c°r,ak"*"'“ Muzejski trg 1 a 3000 Celie TEMA MESECA: Poroka danes s simboliko preteklosti Svečana akademija ob 20-letnici prvih demokratičnih volitev III m f// 1' v- i f ff] ‘M' ’/i [IJ ] 5^~ T j STRAN 11 STRAN 14 Trgovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno/Dreti, Trgovina Bočna, Bočna 63, G. Grad, SP Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad, Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3, Market Rečica, Rečica 115, Rečica ob Savinji, Trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, SP Foršt, Foršt 6, Ljubno, SP Ljubno, Plac, Plac 14, Ljubno SP Luče, Luče 105, Luče, SP Solčava, Solčava 17, Solčava 584-51-32 584-50-05 839-43-20 584-75-09 838-80-84 838- 80-42 584-10-35 584-11-74 839- 43-10 839-43-30 837-07-80 837-07-81 837- 07-82 839-44-20 584-12-41 584-40-24 838- 80-43 584-10-20 584-30-36 PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje, Zadruga mozirje Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8, Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno, Železnina Luče, Luče 34, Železnina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, Blagovnica Ljubno, Plac 14, Ljubno, Tekstil Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. www.zkz-mozirje.com Kmetijska preskrba Sp. Rečica 14, Rečica 838-80-03 V vseh neživilskih poslovalnicah: Lepilo Nivedur S, 25 kg ^ Tridelna lestev Alpos 38/10-7,4 m (GRATIS tristopnična lestev) 7,20 EUR Lepilo v, Nivedur E, T) — 25ks Actimel, 8/100 g Detergent Persil, 3 kg + 1 kg GRATIS. Dve vrsti: GOLD ali FRESHNESS Usodne cene - kana, - NPK 15-15-15 in - koruze v rinfuzi ali big bag-ih -Fis»-' Ponev elekt. višina 8,5cm, FI 42 Stiskalnica za plasteneke Status LCD televizor Sharp 32 Disitai 32H7EBK UGODNA PONUDBJf TEKSTILA IN OBUTVE v Blagovnici Ljubno S Tekstilu Gornji Grad ì~lìi] sssss^mtwnmì KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj VELIKA IZBIRA KMETIJSKE MEHANIZACIJE!!! UGODNE CENE!!! GOTOVINSKI POPUSTI!!! KOSILNICA TR.DLSK. ROTO 215 DH SIP 4.470,00 € KOSILNICA TR. ROTO 281 F, ČELNA SIP 5-920,00 € OBRAČALNIK SPIDER 455 PRO - 4.250,00 f ZGRABLJALNIK STAR 350 T SIP - 3-270,00 € ZGRABIJALNIK STAR 360/10 SIP 4.170.00 € TROSILEC HL. GNOJA ORION 35 R SIP 5.210.00 e TROSILEC HL. GNOJA ORION 40RCL SIP 6.850.00 € TROSILEC HL. GNOJA ORION 60 H PRO SIP 8.560.00 € MIZA TERA 73,90 6 13-mesečni depozit po 3,50 % obrestni meri, ob sklenitvi enega izmed zavarovanj: nezgodno, življenjsko ali premoženjsko STOJALO ZA / ROŽE, / kolo \r 46,60 6 \ SEMENSKA KORUZA (Pioneer, Agrosaat, BC...) ŽAR PLINSKI 40x40 / Ponudba velja do 30. aprila 2010, za depozite nad 1.000 evrov. Več na www.banka-celje.si \ 41T NA ZALOGI ŠE NEKAJ ’ KOTLIČEK 5 -dStm SORT SEMENSKEGA KROMPIRJA LTŽ 10 Ì. s stojalom Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Usodne cene UMETNIH GNOJIL tel:03/838-80-03 Naravni fosfat 26% Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 0.31 359 069 KT Velenje V 897 28 .30 ali 051 353 783 AKCIJA DO 20.5.2010!!! V TPC Šoštanj vam pripravimo vrtno kosilnico za košnjo (menjamo olje, očistimo filter in nabrusimo nož) Za samo 10,00 € OSREDNJA KNJIŽNICA MW« Tretja stran V boj proti ekoterorizmu! Sobotna akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu! je tako dobro uspela, da je bila celo v Slovenskih novicah predstavljena v pozitivni luči. V najbolj branem slovenskem časniku so zapisali, daje doslej najuspešnejša prostovoljna ekološka akcija prinesla izjemne rezultate in potrdila, da so nekateri med nami res brez vesti, saj se je med pretežno gradbenimi in gospodinjskimi smetmi znašlo tudi veliko nevarnih odpadkov. Med slednjimi so prevladovali akumulatorji, avtomobilske pnevmatike, različna maziva in goriva, elektronika, odpadna olja, azbestne plošče, avtomobili, barve in še marsikaj. Po mnenju novinarja Sebastijana Ozmeca bi bilo treba »v kazenski zakonik uvesti novo področje: ekoterorizem, in sicer za nevestne posameznike, ki s svojim početjem ogrožajo druge«. Ni kaj, kolega ima prav, saj je nasilje nad okoljem (in posledično nad njegovimi prebivalci) z odpadki vseh vrst zares nesprejemljivo in obsojanja vredno. Vprašanje je le, kako preprečiti, da si očiščena črna odlagališča ne bodo že v enem letu znova »opomogla«, saj s tovrstnimi akcijami neznanim oziroma neodkritim onesnaževalcem pravzaprav dajemo potuho. Oni »svinjajo« - mi čistimo. Tako se lahko igramo v nedogled, če ne bo ostrejšega nadzora, kar pa je (zavedam se) v praksi zelo težko izvedljivo. Potrebno je torej bolj temeljito in načrtno delati na okoljski ozaveščenosti ljudi, kajti le občani sami smo v stanju odkriti onesnaževalce. Čisto in zdravo okolje mora postati ena izmed naših najvišjih vrednot, potem nam še na misel ne bo prišlo, da bi na poti iz trgovine kar ob pločnik odvrgli ovitek sladoleda ali da nekoga, ki v gozd odpelje odpadke z domačega podstrešja, ne bi prijavili pristojnim organom. To še posebej velja za Zgornjesavinjčane, kajti naša konkurenčna prednost za prihodnost je neokrnjena, čista narava, v kateri se bomo dobro počutili mi sami, naši zanamci in vsi obiskovalci od blizu in daleč. Prireditelji akcije, povezani v društvu Ekologi brez meja, si za angažiranje skoraj četrtmilijon-ske množice udeležencev zaslužijo vse pohvale, prav tako pa tudi vsi ostali, ki so prispevali svoj delež, daje Slovenija od nedelje naprej bolj lepa in zdrava. Pri tem, pa naj to ne izpade kot samohvala, ne gre spregledati vloge medijev, kajti brez njih bi bila obveščenost in motiviranost prostovoljcev, posledično pa tudi njihova udeležba, bistveno slabša. Skupaj,zrokovroko,torej zmoremo vse! Mozirski gaj odprl vrata Razstava pletenih skulptur.. Policijska postaja Mozirje: Ljubencu zasedli cel arzenal orožja.21 IZ VSEBINE: he Kmečka tržnica v Mozirju: Urejen prostor na voljo sejmarjenju.7 Občina Mozirje: Naziv častnega občana Alojzu Zavolovšku ... 7 Solčavski gorski les: Med drevesom in zibelko............8 Občina Ljubno: Ljubenski vrtec bo lahko sprejel vse vpisane otroke.................9 Premogovnik Velenje: Obeležili 135 let tradicije izkušenj, dela in napredka....................12 Knjižnica Mozirje: Gostili publicista Bernarda Nežmaha.13 ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 16,23. april 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. OKOLJEVARSTVENA AKCIJA OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU! V «stilni akciji sodelovalo več kot 21 odstotkov Zgornjesavinjčanov Prišel je dan Č in Slovenci smo strnili vrste ter ponovno dokazali, da združeni zmoremo veliko. V čistilni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, ki je potekala v soboto, 17. aprila, je namreč v 207 od 210 občin (v treh je bila akcija teden dni prej) sodelovalo več kot 246 tisoč prostovoljcev, kar je nekaj več kot 12 odstotkov vseh državljanov. V naši dolini se je čiščenja odpadkov lotilo skoraj 3.500 ljudi, kar je nekaj več kot 21 odstotkov vseh Zgornjesavinjčanov. Na območju Upravne enote Mozirje (v Solčavi in Lučah je bila akcija teden dni prej) so v akciji sodelovala vsa društva v občinah, osnovne šole, posamezniki, številne organizacije, klubi, v ljubenski, rečiški in mozirski občini tudi občinski odbori Slovenske demokratske stranke. poskrbela za sortiranje in recikliranje odpadne embalaže in odpadnih gum. Vse ločeno zbrane odpadke so prepeljali ali odložili na urejena odlagališča. Zaradi ogromne količine odpadkov to ni bilo mogoče narediti v enem dnevu, zato so smeti odvažali na deponije vse do srede. VZPOSTAVLJEN REGISTER DIVJIH ODLAGALIŠČ V okviru projekta, ki so ga pripravili člani društva Ekologi brez meja, je bilo popisanih 11.394 ROKE SO Sl UMAZALI TUDI POLITIKI IN ZNANE OSEBNOSTI Medtem ko so si s slovenskimi prostovoljci v različnih krajih roke umazali tudi številni politiki, sta se pri gozdni šoli mozirskim policistom pri čiščenju nabrežja Savinje pridružila generalni direktor policije Janko Goršek in direktor Policijske uprave Celje mag. Karol Turk. Med prostovoljci na mozirskem sejmišču je bilo opaziti tudi vodjo poslanske skupine Slovenske ljudske stranke Jakoba Presečnika. Akcija čiščenja divjih odlagališč, kakor tudi okolice in sprehajalnih poti ter nabrežij rek in potokov, je skupaj potekala pet ur. Na dan akcije so se prostovoljci zbirali na zbirnih mestih po občinah, kjer so prejeli navodila, osnovne potrebščine in zemljevide ter se razporedili v skupine. Pri svojem delu so se srečevali tudi z nenavadnimi odpadki. Tako so v Kokarjah našli protitankovsko mino iz druge svetovne vojne. Seveda je prostovoljci niso odstranili sami, temveč so na pomoč poklicali policijo in strokovnjake. V Sloveniji je bilo pobranih 60 tisoč kubičnih metrov smeti, v naši dolini pa približno 1.500. V Sloveniji je bilo pobranih 60 tisoč kubičnih metrov smeti, v naši dolini pa približno 1.500 (foto: Marija Šukalo) Kajakaši so lahko najbolje očistili brežine Savinje (foto: Franjo Atelšek) Točni podatki o