem naše in priliv ali pritok tuje $ sile. Konkretno je navedel ..j0 bodo »Grandi Motori*, ki v na slovenski zemlji, zapoS,sod, glavnem delovno silo od dre* _ Ko se je vprašal, zakaj S® * ci nimamo kapitala, je P° , vSa da je fašizem ne le likvidira*^ slovenska podjetja, pač P® za dobo 25 let prekinil s' gfgo akumulacijo kapitala in če * „ po drugi svetovni vojni pr. do kakega denarnega za' smo dejansko dobili le WcJ(Ic da denarni zavod lahko °vL)i-mo, nihče pa nam ni vrnil * tala, ki nam .je bil nekoč Omenil je nato tudi proble® ^ banizacije in ugotovil, da ?° di novi zakon o tem dejanske ^ škodo slovenskega pos^-rirS' zemlje, ker da bodo občine vičene zasesti zemljo za nove e ijj «ije. Na osnovi tega, kar s®°tajg-in tudi na osnovi pravkar n?vnr0ti nega, izhaja kot da bi bili i® P -a napredku, proti idustrialri®. ^ proti širjenju mesta itd. Ps 9 ^ ko — je poudaril dr. kajti kdo bi bil proti naprrigš<: toda zakaj in vedno le v ,.,^i breme? Dr. Berce se je v z j, s tem vprašal, ali smo r® da živimo na tem kosu da smo se znašli v P0^0 položaju? Krneč Drago Starc Drago Starc, član zveze, .je spregovoril o rakretei1 vah in navedel svoj primer, ki prav gotovo ®. Ap K problemu razlastitev je dal vprašanje odškodnine sl) slovenskim ljudem, ki so v NOB dajali posojilo NOB jn Izpirali partizansko vojsko, iP jo. .jo pobotnice za oddano P°?|r Je Predlagal je, naj bi letos. proslavljamo 25-letnico °sVOrigr®' ve, odbor skušal rešiti to šanje. Dr. Sonja Masc^ Dr. Sonja Mašera je govorila o delovanju °9.nje SKGZ in poudarila povezave med vodstvom. .cg-vrhom in posameznimi c oek!a mi, posameznimi društvi ^g-je, da za pomanjkanje P0/, ge ve niso kriva le društva. . ^ pošiljajo poročil, pač pa ^rLavt stvo, ki ne pošilja v m0 svojih ljudi. -g. Nadalje je rekla, da je ročili pogrešala poročila zad-sij in dodala, da je že n® a]8. njem občnem zboru pri-®, gl*' naj vodstvo vsakokrat nim zborom razpošlje poročila, tako da sd jih ^ pjt; ogledajo in proučijo in d® jgi dejo njihovi delegati o® zbor pripravljeni. ^ (Zaključek diskusij* in povzetek jutti) ŠPORT ŠPORT ŠPORT 'j*- IZIDI ®°logna - ‘Fiorentina ,K>a - Verona “"*r - Catania :“VeBtus - Roma «*nza . Cagliari ■ Napoli “J^Podria - Torino »»rese - Milan 2:1 3:0 3:2 2:0 1:1 0:0 0:0 1:1 »Mi Jilan ^liari Joma s j^oria & 5** LESTVICA 8 6 2 0 7 1 M 8 5 3 0 19 7 13 8 3 5 0 11 5 11 8 4 3 1 15 9 11 8 2 5 1 9 7 9 8 2 4 2 8 6 8 8 3 2 3 6 6 8 8 1 6 1 e 7 8 8 3 2 3 11 13 8 8 2 3 3 8 7 7 8 0 7 1 3 4 7 8 1 4 3 5 8 6 8 1 3 4 5 8 5 8 1 3 4 6 12 5 8 0 5 3 7 13 5 8 0 3 5 4 14 3 8. dec. bodo ekipe A "Proste zaradi mednarodne no-tekme med Italijo in Irsko. Sesena - Atalanta 0:0 j.810 - Novara 2:1 jjforno - Casertana 1:0 "atova - Modena 3:0 - ‘Massese 2:0 •Hscia - ‘Monza 2:0 Jerino . pjsa 1:1 !*Sgina - Perugia 1:1 Jrinto - 'Arezzo 0:0 eraana - Catanzaro 1:1 & S? Sa,o LESTVICA lrno Sna 11 7 2 2 16 8 16 11 6 3 2 16 7 15 11 4 7 0 9 2 15 11 5 5 1 10 4 15 11 5 4 2 15 13 14 11 5 3 3 13 9 13 11 5 3 3 9 7 13 11 4 4 3 11 8 12 11 3 5 3 9 20 n 11 4 3 4 12 14 11 11 5 1 5 11 13 11 11 3 4 4 9 9 10 11 3 4 4 9 10 10 11 2 5 4 10 13 9 11 2 5 4 6 13 9 11 1 6 4 10 13 8 11 1 6 4 6 9 S 11 2 4 5 9 14 8 11 2 3 6 5 12 7 11 0 5 6 5 12 5 Ir "“1 Sna Sa fjSa jS^na >fm0 Sna ■Sto S Vso PRIHODNJE KOLO . Reggina; Atalanta - Pa-(S; Bari - Monza; Brescia - Li-S; Casertana - Mantova; Catan-' Massese; Modena - TernaDa; la.^a . Taranto; Perugia - Cesc-1 •S - Como. A SKUPINA IZIDI V A SKUPINI C LIGE Kljub premoči v igri le točka za Tržačane Trento je izsilil neodločen izid tudi v Trstu, a tokrat s pomočjo sodnika Ssandria - Pro Patria j c«o - Dertbona M!« ( s ^nano - Monfalcone k&nenza - Verbania h-Sgiana - Solbiatese Sereto - Udinese Sis0 Parma Sottomarina K -^nna - Trento "nova - Venezia Vtina rfl 8§fiji 2:0 3:1 0:0 0:0 3:0 0:0 1:1 2:1' 1:1 2:1 Vandria C?« vSna No Idi"1® IT50 Walese jSnia Vma vSoo Nri N'io So Colc'"n,‘ ^p^atria gf ui11""1« S1"nu '0n>arina LESTVICA 12 9 3 12 8 3 12 5 7 12 3 9 12 5 5 12 5 12 6 12 3 12 4 12 4 12 2 12 3 12 3 12 1 12 3 12 2 12 3 12 2 12 1 12 1 PRIHODNJE KOLO 0 18 5 21 3 1 18 7 19 7 0 16 3 17 9 0 7 3 15 5 2 16 9 15 4 3 11 5 14 2 4 10 9 14 8 1 11 8 14 4 8 10 12 4 14 13 12 3 7 9 11 5 9 11 10 5 15 16 10 4 7 13 9 6 13 16 9 5 6 10 9 6 9 11 9 6 6 16 8 6 5 15 7 8 8 21 5 *l0"a " Rovereto; Monfalcone • C^nna; Padova - Reggiana; - Lecco; Pro Patria - Tricsli- ^Solbiatesc - Piacenza; Trento ^"nndria; Treriso - Legnano; U-dj • Seregno; Verbania - Vene- V; Triestina — Trento 1:0 Že lani so sodniki iz Genove v treh primerih zapustili mučen vtis v Trstu, zato je jasno, da ni bilo veliko veselja za prihod Lupija na važno tekmo s Trentom. In res je bil sodnik odločilni element te tekme, ki je kljub veliki požrtvovalnosti domačinov zabeležila šesti zaporedni neodločen izid Trenta na tujem. Treba je poudariti, da so se gostje predstavili kot izredno homogena in trdoživa ekipa, ki vsekakor zasluži visoko mesto na lestvici in da so v glavnem predvajali lepšo in tehnično bolj dozorelo igro. Velja pa tudi pripomniti, da je Triestina dala vse iz sebe da bi si zagotovila prestižno zmago in se še bolj približala vrhu. Po začetni premoči gostov, ki so z Babbom, Sigarinijem in Scalijem prevladovali na sredini igrišča, je Triestina preko Scale prevzela pobudo in do konca tekme jurišala na Comettijeva vrata. Že v 38. min. je Cicli-tira prišel prav do vrat, tedaj pa ga je branilec najprej grobo podrl, nato, pa ko to ni zadostovalo, še prejel za majco in ga pahnil proč od žoge: za sodnika je bilo vse v redu. Minuto kasneje je Ciclitira zopet prišel v kazenski prostor gostov in zopet ga je branilec (tokrat Sartori) podrl. Za Lupija še vedno nič. V drugem polčasu se je nekaj podobnega pripetilo Fregoneseju in sodnik je še vedno vztrajal v svoji pasivnosti. Kljub temu pa je v Cl. min. Ciclitira uspešno zaključil prodor, ki ga je začel Braico in nadaljeval Rakar in tako povedel svoje moštvo v vodstvo. Vse je torej kazalo, da so gostje kljub sodnikovi pomoči obsojeni na poraz, ko je v protinapadu Braico odločno prekinil Meneghettijev prodor. Prekršek je res bil, toda sodnik jih je pred tem spregledal mnogo hujših, vsekakor pa se je vse zgodilo na črti kazenskega prostora (prej zunaj kot notri}. Za Lupija pa je bilo to zadosti, da je dosodil enaistmetrovko proti domačemu moštvu in rešil gostom točko. Enkrat toliko pa ima Triestina vso pravico, da se čuti prevarano in da dvomi o sodnikovi poštenosti. Rekli