količinah bodo znani, ko bodo smeti prepeljane na odlagališča in v predelavo ter stehtane. Ob koncu akcije je bila po večjih mestih pripravljena zabava, v zgornjesavinjskih občinah pa malica in družabno srečanje. STROŠKI ODVOZA NA »PLEČIH« LOKALNIH SKUPNOSTI Cilj okoljevarstvene akcije je bil, da se ločeno zbere 60 do 70 odstotkov odpadkov. Zato so udeleženci akcije odpadke ločevali v različno obarvane vrečke, kar posledično pomeni tudi manjše stroške za občine. Te bodo namreč pokrile stroške odvoza. Za odvoz odpadkov z zbirnih točk na urejena odlagališča in v reciklažne centre so poskrbele občinske komunalne službe, Direkcija RS za ceste in podjetja za prevzem odpadkov Dinos ter Zeos. Družba Slopak bo divjih odlagališč, od tega kar 45 odstotkov vsebuje tudi okolju nevarne odpadke! V sobotnem dopoldnevu so prostovoljci očistili približno 7.000 divjih odlagališč. Z omenjenim popisom so ustvarili prvi vseslovenski digitalni register divjih odlagališč, ki bo v pomoč tudi vsem nadaljnjim okoljskim akcijam. V naši dolini so gozdarji evidentirali 92 divjih odlagališč, na sam dan čiščenja pa je bilo v nekaterih občinah na območju naše doline evidentiranih še nekaj manjših. VELIKA POŽRTVOVALNOST ORGANIZATORJEV NA NIVOJU OBČIN Daje projekt zares postal vseslovenski, so zagotovo zaslužne lokalne organizacije, klubi in društva, ki imajo že dobro vzpostavljeno infrastrukturo, s katero so lahko podprli tako obsežen projekt. »Seveda smo se tudi na lokalnem nivoju soočali z omejitvami, ki so bile predvsem povezane s stroški odvoza in dvomom, da taka akcija sploh lahko uspe. Na koncu smo pridobili na svojo stran vse slovenske občine, njihove javne službe ter lokalne organizacije. Ključna pa je bila požrtvovalnost koordinatorjev na nivoju občin, ki je bila res brez primere. Tudi v Zgornji Savinjski dolini. Seveda so pomembne tudi lokalne šole in vrtci, ki so najmlajše izobraževale o pravilni okoljski drži ter jih na ustvarjalen način vključile v projekt,« v Mozirju ni skrivala navdušenja koordinatorka na nivoju občin Urša Zgojznik. DONATORSKA SREDSTVA Izvedba akcije ne bi bila možna brez pokroviteljev, sponzorjev in donatorjev, ki so kljub recesiji in prvotnemu nezaupanju v projekt prispevali denar, material in storitve za njeno izvedbo. Skupaj so na nivoju države prispevali 84.000 evrov sredstev ter 50.000 evrov v materialu in storitvah, v teh podatkih pa niso vključeni prispevki komunalnih podjetij in občin. Zato je pričakovati, da bo ta številka bislveno večja. Marija Sukalo gjE ' 'Sj r’-i m3 m f m m iPIHffif g i lij - i f i Akcije so se v Mozirju udeležili tudi (od leve) direktor Policijske uprave Celje mag. Karol Turk, komandir Policijske postaje Mozirje Vili Bezjak, generalni direktor policije Janko Goršek, koordinatorja akcije Urša Zgojznik in Luka Zgojznik (foto: Marija Šukalo) Naša anketa Bo sedaj osveščenost ljudi večja? Stare gume, pralni stroji, vzmetnice, stari pripomočki v kmetijstvu, grelniki vode, vvc školjke, avtomobilske karoserije... Če bi našteli vse, kar so v soboto prostovoljci pobrali po črnih odlagališčih, tako v Sloveniji kot po naši dolini, bi bil seznam verjetno daljši od cele strani časopisa. A na dan Č se je pisala zgodovina, saj so udeleženci očiščevalne akcije dokazali, da nam ne sme biti vseeno, v kakšnem okolju živimo. Ana Nuša Rebernik, Rečica ob Savinji Akcija je zelo dobrodošla. Upam, da bomo z njo dosegli boljšo osveščenost ljudi in tudi to, da bo Slovenija po današnjem dnevu malo bolj čista. Če bi bilo po moje, bi imeli vsako leto podobne akcije, ki naj bi se jih udeleževali ljudje v čim večjem številu, tudi tisti, ki so največji onesnaževalci okolja. Vse skupaj pa je potrebno povezati z družabnostjo, tako kot v tej akciji. Andrej Ermenc, direktor Komunale Mozirje Moje mnenje je, daje letošnja vseslovenska akcija uspela, še preden seje sploh začela. Ljudje so že sami pospravili določene odpadke, še preden so prišli na teren prostovoljci. Predvsem so se odstranili stari nevozni avtomobili iz različnih grabnov. V našem podjetju se bomo maksimalno potrudili, da bomo vse odpadke odpeljali v regularnem času, vsekakor pa je tolikšno količino nemogoče odpeljati v samo enem dnevu. Jakob Presečnik, poslanec SLS Akcija je zelo dobrodošla. Upam, da bo v ljudeh vzbudila zavest, da se je potrebno tako kot ob dnevu akcije obnašati vse dni v letu in poskrbeti, da se v naravno okolje ne odvrže ničesar, kartja ne sodi. V soboto smo na licu mesta videli, kaj vse odlagamo v naravo, na kak način jo uničujemo in upam, da potem naslednjih 364 dni tega ne bomo počeli. Kar se odmetavanja odpadkov tiče, pa ugotavljam, daje vsako leto boljša situacija. Ljudje smo vse bolj osveščeni. Pavla Trogar, Mozirje Kot najstarejša udeleženka srečanja pozdravljam akcijo in sem v njej pomagala po svojih najboljših močeh. Želim pa, da bi nabrali čim manj smeti. Že pred pol stoletja smo imeli delovne akcije, na katerih smo poskrbeli za okolico trga in kopališča. Odlagališča v gozdovih tedaj niso bila tako pogosta kot danes, saj tudi plastične embalaže ni bilo. Če bi bili ljudje malo bolj osveščeni, teh akcij ne bi potrebovali, saj bi odpadki pristali na deponijah in ne po gozdovih in ob rekah. Damjan Jevšnik, vodja Krajevne enote Nazarje Zavoda za gozdove Slovenije Gozdarji smo veseli, daje ta akcija stekla. Pred njo smo evidentirali kar 92 divjih odlagališč na gozdnih površinah po dolini in označili, kakšni odpadki se v njih nahajajo. Največ so k popisu prispevali občinski koordinatorji. Veseli me, da seje odzvalo tako veliko število prostovoljcev v različnih društvih po vseh sedmih občinah v Zgornji Savinjski dolini. Janko Prislan, Šentjanž Na samo akcijo smo se zelo dobro pripravili in uskladili vse naloge, ki so za nemoten potek potrebne. Na sam dan akcije so bila na terenu vsa društva vobčini, občinski odbori SDS. Akcijaje zelo pozitivna, upam, da v prihodnje ne bo potrebna, ker bomo na svojo okolico bolj čuvali, kot smo do sedaj. Seveda pa je to mogoče doseči z osveščanjem in opozarjanjem tistih, ki ob vodo ali v gozd odvažajo različne odpadke, ki tja ne sodijo. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo KOMENTIRAMO Dan za streznitev r Gotovo se je kdo od onesnaževalcev pridružil očiščevalnim akcijam tudi v naši zeleni dolini. Le kakšni so občutki teh, ki so še pred nedavnim zametovali velike kose odpisanih gospodinjskih aparatov, bele (beri rjave) tehnike, plastične odpadke, dele gradbene konstrukcije, uničene kritine (in še zlasti salonitne streš- nike ter cevi in plošče iz salonita), avtomobilske dele in kar cele avtomobile? Akcije so se udeležili pretežno ekološko ozaveščeni državljani, okoljevarstveniki, ljubitelji narave, ribiči, lovci, gobarji, taborniki, gasilci, vrtičkarji, kmetovalci, gozdarji, pripadniki turističnih organizacij, šolarji, športniki ter številni drugi občani. Dežela je bila tako najprej razgaljena, nato pa vsaj v grobem očiščena škodljive in lepotno moteče navlake. Žal jev naši zemlji in podtalnici že na tisoče ton škodljivih kemikalij, barvil, umetnih gnojil, tudi izcedk- ov hlevskega gnoja v bližnjih potokih, v rekah pa mnogo preveč fekalij, detergentov in naftnih derivatov. Teh škodljivosti ne bo mogoče odstraniti, še naprej bodo kvarno vplivale na rastline, živalstvo in ljudi, ki bomo še naprej številčno zbolevali in posledično zastrupljeni od zdravil ter podvrženi medicinskemu tretmanu. Kakovost življenja bo tako še naprej mnogo nižja, kot bi lahko bila, če bi..., če bi bila naša kultura sobivanja z naravo na višji ravni. Akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu je bila priložnost za streznitev mnogih, tako onesna- ževalcevkot vseh drugih, ki bi naj na te vplivali v smislu opozarjanja, odkrivanja novih odlagališč v naravi ter prijavljanja inšpekcijskim službam. Predvsem pa bi morali uvrstiti vse mogoče oblike in priložnosti za ekološko vzgojo, izobraževanje in usposabljanje. Zemljo, naravo, eno, edino, ki jo imamo, lahko ohranimo le sami, le mi Zemljani, sovaščani, someščani, prebivalci tega modrega in zelenega planeta. Zato ne bodimo Janezki, ki delajo le to, česar s(m)o se, ali se nis(m)o naučili. Jože Miklavc ___________________________J mm tma Samo tri dni pred vseslovensko očiščevalno akcijo je do sedaj neznani storilec pričel z očiščevalno akcijo kar doma. Ni očistil Slovenije, ampak svoje dvorišče. Po vsej verjetnosti je na traktorsko ali tovorno prikolico naložil staro strešno kritino ter ostanke siporeksa in za odlagališče izbral sila »primerno« mesto. Ne v kakšnem skritem kotičku, v gozdu ali pokopališkem kontejnerju. Kar ob pešpoti Mozirje-Nazarje, ki jo dnevno prehodi več desetin sprehajalcev, željnih čistega zraka in enako čiste narave. Čas za to dejanje je bil zelo primeren, še bolj izbrana lokacija. Na pristojnih službah in mozirski občini je sedaj naloga, da odkrije in primerno »pohvali« nevesfneža. Odlaganje gradbenih odpadkov v naravnem okolju je namreč protizakonito dejanje in skrajno skregano s prizadevanji za čistejše bivanjsko okolje. Benjamin Kanjir ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE Terke kovine so v zemlji ali vrtninah pogosto prisotne Pridelovanje vrtnin ali poljščin v zdravi, nekontaminirani zemlji, postaja privilegij redkih. Ljudje smo sprejeli dejstvo, da povsem neokrnjena sestava zemlje v poseljenih predelih ni več mogoča. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje (Zavodu) vseeno menijo, da lahko informacije o prisotnosti nevarnih težkih kovin v različnih snoveh koristijo organizacijam in ekološko ozaveščenim posameznikom. Zato je pri njih že leto dni na voljo sodobna aparatura za določanje težkih kovin. Aparat, s katerim je Zavod posod- obil laboratorij za sanitarno kemijo, omogoča hitro in zanesljivo ugotavljanje prisotnosti nevarnih težkih kovin v živilih, vodi, zemlji, odpadkih in predmetih. Laboratorij ima od leta 2003 pridobljeno akreditacijsko listino na področju zdravstvene ekologije po standardu ISO 17025, kar pomeni, da so analize iz celjskega laboratorija priznane vsaj v dvajsetih evropskih državah. Individualnim naročnikom so na voljo anal-izni preizkusi zemlje, živil rastlinskega izvora in vode. Kljub temu da se okoljska osveščenost med ljudmi povečuje in da cene analiznih preskusov niso visoke, je bil odziv zainteresirane javnosti slab. V letu dni so na Zavodu za potrošnike analizirali le 26 vzorcev zemlje, zelenjave in sadja. Med analiznimi preskusi v 26 vzorcih je bilo štirinajst vzorcev zemlje in dvanajst vzorcev zelenjave ter sadja. Rezultati naročenih analiz kažejo, daje zemlja na Celjskem vsaj delno kontaminirana. Kot so za javnost sporočili iz Zavoda, je »41 odstotkov rezultatov analiznih preskusov določevanja kovin bilo nad mejno koncentracijo, 26 odstotkov nad opozorilno in devet odstotkov nad kritično mejo. Koncentracije kadmija, ki velja za najbolj znanega in najtežjega onesnaževalca, niso bile nad kritično mejo v nobenem primeru«. Manj zaskrbljujoče so bile analize sadja in zelenjave, teh so v letu dni občani iz Celja in okolice dali v analizo dvanajst vrst. V laboratoriju so v teh vzorcih opravili 48 analiznih preskusov določevanja kovin. Preseženo mejno vrednost so ugotovili v enem samem vzorcu, in sicer preseženo koncentracijo kadmija v rdeči pesi. TG KMEČKA TRŽNICA MOZIRJE Urejen prostor na voljo sejmarjenju Na prostoru pod mozirskim Trgom osamosvojitve, torej med Novo Ljubljansko banko, Grabnarjevo hišo in bivšo papirnico, dobiva svoj prostor kmečka tržnica. Delavci podjetja Mins no. 1 d.o.o. iz Velenja bodo projekt v večini zaključili do konca tega meseca. Občina Mozirje se je v lanskem letu prijavila na razpis Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. S projektom ureditve kmečke tržnice, finančno ovrednotenim na okoli 35.000 evrov, je uspela. Država stem razpisom sofinancira objekte, potrebne za razvoj in oživljanje podeželja. Namenjen je manjšim krajem, za gradnjo infras- trukture, potrebne za izvajanje različnih aktivnosti. Mednje sodijo tudi kmečke tržnice, kakršna bo ta v Mozirju. Sejmarjem in uporabnikom bo na voljo čista tekoča voda, elektro priključki, prostor bo urejen za dostop invalidom, temu primeren bo novi tlak. Vse skupaj se bo vključilo v zaokroženo podobo urejenega trškega jedra Mozirja. Redne mesečne kmečke tržnice so v lanskem letu na tem prostoru že bile, vendar je bil prostor v te namene bolj ali manj neprimerno urejen. Z izvedbo in dokončanjem tega projekta se bo zato stanje bistveno izboljšalo. Benjamin Kanjir ELKROJ NAZARJE V STEČAJU Razprodaja tekstilnih izdelkov iz preteklih sezon V nazorskem Elkroju, ki je že eno leto v stečaju, so tretjič pripravili razprodajo artiklov, ki so stari več sezon. »Na podlagi Sklepa o prodaji, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Celju, je bila odobrena prodaja kolekcije iz prejšnjih sezon,« je pojasnil stečajni upravitelj Stevo Radovanovič in dodal, da »aktivnosti v stečajnem postopku Elkroj d.d. potekajo v skladu z določili Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter v skladu z načrtom poteka stečajnega postopka, ki je potrjen s strani sodišča«. Tako je po Radovanovičevih besedah postopek v fazi vnovčitve stečajne mase, in sicer prodaje premoženja stečajnega dolžnika. Konkretni predlogi in sklepi so razvidni na portalu Ajpes. »Novi lastnik oziroma kupec zaenkrat še ni znan. Na podlagi objavljenega Vabila k dajanju ponudb za prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ki je poslovna celota, na portalu Ajpes, ni prispela nobena ponudba, kljub predhodnim obetajočim dogovorom s potencialnim kupcem. Zato kot stečajni upravitelj v sodelovanju in po navodilih sodišča pripravljam nove predloge za vnovčenje premoženja stečajnega dolžnika,« je povedal stečajnik Radovanovič. Marija Sukalo praznovanje dneva boja proti okupatorju! PRIZNANJA OBČINE MOZIRJE ZA LETO 2010 Naziv častnega občana Alojzu Zavolovšku Mozirski svetniki so na redni aprilski seji soglasno sklenili, da bo letos najvišje občinsko priznanje, naziv častnega občana občine Mozirje, prejel akademski slikar Alojz Zavolovšek. Obenem so podelili še dve občinski priznanji. Denarno nagrado občine Mozirje bodo izmed petih predlaganih (skavti, Športno društvo Mozirje - sekcija odbojke na mivki, Gornje-savinjski smučarski klub Mozirje, Strelska družina Mozirje in Nogometno društvo Mozirje) prejeli Skavti - steg Mozirje 1, zlato plaketo s priznanjem občine Mozirje pa vsi trije predlagani: slikar Jože Kramberger, kulturno društvo Nagelj Lepa Njiva in podjetje Mišmaš iz Mozirja. Priznanja jim bodo izročena na slavnostni seji ob občinskem prazniku 24, aprila. Andreja Gumzej C "Na kratko Je gospodarske krize v Zgornji Savinjski dolini konec? Lansko praznovanje praznika dela je zaradi gospodarske krize, ki jo je Zgornja Savinjska dolina močno občutila, potekalo brez pravega prazničnega vzdušja. Letošnje leto ljudje sprejemajo bolj optimistično, krizno obdobje, ki je celotno SAŠA regijo zajelo lansko pomlad, se umika. Večina zgornjesavinjskih podjetij že posluje z boljšimi rezultati, kot so bili lanski, slabšanje razmer pa še vedno čutijo gradbinci, saj se pri njih kriza letos še stopnjuje. TG OSNOVNA ŠOLA BLAŽA ARNIČA LUČE Luče 77, 3334 LUČE, Tel.: 03 /839-00-20, Faks: 03/584-40-01 E-mail: os-luce@guest.arnes.si VPISUJE OTROKE V VRTEC LUČE IN V VRTEC SOLČAVA ZA ŠOLSKO LETO 2010/2011 Prijavo za vpis otroka v vrtec Luče in Solčava pošljite na OSNOVNO ŠOLO LUČE, Luče 77, 3334 Luče. Podrobnejše informacije in obrazce za vpis dobite v tajništvu OŠ Luče -tel.št.: 03 5844 001. Vpis otrok v vrtec Luče in Solčava bo trajal do 15.5.2010 ODELO SLOVENIJA Prenos dobrih praks pri optimizaciji proizvodnje Podjetje odelo Slovenija, v katerem je zaposlenih 40 sodelavcev iz Zgornje Savinjske doline, in SlovenskCHiemška gospodarska zbornica sta v sodelovanju z nemškim Združenjem za proizvodni management (GfPM) v Sloveniji prvič pripravila delavnico na temo »Word Class Manufacturing« in »Lean production«, katere glavni namen je bil prenos dobrih praks na področju optimizacije proizvodnje in vpeljave novih metod med nemškimi in slovenskimi proizvajalci. Delavnice se je na povabilo gostitelja direktorja podjetja odelo Slovenija Klausa Holeczka in predsednice Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen ter profesorja Klausa Schmidta iz GfPM/AKJ udeležilo več eminentnih predavateljev iz Nemčije, kot so Klaus Min-ninger (Ford/lnštitut za proizvodnjo in logistiko -Ford/lnstitut für Produktion und Logistik), Herwig Hinterreiter (Vodja proizvodnje v podjetju Knorr-Bremse, Wien) in Edgar Gandner (Vodja obrata Lear Corporation GmbFI, Bremen, podjetje je dobitnik nagrade Podjetje leta 2009), prisotne pa je uvodoma nagovoril tudi mag. Anton Horžen z Ministrstva za gospodarstvo. Vpeljava t.i. vitke proizvodnje postaja danes v pogojih zaostrene svetovne konkurence v podjetjih vse bolj neizogiben proces, ki tako od vrhnjega managementa kot tudi od vsakega zaposlenega zahteva celostno spremembo miselnosti, metod, procesa in kulture, kar se odrazi v zmanjšanju stroškov in porabljenega časa ter večji kakovosti proizvoda za končnega porabnika kot končnem cilju vitke proizvodnje. Podjetje odelo Slovenija, ki za najprestižnejše znamke avtomobilov proizvaja inovativne sisteme luči z zahtevnim dizajnom, se je uvajanja »vitkega« proizvodnega procesa lotilo že pred leti. Direktor podjetja Klaus Holeczek je v zadnjih 20 letih v različnih vlogah povsod po svetu spoznaval metode vitke proizvodnje in je popolnoma prepričan, daje to edina pot do svetovnega razreda. S tovrstnimi metodami se ni seznanil le vteor- iji, temveč je v svoji dolgoletni karieri na različnih koncih sveta nabral tudi bogate praktične izkušnje, kako dejansko vpeljati in realizirati te metode, ki za obrat v Preboldu predstavljajo strategijo prihodnosti. Zaradi