smo sicer od vsega začetka, da je Trento potrdil svojo moč in gotovo je, da bi brez sodnikovega vmešavanja to moštvo zapustilo odličen vtis (sicer pa tudi obe točki). Poleg že omenjene trojice veznih igralcev je treba poudariti še odličen nastop srednjega napadalca Me-neghettija in pa trdnost obrambe, ki je kljub ostremu pritisku zdržala in- se le v redkih: 'primerih poslužUa svojega vratarja Comettija. Triestina kljub vsemu ni bila na višini prejšnjega nastopa. Ciclitira je bil tudi tokrat zelo nevaren in je tudi prebil led z izrednim golom z razdalje 20 metrov, sicer pa ga je Sartori večkrat nadkrilil. Pod svojimi zmogljivostmi je zaigral Frego-nese, Rakar pa je vse bolj živahen žal pa še premalo konkreten. Na sredini igrišča je izstopal Scala, ki je dobil le malo pomoči od Loppo-lija in predvsem Pestrina, zelo negotov pa je bil v nekaterih trenutkih Moretti in celo Martinelli. Sicer pa so igralci vse te vrzeli odpravili z izredno požrtvovalno igro, ki je bila vsekakor vredna večjega uspeha. TRIESTINA: Colovatti, Braico, Martinelli, Del Piccolo, Pestrin, Moretti, Rakar (Truan po 77. min.), Loppoli, Ciclitira, Scala, Fregonese. D’Ambrogio. TRENTO: Cometti, Fabbro, Turi-nelli, Babbo, Apostoli, Sartori, Pel-legrini (Šcacchi po 56 min), Sigari-ni, Meneghetti, Scali, Milanesi, Ca-liari. SODNIK: Lupi iz Genove. Strelca: v 81. min. Ciclitira, v 84. min. Milanesi (enajstmetrovka). * * * Položaj na vrhu lestvice se po nedeljskem kolu ni spremenil: Ales-sandria je brez težav odpravila na lastnem igrišču Pro Patrio, Reggiana je povsem nadkrilila nevarno Solbiatese in dosegla visoko zmago (v zadnjih dveh domačih tekmah e to moštvo doseglo 9 golov), vedno bolj presenetljiva Padova pa je odnesla obe točki iz Benetk in tako praktično napravila še en | korak proti vrhu. Da so trenutno -ta tri moštva glavni kandidati za prvo mesto, potrjuje tudi obnašanje zasledovalcev, ki na tujem ne znajo izkoristiti niti lahkih tekem. Tako je Parma oddala točko v Seregnu, Trento pa je tudi v Trstu nadaljeval serijo neodločenih izidov (sicer pa je bil to nezaslužen uspeh). Moštva iz naše dežele so prinesla vsaka po eno točko. Udinese je v Roveretu s previdno igro izsilil neodločen izid, Monfalcone pa je v Legnanu, to je proti neposrednemu tekmecu za obstoj v tej ligi z odločnim bunkerjem le rešil točko. Vsekakor pa je položaj Tržičanov še zelo kritičen, čeprav se Derthona, Legnano in predvsem Sottomarina (ki je doživela tretji zaporedni poraz na domačem igrišču) trenutno nahajajo v še slabši poziciji. Ostali rezultati niso prinesli presenečenj. Lecco je z zmago nad Derthono dokončno dosegel sredino lestvice, Piacenza pa je tudi proti Verbani zabeležila neodločen izid in tako še naprej ostala v spodnjem delu. uk V 1. IN 2. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI V lepi tekmi brez zadetkov ekipa Primorja zadovoljila Je kriza kriške Vesne hujša, kot je prvotno kazalo? Fortltudo — Vesna A 4:0 (3:0) Da bo naloga Vesne v Miljah izredno težka, o tem ni bilo dvoma. Nihče pa ni pričakoval tako visokega poraza. Neodločen izid proti Herisu je moralno dvignil igralce in navijače, ki so celo upali, da bodo iz Milj odnesli drogoceno točko. Toda že po 5 minutah igre je bilo jasno, da bo Vesna doživela nov poraz. Križani so bili tudi proti For-titudu požrtvovalni in so se močno potrudili, da bi uredili svoje vrste, a zaman. Ekipa ne zna uveljaviti svoje igre in se mora od nedelje do nedelje podrediti nasprotnikom, ki izkoristijo vse napake Križanov. Porazi so tako neizbežni. V Miljah se je ponovila slika «obi-čajne» Vesne: precej požrtvovalnosti, precej tekanja, a «brez igre* in predvsem brez učinkovitih napadal cev. STRELCI: p.p. v 5. min. Millo, v 26. min. Skrem (avtogol), v 44. min. Crevatin; d.p. v 32. min. Verzier (avtogol). FORTITUDO: Barnaba; Uboni, Celant; Gobet, Capitanio, Cerebuch; Millo, Botta, Crevatin, Cociani, Novel (Villini) 12, Ciliberti. VESNA: R. Tence; Mongardini, miiHimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiiiinimiiimiiiiiiitiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii MOŠKA KOŠARKARSKA D LIGA Važna zmaga Bora proti Dukcevichu Goričani so v drugem polčasu nabrali samo šest točk Borovi košarkarji so v nedeljo dosegli eno svojih najlepših in najbolj prepričljivih zmag. V tretjem kolu D lige so namreč na lastnih tleh premagali z 32 (!) točkami razlike nevarno moštvo Dukcevich iz Gorice. Naši košarkarji so izredno učinkovito zaigrali v obrambi, saj so dopustili nasprotnikom, da so v drugem polčasu dosegli le 6 točk! Delo, ki sta ga pod lastnim košem opravila Starc in Ambrožič, je bilo zares precejšnje in prav premoč v obrambi je omogočila borovcem, da so umirjeno napadali nasprotnikovo cono in . obrambo -raoi,- moža sta bi- in Ambrožič. Prvi je bil ponovno najboljši strelec, jjjjgege) je namreč toliko košev kot vsi nasprotniki skupaj, to je 23 točk, Ambrožič pa je dosegel 12 točk. Vsekakor pa je za tako izdatno zmago zaslužno celotno moštvo, ki se je močno potrudilo predvsem v obrambi. Izid. BOR - DUKCEVICH 55:23 (24:17) Postavi. BOR: Zavadlal, Sancin 2, Fabjan 6, Rudes 4, Lakovič 2, Starc 23, Škerlj, Sirk 6, Ambrožič 12, Pertot. DUKCEVICH: GO: Sirotti, Dreos-si, Mian 4, Martinelli 1, Enzo 4, Rosso, Tomasi, Bertolini, Valenti 8, Bignolini 6. Sodnika: Baracetti iz Pordenona in Visintin iz Tržiča. Prosti meti: Bor 13:24, Dukcevich 1:2. Borovci so začeli nekoliko živčno. Sicer so bili stalno v vodstvu, a gostje so enakovredno odgovarjali. Obe fk:pi sta branili coni. Že v sredini prvega polčasa pa si je Sirk nabral 4 osebne napake, tako, da ga je moral trener prof. Mari zamenjati z Ambrožičem, ki je takoj pokazal, da je bil v nedeljo v izredni formi. Medtem pa se je «odprlo» tu di Petru Starcu in borovci so si nabrali 7 točk prednosti, ki so jih o-hranili do konca prvega polčasa. V drugem delu igre pa so »plavi* poostrili ritem svojih akcij, zaprli so se v obrambo in praktično onemogočili nasprotnikom poti do koša. Gostje so namreč v tem delu zbrali skupaj borih 6 točk, borovci pa so nadaljevali uspešno serijo metov kot v prvem polčasu. Važna zmaga za Borovo ekipo, ki .e tako pokazala, da ima vse po goje, da se lahko udobno bori za obstanek in tudi za sredino lestvice. V prihodnjem kolu bodo borovci igrali v Bologni proti Zuccheri. Nedeljski izidi Pro Pace PD — Thiene 60:55 Zuccheri — Treviso 49:50 San Dona — Castelfranco 91:75 Bor — Dukcevich 