dobrega odziva med vodilnimi menedžerji in direktorji bodo odelo Slovenija, Slovensko-nem-ška gospodarska zbornica ter Združenje za proizvodni management v prihodnosti ponovno priredili podobne strokovne delavnice, napovedali pa so tudi že ustanovitev Združenja za proizvodni management v Sloveniji. Gostitelja srečanja, direktor odelo Slovenija d.o.o. Klaus Holeczek (tretji z leve), in predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen, s predavatelji. PROJEKT SOLČAVSKI GORSKI LES Med drevesom in zibelko V Solčavi bodo v mesecu maju in juniju pripravili tri predavanja na temo solčavskega gorskega lesa. Namen predavanj je seznaniti širšo javnost z izsledki študije o pomenu in uporabnosti tega tradicionalnega naravnega materiala. Predavanja sodijo vprojektSolčavski gorski les, odvijala se bodo v dvorani zadružnega doma, o datumih pa bodo bralce obvestili tudi v Savinjskih novicah. Društvo lastnikov gozdov Tisa izSolčaveje preko zgornjesavinjskega društva za razvoj podeželja LAS omenjeni projekt prijavilo za sofinanciranje s sredstvi iz programa Leader Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. S projektom so začeli julija 2009, zaključili pa ga bodo septembra letos. Društvo Tisa je k omenjenemu projektu pristopilo, da bi med člani in ostalo zainteresirano javnostjo spodbudili večjo in inovativno rabo gorskega lesa, ki je bil za tukajšnje prebivalstvo pomemben že iz davnine. Prikazati želijo pred- nosti in široke možnosti uporabe tega materiala vse do končnih izdelkov tudi v današnjem času. Preko projektnih aktivnosti povezujejo znanje strokovnjakov in izkušnje domačinov z gorskim lesom. Želijo pokazati njegovo praktično uporabnost in tako spodbuditi inovativnost za predelavo tega kakovostnega lesa. Slogan razvojne strategije Med drevesom in zibelko - lesne poti Zgornje Savinjske doline nosi v sebi sporočilo o pomenu lesa kot osnovnega povezovalnega elementa območja. Doslej so za njimi že nekatere aktivnosti. Tako so pozimi »ob pravem času« opravili posek lesa, iz katerega bodo naredili načrtovane izdelke. Gozdarski inštitut Slovenije je jeseni pripravil dve delavnici o tematiki gorskega lesa, v zimskem času pa študijo Solčavski gorski les. Med aktivnostmi, ki so v teku, so tudi zgoraj omenjena predavanja. Predvideni so trije dogodki, in sicer: Dr. Živa Deu bo predstavila temo Les v arhitekturi podeželja za današnjo rabo, na drugem predavanju bo o Zgodovini zapisani v lesu govoril dr. Tom Levanič, o prednostih gorskega lesa macesna, smreke in jelke pa dr. Jožica Gričar. Na tretji dogodek, ki bo razstava lesenih izdelkov in delavnica, so povabili dr. Janeza Bogataja. Marija Lebar Med cilji projekta Solčavski gorski les je prikaz praktične uporabe lesenih izdelkov na javnih površinah v Solčavi, s sodelovanjem domačinov in strokovnjakov pripraviti študijo o značilnostih, prednostih in uporabni vrednosti solčavskega gorskega lesa, poskrbeti za prenos izsledkov študije in izkušenj za delo z lesom do lastnikov gozdov, drugih zainteresiranih domačinov in v širše okolje. C \ 8 ___y OBČINA LJUBNO Ljubenski vrtec bo lahko sprejel vse vpisane otroke V občini Ljubno so se lani jeseni znašli v neprijetni situaciji, saj zaradi pomanjkanja prostora v enoti vrtca niso mogli sprejeti vseh vpisanih otrok. Letos so prejeli 38 novih prijav za vključitev otrok v vrtec, v poletnem času bo to omogočeno vsem. Občina Ljubno je v preteklem letu pričela s pridobivanjem projektne dokumentacije za razširitev vrtca. Ustanovljena bosta dva nova oddelka, od tega bo en v prostorih vrtca, za drugi oddelek pa bodo preuredili učilnico v osnovni šoli. Izvajalec del je bil izbran po postopku javnih naročil. Na razpis so se prijavila štiri podjetja, izbrali so podjetje Remontd.d. iz Celja. Z direktorjem Bogomirjem Amonom je županja Anka Rakun že podpisala pogodbo o izvajanju del. Vrednost rekonstrukcije prostorov znaša 67.600 evrov in bo pokrita iz proračuna občine. Dela naj bi bila dokončana do konca junija. Direktor podjetja Remont d.d. Bogomir Amon je poudaril, da dela ne bodo motila običajnega delovni- Direktor podjetja Remont d.d. Bogomir Amon in ljubenska županja Anka Rakun sta podpisala pogodbo o izvajanju del (foto: Štefka Sem) razlik. Z odprtjem dveh novih oddelkov bo imela občina največ oddelkov vrtca na število prebivalcev v dolini. Vvrtec bo tako vključeno 78 odstotkov vseh predšolskih otrok v občini, želijo pa si 90odstotno vključenost. Vedno večja dostopnost za vključitev otrok v vrtce je omogočena s strani države in občin, ki subvencionirata oskrbo otrok v vrtcih. Polna cena za prvo starostno obdobje v ljubenskem vrtcu znaša 407 evrov, v drugi (starejši) skupini pa 291 evrov, za drugega otroka je vrtec brezplačen. Starši v povprečju plačujejo manj kot 20 odstotkov ekonomske cene. Štefka Sem ka v vrtcu ali šoli, saj imajo številne izkušnje pri rekonstrukcijah »živih« objektov, kot so bolnišnice, šole in podobne ustanove. Po besedah Rakunove je zelo pomembno, da so lahko vsi otroci vključeni v vrtec, saj imajo tako vsi enakopravne pogoje za razvoj ter, da vzgoja in varsh/o skupaj zagotavljata odpravo socialnih in kulturnih APRILSKA SEJA MOZIRSKEGA OBČINSKEGA SVETA na zuna| drugačno PGD GORICA OB DRETI LAČJA VAS 8 3331 NAZARJE JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO VLOG ZA DODELITEV STANOVANJA V NAJEM NA LOKACIJI GASILSKI DOM, LAČJA VAS 8 Predmet razpisa: - Stanovanje v izmeri 90 m2 s teraso in balkonom na lokaciji Gasilski dom, Lačja vas 8, Nazarje Razpisni postopek: - Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki so državljani Republike Slovenije - Čas razpisa: 30 dni od objave v Savinjskih novicah - Ogled stanovanja je možen v mesecu juliju -Vloge se vložijo pisno v zaprti kuverti s pripisom: »Vloga za najem stanovanja - ne odpiraj« na naslov: PGD Gorica ob Dreti, Lačja vas 8,3331 Nazarje - Dodatne informacije dobite na telefonski številki 041443 634 -Miran Lever PGD Gorica ob Dreti Na 30. redno sejo Občinskega sveta Občine Mozirje je župan Ivan Suhoveršnik med drugim uvrstil informacijo o posodobitvi vidne podobe občine, predlog pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice med občino in Ekološko hortikulturnim društvom Mozirski gaj ter odlok o zaključnem računu za leto 2010. Svetniki so dali še soglasje k delovni uspešnosti ravnateljic in direktoric javnih zavodov ter soglasje k imenovanju Nade Brinovšek za v. d. direktorice Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje. Funkcijo bo opravljala brezplačno do konca leta 2010. Dejan Miki, predstavnik podjetja Andrejc iz Šoštanja, in urban-istka Ljudmila Grom sta povedala, da je načrt o umestitvi objektov oglaševanja, obveščanja in vodenja v zaključni fazi. To pomeni, da pridobivajo ustrezna soglasja, tudi od lastnikov zemljišč, na katerih bodo oglaševalske table, obvestilni stolpi in drugo. Svetnica Darja Planinšek je označila oglaševanje v občini za katastrofalno in ga je po njenem treba urediti pred prihodom mednarodne ocenjevalne komisije. Ta bo junija obiskala Mozirje, ki sodeluje na tekmovanju v urejenosti Entente Florale. Ker umestitev objek- tov upošteva tudi prometni režim, se je razprava o vidni podobi občine in učinkovitem obveščanju razvnela s pomisleki o nekaterih načrtovanih spremembah v zvezi s kategorizacijo javnih cest in ureditvijo prometa. Po daljši razpravi se je osem svetnikov strinjalo z vsebino sporazuma in pogodbe, ki ureja razmerje med Občino Mozirje, lastnico Mozirskega gaja, in Ekološko hortikulturnim društvom kot upravljavcem. Nato so se občinski svetniki posvetili obravnavi zaključnega računa občine za leto 2009. Mag. Ivo Glušičje uvodoma pojasnil, da seje zmanjšal priliv sredstev iz državnega proračuna, manjši pa so tudi prihodki od prodaje kmetijskih in stavbnih zemljišč. Zato bodo nekatere investicije prestavljene na poznejši čas, na primer nakup zemljišča za policijsko postajo v leto 2011. Predsednik nadzornega odbora Alojz Plaznikje povedal, da sta se župan in občinska uprava kar najbolje trudila gospodariti z javnimi sredstvi v težkih pogojih zaradi recesije. A z vsebino zaključnega računa niso bili vsi zadovoljni. Tako so ugotavljali, da so se povečale dolgoročne obveznosti. Andreja Gumzej Furmani ob Sauinji in Dreti (6) Piše: Aleksander Videčnik POŽIVILA IN ZDRAVILA ZA KONJE Med poživila, ki so bila celo med furmani nekakšna skrivnost, so uvrščali: Žganje so največkrat dajali konjem na kruhu. Potem so bili bolj "živi". Kadar so morali konja napojiti, ta pa je bil še vroč od vožnje, so mu dali žganje in čez pol ure so ga lahko že napojili. Tudi vino so jim kdaj pa kdaj dajali. Voukove, volkovec, modra preobjeda (Aconitum napeilus) je ena najbolj strupenih rastlin pri nas. Uspeva v višjih legah, v dolini je med ljudmi znana kot zdravilna. Ima močno koreniko, ki jo potem, koje suha, narežejo in namočijo na žganju. Konju jo dajo nekaj kapljic na kruhu. Ponekod so kar suho narezano koreniko dajali med kruhom. Volkovec so uporabljali domači zdravilci dokaj omejeno, celo za ljudi. Mišnico (arzenik) so kot prah nasuli na kruh in jo dajali konjem tudi kot poživilo. Seveda v manjših količinah, saj je mišnica zelo strupena. Uporabljali sojo posebno pri naduhi konj. V teh primerih sojo raztopili in nakapljali na kruh. Število kapljic so povečevali vse do sto, nato pa so to količino zmanjševali. Ljudje so navedena poživila imenovali "foušfuter", saj se je na konju poznalo uživanje teh poživil, to so kupci ugotavljali po zunanjem videzu konja. Hribovski kmetje so imeli pogosto kot vprežno živino tudi vole, tudi njim so dajali poživila, vendar so ob tem pravili, da voli ne bodo "žitni", se pravi, da ne bodo užitni. Baje so tako zasvojenega vola zdravili s pogostim ulivanjem surovega mleka, kar so ponavljali več dni zapored. Modrasov šnops (žganje) je bilo zelo znano konjsko poživilo, ki seje za določene primere uporabljalo tudi v domačem zdravilstvu. Med znane izdelovalce tega sredslva sta sodila "graščinski kovač" Pukart v Nazarjah in Breclov Tona na Brezju. "Modrasov šnops" so pripravili tako, da so živega modrasa dali v steklenico, kjer se je sam pokončal. Nato so nanj zlili žganje in to pustili stati določen čas. Sredstvo so po kapljicah na kruhu uporabljali kot poživilo. Rekli so, daje konj postal po uživanju tega sredstva "tuler" ali "tul-erčasf, kar je pomenilo, daje postal živahen. Nasploh smemo trditi, da seje pri poživilih, razen navadnega žganja invino, konj nanje navadil in postal od njih odvisen. Graščinski kovač Pukart je bil znan konjski zdravilec inje zelo cenil modrasovo olje. Z razliko od tistega, ki so ga pripravili z žganjem, je sam pripravil modrasa na olju, v dvolitrski steklenici je "N modrasa zalil z litrom in pol lanenega olja. Baje je moral biti modras ujet pred sv. Jurijem. To daje slutiti, daje tisti čas imel največ strupa v sebi. V olju je kača povsem razpadla in to olje so dajali po kapljicah na kruhu konju, kije seveda postal zasvojen. Žabica so rekli napihovanju in zvijanju konja. To so zdravili s puščanjem krvi na nastavku konjskega repa. Močno napihovanje so preprečevali oziroma zdravili tako, da so na zvitek slame namazali človeško blato in to dali konju v gobec. To je povzročilo bljuvanje in napihovanje je kmalu prestalo. Sajevka je bila bolezen ledvic. Tako bolna žival je izločala vodo, tudi kri. Za zdravilo so kuhali črno ječmenovo kavo in z njo žival zalivali. Včasih so kar doma pražili ječmen ali rž in to uporabljali za žitno kavo. Gosenca so rekli bolezni, koje žival imela ogno-jena kopita ali parklje. Ko so tako žival pasli na planini, so odtise stopinj izrezovali in to zemljo obesili na plot pri pastirski koči. Veljalo je: ko seta košček zemlje osuši, se zaceli tudi rana. Toje bila med pastirji zelo stara navada. Otekline na kopitih so zdravili s "pušanjem". S posebnim nožem so v oteklino zarezali, daje iz nje stekla sokrvica, na to pa šotam namazali terpentin. Razne bolezni so zdravili s "spuščenim" maslom, temu so primešali različne zdravilne rastline, odvisno od bolezni. V tem je bila posebno vešča hčerka domačega zdravilca Presečnika v Lepi Njivi, ki so jo ljudje poimenovali "Flor-janovka". Živela in zdravila je še po končani drugi svetovni vojni. Rečnik (ročnik) od cepca so uporabljali v primeru, ko seje živali kaj zataknilo v požiralniku. Tedaj so ročnik povili s krpami in z njim predrli zamašek. Prehlad konja in "ko gaje grizlo" so pregnali z zmesjo galuna, jajčnega beljaka in sladkorja. S tem so potem zalili žival. Galunaje smelo biti leza konico noža! Odprte rane so hitro pozdravili, če so nanje nanesli mazilo iz stare masti, smole in česna. To mazilo so uporabljali tudi ljudje. Zaprtjeje bilo lahko pri konju usodno. Zdravili so ga tudi s čajem iz lanenega semena, z njim so zalivali bolno žival. Zanimivo, da so v Zadretju ob takih prilikah uporabljali čaj iz "prgacijanke" (božja milost - Gartiola vulgaris). Toje bilo izredno dobro odvajalno sredstvo. S tem čajem so dosegli tudi bljuvanje. Če so dali v lonec rastlino z vrhom navzdol, so dosegli odvajanje, če pa so vstavili rastlino obratno, so živali bljuvale. Celjenje ran so zdravili tudi z mazilom "mihačev flajšetr", ki sta ga pripravljali sestri Mihač v Do-bletini. Pomagal je pri vseh vrstah ran. To mazilo so ljudje zelo cenili! Dobro je bilo tudi mazilo, ki ga je pripravljal "Pušavnik" v Lepi Njivi, kije živel malo višje od Fužirja.To mazilo je bilo odlično sredslvo za zunanja vnetja. Bilo je temne barve in gosto kot med. Smolenak je tako dišal, zato so to mazilo tudi tako imenovali. Driska je bila velika nadloga za konje, takemu konju so rekli, daje "šisav". Pogosto so uporabljali vodo od kuhane hrastove skorje, bolnega konja so s to tekočino zalivali. Ponekod so uporabljali koren "konjske kislice" (Rumex hydrolapathum). Koreniko so skuhali in s to tekočino zalivali konja. Če pa je driska postala kronična, je moral konj v zakol. Prehlad ali vročino so zdravili z nenehnimi mrzlimi obkladki, ki sojih polagali konju po križu. Bomo nadaljevali. Sščemo stare fotografije Šmihel nad Mozirjem leta 1930. Fotografijo hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. SVEČANA AKADEMIJA OB 20-LETNICI PRVIH DEMOKRATIČNIH VOLITEV V SLOVENIJI Izhod iz krize je podreditev osebnih interesov skupnim družbenim Predsednik prve demokratične Skupščine občine Mozirje Andrej Presečnik je v sodelovanju z Upravno enoto Mozirje in zgornje-savinjskimi občinami povabil na svečano akademijo najvidnejše predstavnike političnega in javnega življenja Zgornje Savinjske doline, med njimi častne občane ter prvega predsednika slovenskega parlamenta in slavnostnega govornika četrtkove svečanosti prof. dr. Franceta Bučarja. V uvodnem nagovoru je režiser in voditelj prireditve Franci Kotnik povedal, da se niso naključno zbrali v dvorani kulturnega doma, sajje bila v njej v letih 1990-1994 večina sej nazorske občinske skupščine. Nato je povabil na govorniški oder Andreja Presečnika. Govor je začel s pogledom v dogajanje pred letom 1990, segel v volilno leto, koje koalicija Demos po zmagi sestavila republiško in mnoge občinske vlade, tudi mozirsko. Od takrat seje življenje v sedmih novonastalih občinah v Zgornji Savinjski dolini v mar- Med drugimi so se slavnostne akademije udeležili (od leve) takratna poslanca Anton Zunter in Ivan Kreti, poslanec SLS Jakob Presečnik, eden izmed ustanoviteljev Slovenske kmečke zveze in takratni poslanec dr. Franc Zagožen, takratni predsednik slovenskega parlamenta dr. France Bučar in nazarski župan Ivan Purnat (fotografije: Ciril M. Sem) Andrej Presečnik: »Če je za neustrezne postopke kriva vsakokratna aktualna vladajoča politika, imamo vsake štiri leta priliko, da jo z večinsko voljo volivcev spremenimo. In tudi to je sprememba v primerjavi pred letom 1990. Tudi če nismo zadovoljni z lokalno politiko, imamo možnost izbire na vsakokratnih lokalnih volitvah. Ne živimo v idealni družbi, ali prirejeno po znanem svetovnem politiku, demokracija in večstrankarski politični sistem je slab, a boljšega še niso pogruntali. Torej, veselimo se demokracije, iščimo izzive, ki nam jih ponuja, in izkoristimo vse prednosti, ki nam jih omogoča.« France Bučar: »Če je komunizem gradil samo na socialni naravi človeka, priznava sodobni neoliberalizem samo človekovo individualnost. Oboje vodi v slepo ulico. /.../ Ne zanima nas usoda naših potomcev, pa tudi stari, ki so nam omogočili sedanje življenje, so samo še breme, ki bi se ga bilo najbolje čim prej znebiti. /.../ Ekonomsko tekmovanje ni več samo tekmovanje v skrbi za materialno blagostanje, ampak tekma za družbeno moč. Več denarja, več moči! Na čelu te sprevržene logike je kot žrtev država sama. Njen proračun je evangelij te filozofije: ne živeti samo v skladu s tistim, kar imaš in kar si ustvaril, ampak po predstavah, kaj ti pritiče po zgrešenih predstavah o samem sebi.