55:23 Don Bosco RO — Italcantieri 64:68 V četrtek na «Prvem maju« Start minibasketa pri Boru • - -j-/. Z ureditvijo dvorane se bo lahko začel te-ibasketu, ki ga vsako košarkarska sekcija ’. Zanimanje za minibasket že lani dokajšnje in tudi letos se je za tečaj prijavilo veliko število najmlajših, ki bodo že ta mesec začeli prvenstvo za Veliki pokal Coca - Cola. Začetek tečaja bo torej v četr tek, 3. decembra, od 16. do 18. rojeni leta 1959 in kas-gojiti, košarko, se FRELIH PA EKVATORIALNI PLANOTI ned mount kenyo IN MOMBASO 12. lq težko smo se ločili od vode kljub razkošnemu obedu, j*,s° nam ga pripravili v eksotični restavracijski dvorani isJ 8 stoterimi* jedmi in z okrasitvijo jedil z rožami in kot smo bili tega vajeni na vsej naši poti po kenij- deželi. (krožno popoldne smo sd spočiti in dobro razpoloženi ogle-starodavno mesto V arabskem predelu ob samem sta-C. Pristanišču Dau, kjer Se vedno pristajajo jadrnice iz Rdečega morj-. in Perzijskega zaliva kot v časih na maeto b-of-urocra nrvmpmhnfKt Oft le zasenčila a mesta, katerega pomembnost pa je zasenčila novo Itaj^riio pristanišče v Kilindini, stoji na zapadni strani otoka *W&Va Fort Jesus. ki so jo zgradili Portugalci v šestnaj-tov Poletju. Z njenega obzidja se nudi lep pogled na staro ^ tkhišče s čudovito modrino morja in s starimi barkami »o belimi jadrnicam za prevoz manjših tovorov. V trdnjavi trudili muzej v spomin na vstajo in trgovino s sužnji ter )tn zgodovine vzhodne obale Afrike, ki je pridobila na % pomembnostih predvsem po odkritju raziskovalca Vasca leta 1498, ki je med svojim križarjenjem s Portu stopil na ta otok. Botti; Primi (Švab), Verzier, Skrem; B. Tence, X>egrassi Barbiani, De grassii, Donmi, Della Vedova 12, Farra. SODNIK: Beltrame iz Gorice. Mladi nogometaši Fortituda so takoj prevzeli vajeti igre v svoje roke in so že v 5 min. prišli v vodstvo z Millom. Spodrsljaj, takoj v uvodnih minutah igre, je zelo vznemiril Križane, ki niso mogli urediti svojih vrst. Domačini so nadaljeva li s svojimi napadi in so morali kriški branilci večkrat poseči, da so rešili svoje položaje. V 26. min. drugi gol, ki ga je zakrivil Skrem z avtogolom. Za Vesno se je tekma praktično končala s tem nesrečnim dogodkom. Moštvo ni in ni moglo odgovoriti, domačini pa so se vse bolj razživeli in so stalno, čeprav neurejeno, napadali. Tretji gol je «visel» takorekoč v zraku. Dosegel ga je Crevatin minuto pred koncem prvega dela igre. V drugem polčasu smo bili priče demoraliziranemu moštvu, ki je moralo zopet kloniti, in to ponovno zaradi avtogola, ki ga je tokrat zakrivil Verzier v 32. minuti. Še en poraz torej. Kaj je z Vesno? Ponavljamo, da je največji razlog za vse te poraze nedvomno ne izkušenost, ki je običajno usodna za vsakega novinca. Pomanjkanje neizkušenosti seveda ne da zadovoljivih izidov; če ni izidov, se moštvo vznemiri; če je moštvo vznemirjeno, ne more igrati, kot bi Bilo treba. Važno pa je, da se igralci in navijači ne demoralizirajo, kajti prav zdaj je čas, da čimprej prebolijo krizo. b. L * * * Primorje A — Muggesana 0:0 PRIMORJE: Štoka, Hervatič, Žu-žič, Malusa, Fontanot, Germani, Puntar, Prašelj, Barnaba, Del Be ne, Verginella, 12 Olivieri, 13 Lippot. MUGGESANA: Eilero. Stefamm, Caffueri, Stradi, Dudine. Marassi, Duceschi, Derossi, Mottica (Borro-ni), Drioli, Dilich. 12. Visnovich. KOTI: 6:2 za Primorje. SODNIK: Borghese (TS). GLEDALCEV: približno 200. Primorje tudi v nedeljo (na do mačetn igrišču) ni moglo preko neodločenega izida. Moštvu se je zopet izrmiznila iz rok zrnaga, vendar pa so odhajali navijači z igrišča kljub temu zelo zadovoljni, saj so Prostrani' igralf Žčlo dobro. V feiTimTltrv-mhnrtah •tekme-je namreč Primorje povsem previa dov»lo -na igrišču vsaj 80 minut. Muggesana je zelo razočarala, zlasti glede na mesto, ki ga ima na lestvici in na dejstvo, da je lani nastopala v 1. amaterski ligi. Gostje so že stopili na igrišče z namenom, da odneso domov le točko in so v tem tudi uspeli Zaprli so se v obrambo in igrali so brez povezave. Prosečani so igrali nasprot no hitro in živahno. Vsekakor je Dil to njihov letos najuspešnejši na stop in bi prav gotovo zaslužili obe točki. Obramba je bila zanesljiva, iz stopala pa sta Hervatič in žužič, Malusa in Fontanot nista bila vedno tako prepričljiva, kot sta običajno. Zanesljiv je bil vratar Štoka, kateremu .je trener zaupal otiram').) vrat po nekaj negativnih nastopih Olivierija. Na sredini igrišča sta potrdila svojo dobro forgio Germani in Del Bene, tehnično nadarjeni Prašelj pa je (nekdliko bolj v ospredju) zopet pokazal, da po staja ključni igralec Primorja. Vsa ka' odbita žoga .je postala njegov • l in vs ' morje boli izkoristiti Verginello in Barnabo, če bo hotelo priti do gola. Igrati bi morala bolj skupaj, dokler ne pride zopet v formo Puntar, ki lahko v ozadju pomaga Prašlju. Ta bi imel tako več možnosti za napadanje in bi lahko postal tretji napadalec (Puntar pa po potrebi četrti). Sicer pa je vse to verjetno opazil tudi že sam trener. Po nedeljskem nastopu se za Primorje stanje na lestvici v bistvu ni nič spremenilo. Čeprav običajno navijači niso zadovoljni s tek mami, ki se končajo brez golov, je bilo tokrat obratno. Mnogo zaslug za to imajo Hervatič, žužič in Prašelj. izkazal pa se .je tudi sodnik Borghese iz Trsta. B. R. ODBOJKA ŽENSKI TURNIR V CEUU Lep uspeh Brežank na turnirju v Celju Na drugo mesto se je uvrstila ekipa domačega Partizana Ženska odbojkarska ekipa Brega je pripravila na turnirju «29. november* veselo presenečenje z osvojitvijo prvega mesta. Udeležba na turnirju ni bila tako kakovostna kot napovedano, ni namreč nastopila e-kipa Maribora. Dekleta iz Doline so prikazale zelo dobro tehnično in telesno pripravljenost ter veliko gotovost in uigranost. Obramba in napad sta brezhibno delovala in vse igralke so res pohvalno opravile svojo dolžnost, zlasti Barutova, ki je končno pokazala, koliko velja. Prvo tekmo sta odigrali ekipi Celja in Ljubljane. Domačinke so premočno zmagale, saj so Ljubljančanke komaj začetnice. Isto lahko rečemo o dvoboju med Ljubljano in Bregom, o čemer najbolj zgovorno priča rezultat 15:2. 15:0, 15:3. Najbolj zanimivo je bilo tretje in zadnje srečanje, ko sta se spoprijela Partizan in Breg. Domačinke niso mogle nuditi večjega odpora razigranim nasprotnicam tudi zaradi o-kmjenosti svoje postave. Dve standardni igralki namreč še vedno ne nastopata, zaradi hudih poškodb, ki sta jih dobile pri prometni nesreči. Sledilo je nagrajevanje in skupno težkim srcem ločile od prijaznih gostiteljev, saj je bilo to gostovanje eno najlepših in najprijetnejših. Izidi: Partizan Celje — Ljubljana 3:0 (15:6, 15:1, 15:9) Breg — Ljubljana 3:0 (15:2, 15:0, 15:3) Breg — Partizan Celje 3:1 (15:4, 15:1, 10:15, 15:7) LJUBLJANA: Hudoklin, Zupan, Škrbec, Žmavc, Dobovišek, Kastelic, Pečovnik, Dreškovič, Pentek. PARTIZAN CELJE: Grum, Šo- ster, Meznarič, Kaštelič, Aškerc, Stojkovič. BREG: Barut, Kofol, Zobec, Hmeljak, Klabjan, Foraus, Slavec. S. K. | kosilo. Ob koncu so se Brežanke s 9/II. OBVESTILO SPDT sporoča, da bo neprodana rabljena smučarska oprema na razpolago lastnikom v sredo od 20.15 do 21. ure v Ul. R. Manna 29-11. • • • Še vedno pa je v teku vpisovanje spremljevalcev tečajnikov ter izletnikov in sicer v Ul. Geppa V Športnik leta Beograjski dnevnik Politika je letos že osemnajstič razpisal anketo za najboljšega jugoslovanskega športnika v preteklem letu. Prvo mesto je osvojila svetovna strelska prvakinja De sanka Perovič, druga je bila plavalka Šegirtova, tretji pa svetovni gimnastični prvak na konju Miroslav Cerar. iiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiMiNMI V NEDELJO NA STADIONU <1. MAJ> Igonicani osvojili prvo mesto na odbojkarskem turnirju Brega Moški odbojkarski turnir Brega je zelo lepo uspel. Prišlo je sicer do spremembe v umiku, da bi lahko ugodili gostom iz Bovca in so tako odigrali vse tekme zjutraj. Kljub temu je bila udeležba občinstva precejšnja, kar pomeni da je ta turnir pritegnil veliko pozornost. Tekme so bile vse zelo napete in borbene in so potekale ob razburljivem bodrenju občinstva, ki ni šte-dilo s ploskanjem ob lepih akcijah, j zadrijem setu S prikazano igro je zelo presene- zigrali in za til Kras, ki je bil za ostali dve upanja, ekipi nedosegljiv, saj je prikazal res vrhunsko odbojko. Presenetlji vo dober blok in velika hitrost ter že tradicionalno močan napad je popolnoma onemogočil igro Bov- ^ ),, .-I. > .lil. -J, m I 11,... Ekipa Bovca je prišla na žalost z zelo okrnjenim mpštvom, saj so manjkali kar trije standardni igralci, tako da niso mogli predvajati običajne igre. Kljub' temu so bili v napadu zelo učinkoviti, kjer se je še enkrat izkazal kapetan Zorč. Manj pa je ekipa zadovoljila v oorambi. Brežani pa so občinstvo s svojo igro res presenetili. Ekipa je zaigrala zelo umirjeno ter predvajala enostavno, a zelo efektno odbojko. Dalj časa se je upirala Krasu enakovredno saj so igralci s svojim agonizmorr). in požrtvovalnostjo nadoknadili marsikatero pomanjkljivost. Še bolj so presenetili proti Bovčanom: bili so jim ves čas popolnoma enakovredni. Le tu pa tam jim je nagajala kondicija, kar so seveda tudi drago pljpčali. KRAS — BREG 3:0 | (15:8, 15:9, 15:3) Sodnik: Simoneta. * Kras je začel v zelo počasnem tempu, a si je moral kaj hitro zavihati rokave, saj so Brežani predvajali tako odbojko, da bi vsako podcenjevanje lahko Zgoničane drago stalo. Prva dva seta sta bila tako izredno zanimiva in izenačena, čeprav so krasovci stalno .vodili. V plen in vsaka nevarnejša akcija se je začela pri njem. Puntar, Barnaba in Verginella so v osprediu imeli precej uporabnih žog, ki pa jih niso znali dovolj izkoristiti. Zlasti Puntar in Verginella sta v zadnjih minutah zapravila dve res »zlati* podaji Prašlja. Morda ju je »izdala* prevelika želja po zmagi. Menimo, da je slika nedeljske tekme s tem opisom dovolj jasna, vendar pa je bila storjena tudi neka taktična napaka: jasno je bilo namreč videti, da -bo moralo Pri-B--1 KRAS — BOVEC 3:0 (15:7, 15:8, 15:2) Sodnik: Škrinjar. Mi Kras in Bovec sta zaigrala takoj zelo odločno. Po začetnih udarcih v prid Bovčanov pa je Kras polagoma vzel vajeti igre v svoje roke in z vednor večjim pritiskom spravil set na varno. Drugi set je bil ves čas zelo izenačen in obe ekipi sta se izmenjavali večkrat v vodstvu; proti koncu seta pa je Kras zopet izvedel močan pritisk, kateremu nasprotr | niki niso bili kos. V tretjem setu so pa predstavni ki zgoniške občine s svojo neustavljivo igro povsem onemogočili Bov-" so se morali predati. se tudi tokrat razrezane ni bilo več BOVEC — BREG 3:1 (14:16, 15:3, 16:14, 15:6) Sodnik: Drašič. Ta. tekma je , bila najbolj izenačena in je za občinstvo bila najbolj razburljiva. Breg je prvi set sicer precej slabo začel, saj je Bovec vodil že 8:2, ko so se končno »plavi* predramili in z lepo in učinkovito igro dohiteli nasprotnike pri stanju 14:14. Po mnogih menjavah so Celo osvojili set. Trud, ki so ga vložili v tem setu jih je drago stal v drugem, saj se jim je večkrat zataknilo, tako da so kmalu močno zaostali. Niti v tretjem si niso opo-do 2:7, ko so se zagrizeno v borbo in zopet ujeli nasprotnike pri 14:14. Tokrat pa niso imele sreče in zadnji dve točki sta bili last igralcev iz Bovca. Ta izgubljeni set .je deloval kot hladna prha na Brežane, in zmaga 'e šla tako zasluženo igralcem iz Bovca. POSTAVE. KRAS: Drasič, Budin M. in V., Milič B. in L., Škrk, Simonetta, Persinger, Vesnaver. BOVEC: Zorč, Trampuž, šulin, .Della Bianca, Komac, Mlekuž, Me-lihen, Kravanja. BREG: Neubauer, Lovriha F., Lovriha Vojko in Lovriha Vojtek, Grgič, Slavec, Škrinjar, Svetina, Žerjal B„ V. in W. Na koncu je bilo v prijateljskem vzdušju nagrajevanje ekip. V imenu ŠZ Breg je trener Škrinjar podelil sledeče nagrade: 1. mesto Krasu plaketo, dar Primorskega dnevnika; 2. mesto Bovcu, bronast pladenj, dar ŠZ Breg; 3. mesto Bregu, zbirko domačih vin, dar gostilne Jadran. ■ Po nagrajevanju šo se udeleženci turnirja podali na kosilo, kier so izmenjali mnenja in poglabljali skupne vezi. S. R. , f j jTJ i *j 0.0 0:0 ':0 3:0 1:1 4:1 3:1 1:2 2.0 Jugoslovanska nogometna prvenstvo BEOGRAD, 30. — V predzadnjem kolu jesenskega dela nogometnega prvenstva Jugoslavije so dosegli naslednje rezultate: Hajduk — Partizan Sloboda — Dinamo Crvena zvezda — Čelik Radnički K — Radnički Bor — Olimpija Velež — Maribor Borac — Sarajevo Železničar — Crvenka Vojvodina — Beograd Na lestvici vodi Partizan s 23 točkami, kolikor jih ima tudi Hajduk (le z 1 golom slabšo razliko). Tretja je Velež z 20 točkami; .sledijo: Dinamo in Železničar 19, Crvena zvezda in Olimpija. 