« Aljažu za 18. rojstni dan Hitro leta so minila, ko otrok si sredi trav v igro vpletal se veselo, smeh in srečo nam dajal. Zdaj prišla so tista leta, se odpira nova pot, vsi želimo ti iskreno, naj sreča s tabo bo povsod. Dobrovčevi in Lukačevi sičem spremenilo, a kot je obžaloval Andrej Presečnik, prevečkrat »v občinah skrbimo samo za lasten vrtiček«. Zatem je zbrane pozdravil župan občine Nazarje Ivan Purnat, za njim pa spregovoril prof. dr. France Bučar. V govoru je pojasnil, da seje boj za lastno državo začel s pritiskom slovenske javnosti, kije hotela več svobode. Ljudem, ki so bili do tedaj izločeni in ki so vodili »projekt nemogočega«, je uspelo, ker so se združili sreča, požrtvovalnost, zdrava pamet, pogum in zavest odgovornosti. A vse to se da tudi zapraviti. Zlasti v današnjem svetu, v katerem seje zamajal sistem vrednot. Toda rešitev, je zaključil govornik, je enaka kot nekoč. V parlament sodijo tisti, ki si bodo prizadevali za skupno blaginjo. Prireditvi v spomin na prve večstrankarske volitve po drugi svetovni vojni je slovesno in domačnostno noto dodal kulturni program, ki so ga izvajali glasbeniki, pevci in recitatorji iz Zgornje Savinjske doline. Andreja Gumzej UROŠ REPENŠEK MED NAJBOLJŠIMI SLOVENSKIMI KROVCI Zahtevno delo mu je v izziv Pri gradnji ali obnovi hiše ima eno izmed ključnih vlog tudi izbira dobrega in zanesljivega krovca, ki bo poskrbel za kvalitetno izdelano streho. Uroš Repenšek je eden tistih krovcev, ki jim ljudje zaupajo. O tem jih lahko prepričajo njegove izkušnje, kijih kljub svoji mladosti nabira že 13 let, in seveda priznanja s tekmovanj krovcev, tudi mednarodnih, kjer je bil Repenšek že večkrat med najboljšimi. Uroš Repenšek je poklicno potzačel v podjetju Smreka in se tam spoznal s krovskim delom, ki ga danes, ko je že več let samostojen podjetnik, opravlja z velikim veseljem, lahko bi rekli, da celo s pravo strastjo. Repenšek je namreč znan po tem, da se veliko rajši loti zahtevnih in oblikovno razčlenjenih streh, kot navadne dvokapnice. Kot pravi sam, mu je to v izziv: »Delo na takšnih strehah je zaradi svoje zahtevnosti bolj zanimivo in, ko veš, daje tudi dobro opravljeno, je veliko tudi zadoščenje ob končanem delu.« Veselje do krovskega dela ga je pripeljalo tudi do tekmovanj krovcev, kjer seje njegova natančnost in strokovnost izkazala z več kot dobrimi uvrstitvami. Leta 2008 je v kategoriji obnove enodružinske in večdružinske hiše dosegel najvišjo uvrstitev, v lanskem letu pa je v kategoriji obnove javnih - poslovnih objektov dosegel drugo mesto. S prisluženim prvim mestom iz leta 2008 se je letos udeležil mednarodnega krovskega tekmovanja IDDO 2008-09 v Romu- Uroš Repenšek je dobitnik številnih priznanj tako na domačih kot mednarodnih tekmovanjih (foto: arhiv Uroša Repenška) niji, ki poteka vsaki dve leti, in s tretjim mestom v kategoriji obnova individualne hiše pripomogel k doslej najboljši uvrstitvi slovenskih predstavnikov na tem tekmovanju. Uroš Repenšek je krovec, ki dela le z Brama-covimi betonskimi strešniki. Kot pravi, je to zato, ker želi delati le z najboljšim materialom, kar po njegovem prepričanju Bramacovi betonski strešniki tudi so. Kot pravi, je dobro sodelovanje s podjetjem, ki te oskrbuje s strešniki, ključnega pomena: »Bramac nudi svojim krovcem celotni strokovni servis glede vseh vprašanj tehnične narave. Poleg tega mi moje izkušnje kažejo, da je prednost betonskih strešnikov velika. Za nas krovce je namreč zelo pomembno, da so vsi strešniki dimenzijsko povsem enaki, da torej ni odstopanj. Ker je podjetje Bramac veliko mednarodno podjetje, lahko dovolj sredstev nameni tudi raziskavam. Zelo dobrodošla novost pri njihovih kritinah so betonski strešniki, ki so prvič primerni tudi za strehe z blažjim naklonom. Novi strešniki omogočajo prekrivanje položnih streh od sedem stopinj naklona naprej, kar moje sodelovanje z Bramacom le še utrjuje.« Repenšek opozarja tudi na ekološko prednost Bramacovih strešnikov. Dokaz za to je znanstvena raziskava priznanega ekološkega inštituta iz Freiburga v Nemčiji, kjer so rezultati študije ekološke bilance pokazali, da so betonski strešniki pri vseh pomembnih učinkih na okolje kar za 45 odstotkov boljši od drugih vrst kritin. Kot zanimivost za konec omenimo še Brama-cov prstan, ki ga Repenšek ponosno nosi že od leta 2003. Kot pravi, prstan predstavlja veliko zaupanje in dobro sodelovanje s podjetjem. Tatiana Golob PREMOGOVNIK VELENJE Obeležili 135 let tradicije, izkušenj, dela in napredka V velenjskem domu kulture so 16. aprila slovesno zaznamovali 135. obletnico od začetkov pridobivanja premoga v Šaleški dolini. Na prireditvi so počastili tradicijo, izkušnje, se poklonili delu in napredku ter se spogledali s pričakovanji in vizijo svojega obstoja v prihodnosti. Številne goste je nagovoril direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, kije na kratko povzel zgodovino razvoja premogovnika, nato pa nanizal značilnosti podjetja, ki ga umeščajo med najsodobnejše premogovnike s podzemnim pridobivanjem premoga v svetu. Kotje dejal, seje zgodba Premogovnika Velenje pričela pred 135 leti, zaradi gradnje modernega, tehnološko in skladno z ekološkimi standardi zasnovanega objekta bloka 6 TE Šoštanj pa bodo to zgodbo nadaljevali tudi prihodnjih 50 let. Na prireditvi so zaslužnim posameznikom in organizacijam podelili spominska priznanja iz ksil-ita, dr. Milan Medved pa je ob tej priložnosti podelil ček v vrednosti 10.000 evrov Varstveno-delovne-mu centru Savinjsko-šaleške regi- Niki Zabreznik za 9. rojstni dan Zdravje, sreča in veselje to so naše želje! Mami, oči, mama in ata 10.000 EUR VARSTVENO - DELOVNEMU CENTRU SAU 13S LET PREMOGOVNIKA VELENJE Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved predaja ček direktorici VDC SAŠA Darji Lešnjak (foto: Ivo Hans Avberšek) je. Ob praznovanju je izšla tudi brošura o Premogovniku Velenje, ki so jo prejeli vsi obiskovalci prireditve. Letošnje praznično leto bodo obeležili tudi z izdajo knjige Mejniki Premogovnika Velenje in jubilejnim 50. Skokom čez kožo 2. julija letos. bivamo jo sedaj BERNARD NEŽMAH V KNJIŽNICI MOZIRJE ikosofija je živa. Dan pred vseslovensko čistilno V večeru so uživali tudi zbrani ljubitelji knjige, ki so se z avtorjem z veseljem spustili v podrobnejše debate o ekosofiji (foto: Tatiana Golob) akcijo je Knjižnica Mozirje gostila Bernarda Nežmaha, publicista, ki odnos do ekologije goji tudi preko svoje najnovejše knjige Intervjuji: Ekosofi. V knjigi je izpostavljen problem ekologije modernega sveta in možnosti živeti v skladu z naravo, kljub potrošniško naravnani družbi. Bernard Nežmah je Slovencem v največji meri poznan kot publicist in novinar Mladine, ki si ga številne politično ali problemsko naravnane televizijske oddaje rade »izposodijo« kot kritičnega sogovornika in komentatorja. Čeprav se Nežmah, sicer profesor sociologije, v veliki meri ukvarja s politično problematiko, njegova zadnja knjiga sega v globlje sfere družbe in posameznika. V njej so objavljeni intervjuji s številnimi znanimi ali malo manj poznanimi slovenskimi in tujimi poznaval- ci narave, ekologi, umetniki ali pustolovci, katerim je skupna ljubezen do narave in pristnega življenja. Gre torej za pogovore, v katerih sogovorniki predstavljajo svoja prepričanja in z zgledom kažejo, kako je mogoče vprašanja narave in njenega ritma postaviti v središče človekove radovednosti. Kot je na predstavitvi svoje knjige razložil Nežmah, jih je poimenoval s skupnim pojmom, ekosofi. Z uporabo te besede seje želel izogniti že obrabljenemu terminu »ekologi«, saj meni, daje beseda ekologija že preveč zlorabljena in posplošena. »Ekosofi se odnosa do sveta lotevajo temeljito, gre za njihovo razumevanje in spoštovanje življenja v vseh družbenih sferah. Načelno vprašanje ekosofijeje, ali lahko živiš moderen ritem življenja in si hkrati eko-sof. Jaz menim, da je mogoče,« je zbranim razložil Nežmah in poudaril, da je v vsakem pravem ekosofu tudi kanček hedonista, torej človeka, ki se rad predaja užitkom, pa četudi le v drobnih stvareh. Tatiana Golob 22. DRŽAVNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Bogata bera priznanj in nagrad za otroški pevski zbor z Ljubnega Tradicija ubranega zborovskega petja na Ljubnem ob Savinji se nadaljuje in nadgrajuje z delom zborovodje Mitje Venišnika, ki se je z 22. državne revije v Zagorju ob Savi z otroškim pevskim zborom ljubenske osnovne šole vrnil z bogato bero priznanj in nagrad. 37 pevcev in pevk je z zborovodjem kronalo celoletno trdo in prizadevno delo z zmago na najpomembnejšem domačem tekmovanju pevskih zborov, ki ga razpisuje in organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Edini med otroškimi pevskimi zbori so prejeli zlato priznanje z odliko. Njihov repertoarje obsegal naslednje pesmi: Dušan Bavdek: Na planincah luštno biti, W. A. Mozart: Exulate, Jubilate, Stanko Premrl: Uspavanka in Jakob Jež: Radujmose. Na klavirju jih je spremljal pedagog Glasbene šole Nazarje Toni Acman. Zbor je prejel tudi posebno priznanje za najboljši otroški pevski zbor, Mitja Venišnikje prejel posebno priznanje za najbolj prepričljivo izvedbo nastopa v celoti in najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi. Obe nagradi si je prislužil s pevci ljubenskega zbora. Toni Acman pa je bil nagrajen za najboljšo korepeticijo za spremljanje tega pevskega sestava. Pevke in pevci so si priborili nastop v Slovenski filharmoniji in bili nagrajeni z arhivskim snemanjem RTV Slovenija. Na 3. programu Radia Slovenija (program ARS) jih boste lahko slišali 11. junija 2010. S prisrčnim sprejemom so pevce zbora nagradili vsi učenci njihove šole, ko sojih pričakali v telovadnici, pedagoški kolektiv jim je pripravil košaro sladkih dobrot, ravnatelj Rajko Pintar pa jim je izročil »ček« za nagradni izlet po izbiri. Odločili so se, da bodo obiskali kino predstavo, za dodatno veselje pa je poskrbel