17, Vojvodina in Čelik 16, Radnički Niš 15, Crvenka in Sarajevo 14, Beograd 13, Borac in Maribor 12, Sloboda 11, Bor 10. Prihodnjo nedeljo se bodo v zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva srečali: Partizan — Vojvodina Olimpija — Hajduk Čelik — Bor Sarajevo — Crvena zvezda Maribor — Borac Crvenka — Velež Radnički Niš — Železničar Dinamo — Radnički Kragujevac Beograd — Svoboda i. - 1. Oabochard X 2. Caronte X 2. - 1. Novalis 1 2. Fleur 2 3. - L Elegia 2 2. Cortina 2 4. - 1. Turibio 1 2. Lanuf 2 5. - 1. Navone 1 2. Mastino 1 6. - L Giuiella X ji2- Marano 2 i ivote 12 - 9.043.474 »r 11 — 282.608 lir 10 18.456 Ur In po načinu življenja indijsko mesto, saj srečuješ po cestah in v lokalih največ Indijcev in Indijk, v njihovih značilnih elegantnih oblačilih. Znano je, da so Indijci izvrstni in izredno marljivi trgovci, večina bank in trgovin je tudi v pristaniškem mestu v njihovih rokah. Medtem, ko so trgovine domačinov že zaprte, indijska trgovci vztrajajo v svojih trgovinah do poznih večernih ur. Bogastvo Prodajnega ^ blaga neizmerno. V njihovih trgovi "srebrne, zlate in slonokoščene Azije, kitajsko svilo in brokat, in nešteto afriških iz Jai vseh predelov mtsrst z vsega sveta. Indijci v Mombasi kot tudi v Nairobiju Notranjost Indijskega templja v Mombasi nosti, plesa, glasbe in zaščitMlk nostnim smenljajem ždi zaprt kovanimi srebrnimi vrati. V, s sli tempeljskem prostoru, kamor več daritvenih znamenj, že na zu: indijskega miljeja, kar dokazuje, Mombasi še bolj očiten. Sicer so mestu najstarejši naseljenci, veni (foto E. Frelih) instvo s skriv-omamen talno stebrovjem obdanem c stopiti le sezut, )e reduje tempelj koSček je problem Indijcev v bci razen črncev v tem po številu prevladujejo Indijci. Skoraj bi trdil, Mombasa po zunanjem videzu NAŠI PRIHODNJI NADALJEVANKI 1. V prihodnjih dneh bomo začeli objavljati našo novo nadaljevanko iz zgodovine slavnih borb Primorcev v južni Sloveniji, ki jo je spisal znani partizanski poveljnik LEOPOLD KREBELJ: pod naslovom: PRVI BATALJON ISTRSKEGA ODREDA 2. V januarju ali februarju prihodnjega leta pa bomo začeli s posebnim dovoljenjem avtorja objavljati v nadaljevanjih znameniti slovenski »bestseller* TONE SVETINA: UKANA Priporočamo torej bralcem, da se že pred koncem leta naročijo na Primorski dnevnik. UREDNIŠTVO Črnska vas Kikujev ob poti (foto E. Frelih) so, kot sem že omenil, večinoma potomci delavcev, ki so od tu gradili progo čez Kenijo proti Ugandi, mnogo pa je tudi poznejših priseljencev, ki so zaslutili boljši kot kruha na afriški celini kot v njihovi prenaseljeni domovini. V senci lokala ob cesti opazujem vrvež na ulici če bi ne bilo redkih napisov v svahili jeziku in Afričanov, ki na cesti vsiljivo ponujajo turistom slabšo vrsto lesenih kipcev v prodajo, diletantsko naslikanih oljnatih slik in razno afriško okrasje sumljivega porekla bi mislil, da se nahajam v kakšnem indijskem mestu. Tudi vonj po mir odi j ah, ki se zvečer od nekod prikrade v zraku ulic je tipično indijski. In vendar Mombasa na afriških tleh. Tega se zavedajo tudi mornarji a vsega sveta, saj ob prihodu ladij čakajo nanje v lokalih pristanišča dorežljiva in ljubezni željna črnska dekleta z vse (Nadaljevanje sledi) Uredniitvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9 600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 70 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun prt Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT. - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150' finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi* 50 1 beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri uprav' Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Iteha03’1 PRED PROCESOM V BURGOSU v * Špansko vojaško sodišče obsodilo pet oseb na skupno 22 let zapora Nadaljujejo se stavke in demonstracije študentov na mnogih španskih univerzah Poziv italijanskih intelektualcev in zahteva kinematografskih delavcev ter režiserjev MADRID, 30. — Ostri ukrepi in strogi postopki se v Španiji zadnje čase množijo, špansko sodišče «za javni red», ali bolje vojaško sodišče, je danes obsodilo na precejšnje zaporne kazni in globe pet oseb zaradi nezakonitega sestajanja, ilegalne propagande, nezakonite posesti orožja, enega pa še zaradi napada na agenta javne varnosti. Sabino Arana Bilbao bo moral presedeti v zaporu devet lec, plačati pa bo moral tudi dve globi po 10.000 pase-t. Fra-ncesca Xavleira Barerna Omaecheverio so obsodili na sedem let. zapora in dve globi v isti višini, Ramona U riža Idej a Azpiroza v , odsotnosti na pet let zapora in isti globi, Francisca Xa-viera Escubija Larraza in Eusebia Iriarteja Orteajnina pa na zaporno kazen šestih mesecev m enega dne ter globo 10.000 peset vsakega. Javni tožilec je tudi poudaril, da *o bili obtoženci povezani z baskovsko' narbd’nostno organižacijo' «Eta» Sabino Arana naj bi bil poskusil ustreliti agenta, kar pa mu slučajno ni uspelo. Dogodek naj bi se bil .pripetil 9. marca v Vitoriji. Nadaljevale so se tudi'danes demonstracije študentov po raznih španskih univerzah. V Madridu so demonstrirale manjše skupine, ki so po mestnih ulicah skandirale besedi «švoboda» in «amnestija». Študentom je uspelo, da so se razpršili tik pred prihodom policije. V Bilbau so se študentje sestali na ekonomski fakulteti, da bi zavzeli skupno stajišče pred procesom v Burgosu. Rektor univerze Feman-do de la Puente Je obvestil policijo,, ki je zasedla fakulteto. Na vseh fakultetah študentje skoraj dosledno stavkajo. Skupina italijanskih intelektualcev je poslala španskim oblastem telegram, s katerim izraža vso svojo zaskrbljenost za baskovske rodoljube, ki Jih bodo sodili v Burgosu in med katerimi mnogi tvegajo smrtno obsodbo. Poziv je podpisalo 21 intelektualcev, med katerimi so GduMo Oattaneo, Carlo Levi, Igna-aio Silone, Giancarto Vigorelli in Česane Zavaittind. Istočasno je začasno tajništvo državnega sindikata pisateljev sestavilo izjavo, ki izraža približno isto skrb in poziva španske oblasti, naj bi preprečile zločin, ki bi osramotil španski narod. Izjavo je podpisalo dvanajst oseb. Skupina najbolj znanih italijanskih režiserjev in kinematografskih avtorjev namerava tudi vrteti krat-kometražni film o procesu v Burgosu proti šestnajstim baskovskim rodoljubom. V tej zvezi so zaprosili špansko poslaništvo v Rimu, naj bi jim izdalo primemo dovoljenje. Prošnjo so podpisali med drugimi Bernardo Bertolucoi, Michelangelo Antoniom, Česane Zavat-tini, Nelo Risi, Vittorio Gassmen, Elio Petri, Fabdo Carpi, Ugo Gre-goretti in Narmy Loi. Kasneje smo še zvedeli, da je rektor univerze Deusto (Bilbao) prekinil lekcijo do »novega ukaza*. U-radno poročilo rektorata ne utemeljuje odločitve, vendar se v nekaterih krogih baskovskega mesta uveljavlja prepričanje, da je ukaz tesno povezan s procesom pred vojaškim sodiščem v Bergusu. Poziv ANPI za baskovske rodoljube RIM, 30. — Državno združenje italijanskih partizanov je poslalo italijanskemu ministrskemu predsedniku Emiliu Colombo in ministru za zunanje zadeve Aldu Moru telegram, s katerim ju poziva, naj bi posredovala pri španski vladi, ki «bi morala vsekakor preprečiti smrtne obsodbe proti baskovskim rodoljubom na procesu v Burgosu. Tako dejanje, bi predstavijalo žalitev demokratičnosti vseh evropskih narodov*. Telegram je sestavilo združenje ob srečanju v Bologni 14. t.m. in izraža, prepričanje vseh borcev italijanskega odporništva. Po orkanu v Pakistanu problem hrane za leto 1971 DAKA, 30. — Po orkanu, ki je v preteklih tednih prizadel Vzhodni Pakistan, se je letališče v Daki spremenilo v skladišče, kjer funkcionarji zbirajo zdravila, hrano, obleke in druge najnujnejše potrebščine. Majhno letalo strmoglavilo v Marseillu MARSEILLE, 30. — Majhno privatno letalo je danes strmoglavilo v mlako Berre, pri letališču Marseil-le-Marignane. Zdi se, da je pilot zaradi megle bil prepričan, da je nad letališčem in je skušal pristati. Bila pa je voda. Vse tri osebe, ki so bile na letalu, so izgubile življenje. Trupla so reševalci našli v vodi in jih izvlekli približno uro po nesreči. Oblasti so sporočile, da epidemija kolere ne predstavlja posebnega problema, saj običajno beležijo kakih’ 40 primerov dnevno samo v Daki. Najhujši problem je trenutno, kako preskrbeti hrane za prihodnje leto, saj je orkan hudo poškodoval ali uničil mnogo obširnih nasadov in obdelanih področij. MANILA, 30. — Po zadnjih uradnih vesteh in podatkih o tajfun «Patsy», ki je prizadel Filipinske otoke pred nekaj dnevi, naj bi bilo neurje poželo kar 222 žrtev. Na tisoče oseb je še vedno brez strehe, saj jim je tajfun popolnoma uničil ali hudo poškodoval stanovanja. V nekaterih predelih še vedno primanjkujeta električna energija in pitna voda. HniiiimiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiifiiiiiiMiiiiiiiiiiinvtuiiiiiiiifiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiumniiNiniiio PAPEŽEVO POTOVANJE PO VZHODU Papež Pavel VI. je dospel s Filipinov v Avstralijo Na letališču v Sydneyu se je zbralo manj ljudi, kot so oblasti pričakovale BUENOS AIRES, 30. — Znani italijanski ploninec Cesare Maestri je priplezal s svojimi tovariši do višine 3.038 m pod vrh gore Cerro Tor-res, kjer je pred II leti izgubil življenje znani avstrijski gornik Toni Egger. 90 metrov pod vrhom je Maestrija in tovariše ustavila silovita nevihta. Če se ta ne bo čez nekaj dni unesla, bo Maestri poskušaj vseeno preplezati zadnji najtežavnejši del vzpona. Na največje težave bo skupina naletela v trenutku, ko bo treba preplezati snežno ledeno streho, ki moli v brezno, kot gobin klobuk. Položaj v katerem so sedaj italijanski gorniki, je zelo nevaren, ker obstaja stalna nevarnost plazov. SYDNEY„ 30. - Papež Pavel VI. je po obisku nekaterih otokov v O-ceaniji prispel v Avstralijo. Ker veliko letalo, s katerim so papež in spremstvo potovali, ni moglo pristati na majhnih letališčih, je skupina nadaljevala pot iz Paga Paga z dvema majhnima dvomotornima letaloma. Ko je »super — DC-8* pristalo na letališču »Mascot International Air-port», so papeža sprejeli predstavniki najvišjdh avstralskih oblasti, med katerimi sta bila guverner John Garton in kardinal Norman Thomas Gilroy. Z ministrskim predsednikom je Pavel VI. stopil do tribune. Gorton je pozdravil papežev prihod, nakar je Pavel VI. izjavil, da je z veseljem dospel v oddaljeno deželo, tudi da bi lahko z avstralskimi škofi obravnaval probleme, ki tarejo te dežele. število ljudi, ki so se ob papeževem prihodu zbrali na letališču, je bilo precej manjše, kot so pričakovale avstralske oblasti. Pripravile so prostor, ki bi lahko sprejel najmanj 25.000 oseb, zbralo pa se jih je 3.000 do 4.000. Število agentov v uniformi ali brez, je skoraj presegalo občinstvo. Zdi se, da se ljudje niso zbrali, ker se je že včeraj govorilo o gneči in so se zato mnogi odpovedali udeležbi. 'Nekaj tisočev oseb je sicer stalo ob cesti, po kateri se je papež v odkritem rjavem «rol]s roycu» peljal od letališča do mestnega središča. V raest- to blagoslovil ljudstvo in maševal. Ob zaključku pridige se je še zahvalil Avstralcem za sprejem in ponovno izrazil svo-Je veselje, da je lahko obiskal oddaljeno celino. ŠPORT ŠPORT ŠPORT V PRVENSTVU 3. AMATERSKE NOGOMETNE LICE V osmih tekmah le tri zmage naših ekip Nezanesljivi sodniki deležni hudih kritik Zmagali so le Breg, Vesna B in Zarja, Primorje B ter Juventina pa sta pobrala pol izkupička Vesna B - Union 3:0 (2:0) STRELCI: p.p. v 31’ Renato Košuta, v 45’ Antonirn, d.p. v 30’ Stri-sovich (avtogol). POSTAVI: VESNA B: Tretjak: D. Košuta I., Bogateč; C. Sulčič, Finotto (k), H. Košuta: Caharija, Kravanja, V. Tretjak), Casson, E. Sulčič, Anto-nini. UNION: Pavatdch: Iiessi, Striso-v-ich: Lombardo, Truant, Poropat; SupJina (Kramesteter), Nadlišek, P’Azzara, La Fata, Čok. Po prisilnem premoru zaradi deževnega vremena je Vesna v nedeljo ponovno stopila na igrišče in je povsem nepričakovano dosegla visoko zmago. Izid 3:0 jasno kaže, da so bili Križani gospodarji na igrišču, vsekakor pa gostje Hišo zaslužili tako visokega poraza. Domačini so izkoristili vsako njihovo napako in so teko zmagovito zaključili to srečanje, ki je bilo za kriške nogometaše precejšnje važnosti, kajti moštvo v zadnjih kolih ni prav navdušilo in nedeljska zmaga-je torej opogumila igralce. Začetek ni bil. ugoden za domačine, ki so le s težavo našli pot do nasprotnikovega kazenskega prostora. Nato pa so le uredili svoje vrste in so izvedli nekaj učinkovitih akcij, ki so zmedle branilce Uniona. V 31’ pa krasen gol Renata Košute, ki je s silovitim strelom iz velike razdalje (25-30 m) presenetil Pavaticha. Res krasen gol, kot ih kriški napadalec že cplgo ni realiziral. Gol je opogumil domačine, da so učinkoviteje napadali in so tako zgradili več u-godnih priložnosti, ki pa jih napadalci niso znaM izkoristiti. Prav zadnji minuti prvega polčasa pa je padel drugi gol za Križane: do segel ga je Antonini. V drugem delu igre so domačini v glavnem skušali obdržati razli ko dveh gelov v svojo korist in so ni stolnici sv. Marije je papež na- zato zavlačevali igro na .sredini Igrišča. Gostje so sicer skušali prevzeti vajeti igre v svoje roke, a zaman. Križani so igrali umirje no, racionalno. V 30’ pa še dogodek, ki je igralcem Uniona odvzel še zadnje upe za dosego neodlooe rt M \ v pri BANCO Dl ROMA Oo r nikakega 1 urnika i urnika i vam je en blagajnik VES ČAS na razpolago i lil Sli K trgoma odprti jca vplačevanj flllliiilmf''' grnk H i&jiij |v1 preko ustreznih sprejemnikov, ki so nameščeni znotraj in izven banke Ob teh ((avtomatičnih blagajn ni več treba dolgo stati v vrstah pred bančnimi okenci, da bi izvršili svoja vplačila. BANCO Dl ROMA VAM DAJE NA RAZPOLAGO SE ENEGA BLAGAJNIKA —r v : I mamam * kub ., -1 » .