ravnatelj, kije omenil, da bodo lahko odšli na izlet v času pouka. V naslednji številki Savinjskih novic bomo predstavili nagrajeni otroški pevski zbor OŠ Blaža Arniča iz Luč. Zlato priznanje z odliko je velik dosežek za mlade pevce z Ljubnega (foto: Štefka Sem) Štefka Sem Poroka danes s Pripravila: Tatiana Golob simboliko preteklosti Kadar se zaljubljenca poročita, to razumemo kot željo po dodatni potrditvi ljubezni med dvema, takšen pomen imajo tudi obletnice poročnega dne, kijih pari navadno praznujejo sami. Včasih poroka ni imela tako romantičnega prizvoka. Mladi, sploh v bogatejših družinah, so se poročali na željo staršev in seveda s partnerjem, ki so ga ravno tako izbrali njihovi starši. Kljub temu je bil poročni dan tudi v preteklosti lep, navade in tradicije tistega časa pa lahko dodatno popestrijo tudi moderen poročni dan. ČAS ZA POROKO NI ČAKAL NA MAJ Večina mladoporočencev v današnjem času za poročni dan izbere katerega izmed toplejših mesecev, predvsem maj je priljubljen poročni mesec. Kot vedo povedati slovenski etnologi, včasih ni bilo tako. V pretekli slovenski zgodovini so se ljudje poročali v pustnem času, od treh kraljev do pepelnice, in ob »jesenskem pustu«, torej okoli marti-novega. Pustni čas je bil za ženitev pravšnji predvsem zaradi pričakovanega spomladanskega dela na polju, kjer je bil dobrodošel vsak nov par rok. Ta čas leta je po prepričanju ljudi tudi pospeševal rodovitnost in prinašal srečo v zakonu. Tudi jesen SLOVO OD SAMSKEGA STANU Ženin in nevesta se dandanes od samskega stanu navadno poslovita nekaj tednov pred poroko, kar je vsekakor bolj smiselno kot tan- je bila za poroko ugodna predvsem iz praktičnega razloga, takrat so bile shrambe in kašče ponavadi polne, kar je lahko omogočilo bogato poročno gostijo. GORENJE GOSTINSTVO D.O.O RUDARSKA 1, 3320 VELENJE, SLOVENIJA TEL,: 03/898 07 00, FAX: 03/898 08 10 E-POŠTA: info@hotelpaka.com www.hotelpaka.com Najboljše poročne torte po naročilu v Slaščičarni Hotela Paka. Tel: 03 898 07 23 Nepozabna poroka v urejenem okolju, izvrstna hrana in vrhunska postrežba! i 'Ü 1 mW* ■ ! ■H T.-Éijuajl 3SS tovščina ali dekliščina na večer pred poroko, ki pomeni dodatno utrujenost na poročni dan. Kot danes, sta se fant in dekle tudi včasih ponekod poslovila skupaj, drugje ločeno. Lepa navada, ki jo lahko tako simbolno kot v šaljivem smislu izkoristita mladoporočenca tudi danes, je obdarovanje drug drugega na predvečer poroke s tako imenovanimi »po-darki«. Ženin je svoji izbranki podaril čevlje in nogavice, kar je nekoč imelo pomen posestvovanja neveste, le-ta pa je ženinu podari- la srajco, ovratno ruto in žepni robček, kar je simbol tesnih zakonskih vezi. POROČNI DAN »PO STAREM« Posnemanje tradicije poročnega dne naših prednikov je lahko lep uvod v samo poroko, poleg tega bo prikaz minulih navad zelo zanimiv za povabljence. Koje zjutraj ženin s spremstvom prišel po nevesto, so ga pričakala zaklenjena vrata, ženinov pogajalec, to je navadno njegova priča, pa seje moral za nevesto v Restavraciji Gaj v Mozirju vam nudimo naslednje storitve - sprejem mladoporočencev in svatov z aperitivom - slavnostno poročno kosilo ali večerjo z našimi kuharskimi mojstri - hladno topli bife - poročno slavje do jutranjih ur - klimatizirani prostori - aranžiranje prostora po vaših željah - postrežba pijače in kanapejev po poročnem obredu Zaupajte nam vaše žeije in potrudili se bomo, da vam bo ta dan ostal nepozaben! Zadruga mozirje Zgomjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. RESTAVRACIJA GAJ MOZIRJE Cesta v Loke 7. 3330 Mozirje Tei.: 03 839 51 56, 051/682-321 Kontaktni osebi: Anica Potočnik in Darinka Pečnik Faks: 03 837 07 60 e-rnaii: gaj@zkz-mozirje.si Kapaciteta: število sedišč znotraj: 180 število sedišč zunaj: 80 za poročno slavje sprejmemo do 130 oseb tDejavnosti: -šivanje vseh vrst ženskih oblačdpo meri in svetovanje - šivanje ženskih poročnih oblek. ht svetovanje - kpstumiranje pražnjih kmečkih oblačd (19. stoletje) - izdelovanje narodnih noš Šiviljstvo "lHiEL‘E9$L"s.p. 'Rečica 76 3332 i.Rečica oS Savinji gsm: 031211393 fie(em.tro6entar@gmail.com *1 Poroka v Hotelu Štorman Celje Dragi mladoporočenci, pri organizaciji porok imamo že dolgoletno tradicijo in vedno znova nam je užitek in v veselje, da smo lahko poleg, ko praznujete najlepši dan v vašem življenju s svojimi najbližjimi. Ponosni smo, da gostje iz našega hotela vedno znova odhajajo zadovoljni, srečni in polni nepozabnih občutkov. Naš sončni paviljon je idealen za takšno svečanost sprejme cca. 140 oseb, pa naj pada sneg ali sije sonce, čarobnost trenutka je v tem prostoru nepozabna in ujeta v večnost. Za vas in vaše goste bo skrbelo prijazno in strokovno strežno osebje, kuharski mojstri pa bodo hrani pričarali še kanček čarobnosti! Mladoporočenci imajo nočitev z zajtrkom v našem poročnem apartmaju GRATIS, svatje pa imajo 20 % popust na hotelske storitve! Hotel Štorman Celje Mariborska cesta 3, 3000 Celje Kontakt: Sabina Vrane, vodja hotela 03 / 426 O 426, 031/ 678-450 E-mail: sabina.hotelstorman@siol.net ______________________________/? www.storman.si pogajati. Šaljivo pogajanje je še danes pogost spremljevalec prevzema neveste. Lažne neveste v podobi stare ženske ali preoblečenega moškega so še vedno aktualne tudi ob današnji poroki. Pomen takšne igre pa včasih ni bil tako nedolžen. S tem so namreč svatje želeli pozornost zlih duhov s prave neveste speljati na napačno sled. Ko je ženin končno prišel do svoje neveste, sta na poti do cerkve skupaj s svati mimoidočim in otrokom delila kruh in pecivo, da bi mladoporočenca živela srečno in imela veliko otrok. Bernard Basti s.p. Podsmrečje 14,3342 Gornji Grad tel.: 03/ 58 43 071,03/ 58 43 075 e-maii: foto.graf@siol.net ■ NEVESTO SKOZI HIŠNI PRAG PREVIDNO! Hišni prag je v verovanju naših prednikov predstavljal veliko nevarnost, saj bi lahko pod njim bivali zli duhovi. Zato ženin še danes nevesto dvigne in nese čez prag, včasih pa so najprej čez prag celo nagnali kokoš, šele za njo je vstopila nevesta. Mlada žena je ob prihodu v hišo v naročje prijela otroka, kar je v lepi slovenski simboliki bila spodbuda za rodovitnost. V današnjih časih, ko rodnost le še upada, bi obuditev takšne navade lahko bila celo dobrodošla. ■ Na trgu 22, Mozirje, tel.: 03/58-32-200 Delovni čas: 8“ -19”. sobota: 8“ -12” V MESECU APRILU IN MAJU NUDIMO 10% POPUST ZA ZLATE IZDELKE. VELIKA IZBIRA ZLATEGA IN 1 IZKORISTITE UGODNE CENE ! ROČNIH UR DO 10% POPUST. Dobrodošli v Zlatarstvu Kožic! čistilne naprave vprihcmte.do:5ß : pitne Tode. b, 'ezplzcna deževnico - biološke čistilne naprave f od2 -1000 (PZÌ (prebivalcev) _ rezervoarji -filtri za deževnico - greznice (zbiralne, dvo - plavajoči sesalni kompleti prekatne in troprekgtne) - črpališča ,3, - dodatna oprema GRA ämIä momi y isragre Bornima n ki sta se ga bala kakor samega hudička. Toplo vaju je pozdravil, ljubeče vaju je objel in v življenju vajinem vso srečo, zdravje zaželel. Želimo vama veliko zdravja, sreče in naj se vama uresničijo vse skrite želje. Vama želijo: mama, sestra, brata in Olga z družinami MARIJAN DENSA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje OBSEG POŠKODB ZARADI PODLUBNIKOV Številne naravne ujme (suša 2003, žled 2007, veter 2008, toča 2008) so v zadnjih sedmih letih v našem območju poškodovale obsežne površine gozdov. Zaradi velikega deleža smreke v teh gozdovih so nastale zelo ugodne razmere za razmah smrekovih podlubnikov oziroma lubadarjev. Ti so tako že sedmo leto v porastu, ki ga strokovno imenujemo gradacija. Medtem koje (bil) obseg poseka zaradi podlubnikov v »normalnih« letih okoli 3.000 m3 drevja, znaša v zadnji gradaciji skupaj 99.000 m3 oziroma 14.000 m3 letno. To je do sedaj najobsežnejša znana gradacija podlubnikov v našem območju. V letu 2009 je znašal Lubadar povzroča veliko gospodarsko škodo posek zaradi podlubnikov skoraj 19.000 m3.ali 20 odstotkov vsega poseka. To povzroča lastnikom gozdov dodatne težave pri gospodarjenju z gozdovi in zmanjšuje njihov dohodek iz gozda. NASTALE ŠKODE Škode zaradi lubadarja so predvsem ekonomske. Osnovno škodo predstavlja zmanjšana vrednost posekanega lesa zaradi razvrednotenja. Les drevja, ki so ga napadli podlubniki, je manj vreden. V povprečju znaša vrednosttega lesa 70 odstotkov prodajne cene nena-padenega lesa. Če pa je drevje zelo debelo, bi imelo nenapadeno ugodno sortimentacijo, zato se prodajna cena celo prepolovi. Poveča se tudi obseg dela pri sečnji in izdelavi. Narediti je treba popoln gozdni red in opraviti zatiralne ukrepe za uničenje zalege. Povečani stroški za zatiranje podlubnikov znašajo do 30 odstotkov osnovnih stroškov poseka in izdelave. Upoštevati je treba tudi škodo zaradi predčasnega poseka. Količina lesa pri poseku zaradi podlub-nikovje približno tretjino manjša od količine, če bi bila ta drevesa posekana pri polni zrelosti. Skupaj ocenjene gospodarske škode zaradi podlubnikov v letu 2009 znašajo 