§? i 11 II ftl: T’“ uaaaaaamaai p Banco di Roma je vsakomur dostopna velika banka nega izida ali zmage. Strisovich je namreč dosegel avtobol in tako je Vesna B zmagala s tremi goli razlike. b. 1. MO Esperia — Breg 1:2 (1:1) STRELCI: v p.p. Della Valle v 19. min. (E) Vižintin v 35. min. (B) in avtogol levega branilca (E) v 20. min. d.p. Na igrišču pri Sv. Alojziju se je nogometno srečanje med Esperio in Bregom začelo s četrturno zamudo, ker ni bila še zaključena hokejska tekma, ki je bila prej na sporedu. Ta neljuba zamuda je vplivala na začetek vseh ostalih tekem. V prvih minutah je bila igra medla in tako tehnično kakor agoni-stično podpoprečna. Brežani so žogo preveč zadrževali. Take napake so nudile Esperiji najboljše žoge in priložnosti. Tako se je zgodilo v 19. minuti, ko je sicer zelo zanesljivi Race odbil prekratko. Kakor nalašč je prišla žoga do Della Valle. ki je preigral levega branilca in dosegel gol za Esperio. Ta zadetek je Brežane nekoliko zdramil. Kmalu so se okoristili s tremi prostimi streli. Gol za Brežane je dozoreval. V 23. min. je Vižintin dvakrat lepo streljal, toda mimo vrat. Brežani so držali tekmo v svojih rokah. Po prekršku nad Vižintinom (v 35. min.) je sodnik dosodil prosti strel. Mikuš je podal Vižintinu in — gol. Prvi del tekme se je bližal koncu, Breg Je pritiskal, a ne dovolj ostro in urejeno. V drugem polčasu je Esperia zamenjala desno krilo s 13. igralcem, a brez učinka, saj je že v 6. min. po lepi osebni akciji Vižintin streljal ostro spet mimo vrat. četrt ure po začetku je Krmec zapustil igrišče in nastopil je Menardi. Igra je bila sedaj v zaledju bolj urejena in v napadu bolj učinkovita, ker se je Vižintin pomaknil v prvo vrsto. Spredaj Sta se Mikuž in Vižintin lepo znašla. Zadaj in na sredini pa sta čuk in Race lepo vezala igro. Breg je bil v očitni terenski premoči. V 30.’ min. je Zonta streljal v vrata, branilec Je odbil z glavo v mrežo. Spet zelo lepa akcija: Vižintin je lepo podal Zonti, ki je z glavo preusmeril proti vratom, za malo preko gredi. Igra se je sedaj odvijala samo na polovici Esperie, ki se je izkazala s solidno obrambo. Od 32. do do 40. minute so Brežani tolkli proti vratom večkrat, toda netočno in brez učinka. V 41. min. poslednja priložnost za Brežane: roka v bližini kazenskega prostora Esperie. Streljal je Petaros, toda smola: žoga je šla za las ven. Od tega trenutka dalje se ni zgodilo nič posebnega do končnega žvižga. IST * • » Zarja — Llbertas Prosek 1:0 (M) ZARJA: Babuder, Bemetič, Ri-stnondo, Baldassin, Metlika, V. Kriimančič, Grgič, Pasqualis, Marc, Žagar, Kalc (Komar). STRELEC: Komar v 43. min. KOTI: 5:3 za Zarjo. Na domačem igrišču je Zarja zopet zmagala, vendar s težavo. Li-bertas je bil zelo težak nasprotnik, toda Bazovci so imeli tokrat nekoliko sreče in so tako osvojili >be točiti. Igra sama ni bila preveč lepa. Obe moštvi sta bili precej živčni in sta pokazali slab nogomet že od samega začetka tekme. Prvo ugodno priložnost je imela Zarja v 12. minuti, ko je Grgič (sam pred vrati) zapravil skoraj gotov gol. Deset minut kasneje so postali Prosečani nevarnejši, oster strel je sprožil Demichelle, vendar ga je Babuder v lepem skoku prestregel. Bazovici so nekoliko popustili, vendar pa so se v zad njih minutah prvega polčasa zopet pognali v protinapad, toda žagar je zastoetjal žogo. Iti bi moštvo lahko pripeljala v vodstvo. V drugem polčasu je bilo sreča nje bolj napeto. Prosek je postal še nevarnejši in je bil pogostorna v napadu. V 15. minuti je Babuder zanesljivo ubranil nevaren strel Babicha. V 28. minuti je speljal Vojko Kriimančič zelo lepo osebno akcijo, s katero je preigral tri nasprotne branilce, vendar do za detka ni prišlo. Kmalu se je tudi Grgič znašel sam pred nasprotnim vratarjem, a je njegov zaključni strel zletel preko prečke. Tudi Žagar ni znal izkoristiti naslednje pri ložnosti. V 35. minuti je prišlo pri Bazovidh do zamenjave Komar-Marc. Sledilo je še nekaj zelo nevarnih akcij, nato pa je v 43, minuti Zarja končno povedla, žagar je zelo lepo podal Komarju in ta Je žogo poslal v mrežo. 1:0 za Ba w>we. V preostalih treh minutah se izid tekme ni več spremenil. RAAL ♦ • • Moraro — Juventina 1:1 (1:0) JUVENTINA: Gergolet, Faganel, Tomažič, Nanut, Rupil, žežlin, Sirk (Kodrič), Vlsintin. Makuc, Klaučič, Ferletič, Ferfolja. STRELCI: p.p. v 42. min. Nanut avtogol: d.p. v 42. min. Rupil. KOTI: 8:7 za Juventino. že pred začetkom je bilo razvidno, da bo srečanje med Morarom in Juventino obojestransko zagrize no. Juventina do sedaj še ni zgubila nobenega srečanja in je nameravala ta položaj nepremagane obdržati, Moraro pa je bil tudi že dovolj utrjen, ker se je do sedaj pomeril že s Piedimontom, Sovodnjami in San Lorenzom, ki (s samim Morarom) in Juventino prednjačijo v dosedanjem delu prvenstva. Po količini in kvaliteti igre, ki sta jo obe ekipi razvili, je izenačenje popolnoma pravilen izid srečanja, če prav je Juventina imela precej smo le, zlasti ko je Rupil v prvem polčasu, v 27. min. zadel kot vratnic in je Kodrič ob zaključku osebne akcije banalno zgrešil vrata, ko je v 45. min. drugega polčasa stal sam pred vratarjem. Razen tega, če bi bil sodnik pazljivejši, bi moral prisoditi Juventini vsaj eno enajstmetrovko (na primer, ko je v drugem polčasu eden od napadalcev Juven-tine streljal v vrata in je nasprotni branilec prestregel žogo z rokami). Moraro je s protinapadi stalno anticipiral igro, česar Štandrežci niso znali. Na obeh straneh je bilo opaziti solidno zadržanje obramb, tako, da je bilo le malo strelov v vrata. Pri domači ekipi je center vodil Sturm s točnimi in naglimi podajami tistim soigralcem, ki niso bili dovolj točno in tesno kriti od štan-drežcev. Pri Juventini je center nekoliko omahoval in čutiti je bilo odsotnost Montica. D. R. * • • Primorje B — Virtus 1:1 (0:1) PRIMORJE B: Canzian, Bukavec (Segina), Ordinanovič, Štoka, Bezin, Pertot, Visintin, Živec, Rustja, Ukmar, čemjava (12 Furlan). Po dveh tednih prisilnega počitka (zaradi blatnih igrišč) je v nedeljo Primorje B nastopilo doma proti Virtusu. Tekma je bila na zelo nizki tehnični ravni in je imela dve lici: v prvem so prevladovali Tržačani, v drugem pa domačini. Neodločen izid bi moral zato zadovoljiti obe strani, vsekakor pa so Prosečani z njim manj zadovoljni kot Tržačani. Primorje sicer res ni pokazalo nič izrednega, toda tehnično nadarjeni Ukmar in zanesljivi branilec Bezin (v nedeljo je bil sicer za spoznanje negotov) sta vendarle izpeljala nekaj lepih akcij. Že te so zadostovale, da je Primorje spravilo svoje nasprotnike v zagato, tako da ti (pc nekaj posrečenih akcijah v prvem polčasu) v drugem delu tekme sploh niso prišli do izraza. Da je Primorje ostalo brez zmage sta dva vzroka: prvič, ta ekipa, kot rezervna postava prvega moštva, nima stalnih igralcev in stalne menjave enajsterice vsekakor škodujejo: drugič: moštvo je brez kondicije, kar pomeni, da premalo trenira, če bo znal trener Sardoč, ki opravlja letos to nalogo prvič, odpraviti ti dve pomanjkljivosti, rezultati gotovo ne bodo izostali. V nedeljski tekmi so prvi prišli v vodstvo gostje, in sicer v 10. minuti. Temu golu je botrovala tudi zmeda v vrstah proseških branilcev. Primorje je izenačilo v 3. minuti drugega polčasa, ko je predložek Živca preusmeril Rustja do čemjave, ta pa je neubranljivo streljal v vrata. Ta gol je Prosečanom vlil novega samozaupanja, močno so pritisnili na nasprotna vrata, prav tedaj pa je (dotlej zanesljivi) sodnik s prenagljeno odločitvijo izključil čer-njavo. čeprav so Prosečani odigrali ostanek tekme v desetih so prevla dovali do konca srečanja, toda izid se ni več spremenil. B. R. • • • Primorec—Portuale 1:2 (1:0) PRIMOREC: Kralj V., Sluga, So sič, Kralj M., Papatico, Kralj E., Kralj R., Možina T., Čuk, Možina V., Šajna, 12 Kralj B., 13 Kralj P. Koti: 3:3. Strelci v 12. min. Čuk za Primorca, v 11. min. d.p. Hickel (11-metrovka), v 27. min. avtogol Pa patika. V nedeljo je doživel trebenski Primorec drugi letošnji poraz. Moramo pa omeniti, da je bil ta poraz po vsem nezaslužen. V prvem polčasu so Trebenci močno pritisnili in kljub temu, da so dosegli edini gol po zaslugi Čuka, so zgrešili cel kup ugodnih priložnosti. V drugem polčasu si je sodnik izmislil enajstmetrovko in stanje je bilo takoj izenačeno. Od tistega trenutka so nasprotniki začeli igrati zelo grobo, tako da je sodnik kar trikrat opomnil istega igralca, ne da bi ga izključil. Kronika: Primorec takoj pritisne in že v 12. min. povede. Možina poda dolgo na sredo do Šajne, ki poda Čuku, ki neubranljivo realizira. V 28. min. priložnost za Čuka, a slednji tolče za las mimo droga. V 32. min. strelja Kralj Mauro, a žoga konča čez prečko. V 42. min. prvi napad Portualeja, a strel napadalca gre mimo vrat. V drugem polčasu se igra ne spremeni do 11. minute. Portuale napada: levo krilo poda v center kjer igro ustavi nerazumljiv žvižg sodnika: enajstmetrovka. Tre- benci protestirajo, toda zaman. S lja levo krilo Hickel, ki aen3i"' "L tuale še vedno napada in v 27. krito- Papatico hoče odbiti v polje. * hote pošlje žogo v lastno mre®3'A)j], mo je Primorec nezasluženo Najboljši v vrstah Primorca s® . li Kralj Renato, Možina Teodor Sosič Livio. ^ Devin — Audax 1:2 (1:1') Devin, ki se je predstavil V ji standardni postavi Donda, ^ vena, Mairchioli, Mujesan, Konje, Brajda, Legiša, Colja^^ vic, Pahor, je zopet okusil bo poraza, tokrat grenkejse. pomislimo, da je nasprotnik z® ^ raj razred slabša ekipa in_ F ^ vin za skoraj 80 minut držal v v svojih rokah. . * Devin je že v prvih minutah, čel silovit »pressing* na nikova vrata in po lepi akciji lja • Legiša, uspe zadnjemu z vo odbiti žogo v mrežo: 1:0.1'v £ p.p.). Do tega trenutka ni opazil, da sodniku Davanzu j2 ^ sta ta premoč Devinčanov 13 po godu. Od tega trenutka je bil namreč glavni »igrale®* ^ dnik, ki je začel sistematična stavljati vse hitre prodore natT dalcev Devina. V 20. min. «podaril» enajstmetrovko , češ da se je pred devinskim1 ti branilec Ravena dotaknil z roko, kapetan Audaxa vil rezultat 1:1. . t 0- V drugem polčasu je sodri* spešno «pamagal» Audaxu do. 73 1 'Vji vica, da je padel na tla. 1® '(ji kasneje je isti igralec Audax&_^ 8 in celo kapetan) zgrabil za lase! Neverjetno! Na vsa*"; ge in se ni ustavil niti ko petan Audaxa udaril s pestjo za lase: im e verjetno: na r drugem igrišču, bi bil že do*®0^ slačilnicah, a s sodnikom Da zom pič! Na ugovore slačilnicah, a s sodnikom je začel opominjati po vretij^". _____ tana Mujesana, nato Legisb, " ca, Coljo, Brajdo in Konji®? ^ vseh ostalih tekmah skupaj •“ jj/ vin prejel toliko opominov)- y d.p. pade drugi gol za A ud2 je v edini posrečeni akciji v tinapadu izkoristil neodločnost ^ nilca Marchiolija in sprotnik je to izkoristil ter žogo v mrežo. 2:1 za Audax. V 35. min. še en neljub j jedek: branilec Audaxa je 1**“^ lo grobo Merviča v kaz®®/* ^ prostoru; vsi so pričakovali, rj v- sodnik prisodil enajstmetrovkjjef korist Devina, sodnik je šel K 0-vicu in ga še enkrat o pozo f1,1 ^ vic mu je odgovoril da Je ” i»-že prepolna in sodnik ga j® pe-ključil. Četudi z 10 igralci- J® ^ vin vztrajal v napadu do * jjl tekme a ni uspel vsaj renfu!cij* Devinčani upajo da bo poslala prihodnjič bolj rZ v ne sodnike, ne pa take, kiFpj, čitno nepripravljeni in nesp06^ COOP — Olimpija 3:1 (1:1) OLIMPIJA: Kante, Rebula. Trpt puž, Germani, Starc, MetelK?* risi itti CT^prluf^ Scoda* ^ risutti (Ferlat), Stocca, Nanut. COOP: Toscano, Kerin, Miccoli, Pittoni, Bradetti, P^rLjjli' li, Agostini, Valk-fuoco, v «il» Carossi. Olimpija .je z negotovo H np p igro izgubila obe točki. igral bolje in prepričljivo ZjSii3tl Vzroke za poraz )e treba predvsem v negotovosti abrr ki ni znala uspešno, zadrza1 },re protnih napadalcev. Ti so vS |,frt pogosto bili prosti in lal1 V večjih težav streljali z vra sta» |X>dajali soigralcem. Vendar s(.,) za plave ni bil slab. Takoj P°-tH' pikovem žvižgu .je Olimpu3 FjcO nila nasprotnike v njihovo P01^1 igrišča in prevzela igro ^umpii3 roke. V 4 min. je imela 0 odlično priložnost, da preide * j3t- stvo, ko ji je sodnik dosodil jii-- ■ Metelk0' metrovko. Streljal je volj močno, a v sredo, li”" |# vratarju ni bilo težko odbit' j > Olimpija je napadala se ni,P pr'’ brez jasnih idej. Kljub te«*1 Jj, N iožnosti niso manjkale, a so