750.000 evrov. K temu je treba dodati strošek feromonskih vab in strošek spremljanja kontrolnih pasti in nastav ter strošek predčasne obnove. In povečano nevarnost za izvajalca ter okolje pri zatiralnih ukrepih. KAKO ZMANJŠATI NEGATIVNE POSLEDICE? Za zmanjšanje škod zaradi podlubnikov imamo na Zavodu za gozdove Slovenije izdelano strategijo obvladovanja podlubnikov. Osnova so preprečevalni ukrepi, s katerimi že vnaprej zmanjšamo nevarnost zaradi podlubnikov: sonaravno gospodarjenje z gozdovi, postopno zmanjševanje deleža smreke v gozdovih, mešani gozdovi namesto enovrstnih, gozdna higiena (izdelava v ujmah polomljenih vrhačev iglavcev) in gozdni red pri rednih sečnjah. V poletnem času mora biti sečišče urejeno in zaključeno najkasneje v dveh mesecih po začetku sečnje. Izvajamo tudi preprečevalno zatiralne ukrepe, kot so kontrola zdravstvenega stanja gozdov, kontrola gostote podlubnikov in preventivno zmanjševanje gostote s pravočasnim posekom oslabelega drevja. Za preprečevanje razvoja podlubnikov so na osnovi zakona o gozdovih dolžni skrbeti tudi predelovalci lesa. Les iglavcev morajo pravočasno obeliti ali pravočasno predelati. Skladišča hlodovine morajo opremiti s kontrolnimi pastmi za podlubnike, kijih morajo tudi kontrolirati in čistiti. Med zatiralne ukrepe štejemo sanacijo žarišč podlubnikov (posek, izdelava, uničenje zalege in gozdni red) ter zatiralno zmanjševanje gostote podlubnikov s pomočjo lovnih nastav in pasti. V primeru, da lastnik v aktivnih žariščih ne opravi vseh predpisanih zatiralnih ukrepov, se mu lahko prepove nadaljnja redna sečnja. Gozdovi so lastnikom vir dohodka, ki jim ga lahko lubadar pošteno oklesti. Da se to ne bi zgodilo, največ prispevajo sami s tem, da izvajajo vsa potrebna dela za obvladovanje podlubnikov. VOZILI SMO: CITROEN DS3 Natančen, hiter in namenjen čistemu užitku Že na parkirnem prostoru Avto-hiše Kos na Polzeli je novi citroen DS3 deloval sodobno in prijetno predrzno. Bela barva in svetlo modra streha ter krom na stranskih obrobah in ogledalih. Lepo in še lepše: led dnevne luči. Ni kaj, DS3je po stilu in dizajnu blizu miniju, a manjka mu seveda tradicije, veliko, veliko tradicije. Za kratek skok okoli vogala je bil na voljo DS3 z opremo So Chic Vti 120 Airdream z nekaterimi doplačili, tako daje deloval športno in sodobno. Skratka, DS3 kot iz »prospekta«. Pod motornim pokrovom je bil na žalost le 1.6-litrski bencinski agregat s 120 konjički. Notranjost navduši z detajli in tudi kromiranimi dodatki, ki popestrijo vsakodnevni dolgčas med vožnjo v službo in nazaj. Udobno se namestim na športnih sedežih, ki za spremembo od ostalih »francozov« delujejo trdo in nudijo dober oprijem in ledveno oporo. Volanski obroč z ravnim spodnjim delom lepo seže v roko in nudi odličen oprijem za hitro vrtenje. Tudi ključ za zagon motorja je oblikovan s stilom in gaje pravo veselje pokazati na gostilniškem šanku. Motor se oglasi prijetno, a nič pretresljivo. Takoj po štartu si zaželim, da bi bil pod motornim pokrovom boljši turbo s 156 KM. Ampak tudi 120 KM ni ravno podhranjenih, saj do 100 km/h pospeši v 10,9 sekunde in požene malega DS3 do 190 km/h. Med pospeševanjem mu pač malo manjka... Povsem druga zgodba je podvozje in volanski mehanizem. DS3 ljubi ovinke in zabavo. Hiter in natančen je kot puščica ali še bolje, je kot britvica. V ovinke se spusti s predrznim »karving« zavojem in ni videti meja: hitreje je, bolje je. DS3 je natančen in hiter, to lahko mirno zapišem, prav tako pa lahko zapišem, daje namenjen čistemu užitku. Poskusite ga tudi vi in uživajte! Hm, le cena vas lahko malce zmoti. A kaj, ko užitki niso bili nikdar poceni. Za DS3 boste morali odšteti najmanj 15.900 evrov. Igor Pečnik 19 V___/ ^ --------------------------------------------------------------- Sport 's_________________________________________________________________ DODATNE KVALIFIKACIJE ZA 1. SLOVENSKO FUTSAL LIGO »Graščaki« tudi iz Sevnice brez točk Nazarskim malonogometašem se vse bolj izmika priložnost nastopanja v elitni druščini desetih najboljših ekip slovenskega futsala. Po treh tekmah dodatnih kvalifikacij niso osvojili niti ene same točke, očiten padec forme pa ne obeta nič kaj dobrega pred povratnimi obračuni sklepnega dela. Tudi Sevnica je bila očitno pretrd oreh za »graščake«, ki so na izredno pomembnem gostovanju v mestu ob Savi prikazali bore malo. Napake vfazi branjenja,slaba realizacija in neodgovoren pristop nekaterih ključnih igralcev ni mogel Rezultati 3. kroga kvalifikacij: Tomi Press Bronx : Krona Bar Ptuj 3:4, Sevnica : Nazarje Glin 6:2. dati rezultata niti proti zelo pomlajeni in zdesetkani Sevnici. Kot izgleda, je dolga sezona z naporno končnico terjala svoje in Pezičevim varovancem počasi zmanjkuje tako moči kot motivacije. Kljub trem porazom upanje za napredovanje »graščakov« še vedno ostaja. Najprej je potrebno danes doma premagati Ptuj in zadnji krog ugnati Sevnico, seveda ob dejstvu, da slednja izgubi v Škofijah. Scenarij, ki bo po prikazanem izredno težko dosegljiv, vendar pustimo se presenetiti. Franjo Pukart Lestvica po 3. krogih: T Krona Bar Ptuj 9,2. Tomi Press Bronx 4,3, Sevnica 4,4. Nazarje Glin 0. K M N Sevnica : KNIN Nazarje Glin 6:2 (4:2) Sevnica. Športna dvorana. Gledalcev: 100. Sodniki: Borut Šivic, Bojan Lumpert, Igor Bubulj. Delegat: Dušan Bezjak. Strelci: 1:0 Pešec (8), 1:1 Metulj ( 10), 2:1 Pešec (16), 3:1 Kranjčevič (17), 3:2 Funtek (18), 4:2 Drobne (20), 5:2 Pešec (23), 6:2 Drobne (35). KMN Nazarje Glin: Supin, Vreš, Cigljar, Kolar, Letojne, Korošec, Funtek, Metulj, Hren, Mekiš. Rumeni karton: Metulj (Nazarje Glin), Drobne (Sevnica). Rdeči karton: Metulj (Nazarje Glin). Razpored tekem 4. kroga kvalifikacij: Nazarje Glin : Krona Bar Ruj, Tomi Press Bronx : Sevnica. STRELSTVO INVALIDOV Tiršek po poškodbi zopet v dobri formi Po večtedenskem okrevanju po poškodbi prsta se Gornjegrajec Nani Tiršek zopet vrača v sam vrh strelstva invalidov. Dobro pripravljenost je dokazal z zmago v invalidski dopisni strelski ligi in na državnem prvenstvu. Državno prvenstvo invalidov v streljanju z zračnim orožjem je potekalo minuli konec tedna v Trzinu. Tiršek je s serijsko zračno puško osvojil prvo mesto, v streljanju s standardno puško pa je bil drugi. Glede na to, da ima poškodovan ravno prst, s katerim proži, je dosežen rezultat zanj velik uspeh. Še uspešneje je končal finale invalidske dopisne strelske lige konec marca. Streljal je za Medobčinsko društvo invalidov Velenje in zmagal tako s serijsko kot s standardno zračno puško. S serijsko puško je izenačil državni rekord, ekipno pa so Velenjčani prav tako zmagali in postavili nov državni rekord. Kot član Strelske družine Mrož Velenje je bil Tiršek nagrajen tudi s strani Mestne občine Velenje za športne uspehe v letu 2009. Tamkajšnja športna zveza je namreč sredi aprila pripravila izbor naj športnika v letu 2009. V različnih kategorijah so izbrali dobre in vrhunske športnike, ki so posebej zaznamovali minulo leto. Tiršek je bil med tremi nominiranci za športni-ka-invalida 2009. Največji uspehi, ki jih je dosegel lansko leto, so vsekakor naziv državnega prvaka invalidovvstreljanjuzzračno puško,zmaga na odprtem prvenstvu Francije, 2. in 1. mesto na prvenstvu v Nemčiji ter naziv Champion Bad Orb 2009, na odprtem prvenstvu Azije v Južni Koreji pa je kot član slovenske reprezentance strelcev invalidov prav tako dosegel izjemna rezultata - Nani Tiršek je prejel priznanje MO Velenje za športne uspehe v letu 2009, zmagal v invalidski dopisni strelski ligi in na državnem prvenstvu (foto: ID) leže 2. mesto in stoje 3. mesto. Naziv naj športnika invalida 2009je na velenjski prireditvi pripadel kolesarju invalidu Romanu Boru, Tiršek pa je prejel priznanje MO Velenje za športne uspehe v letu 2009. S slovensko reprezentanco strelcev invalidov se bo tudi letos udeležil velikih tekmovanj. Maja bosta prvenstvi v Nemčiji in Franciji, julija pa bo v Zagrebu potekalo svetovno prvenstvo. Zaradi poškodbe je Tiršek s treningi in pripravami pričel šele pred kratkim, vendar se mu občutek za proženje že uspešno vrača. Irena Drobež A j O. rSv--:: v/- v- • J ^ !- ; J ROKOMETNI SODNIŠKI PAR REPENŠEK-POŽEŽNIK Za konec polfinale pokala pokalnih zmagovalcev Mednarodna rokometna sodnika Darko Re-penšek in Janko Požežnik sta v zadnji »evropski« sezoni zelo aktivna. Doslej sta uspešno odsodila že devet tekem, vsoboto, prvega maja, pa ju čaka še povratna tekma polfinala pokala pokalnih zmagovalcev v španski Pamploni, kjer se bosta pomerila domači Reyno de Navarra San Antonio in nemški Gummersbach. To bo Repenškova in Požežnikova 187. uradna mednarodna tekma, predprejšnji vikend sta v Izmirju sodila meddržavno tekmo Turčija : Grčija, in bržkone tudi zadnja, saj se morata ob koncu te sezone zaradi starosti posloviti od aktivnega sojenja. Ali bosta na slovenskih igriščih nadaljevala še kakšno leto, pa bo znano v prihodnjih mesecih. KF REGIJSKA LIGA V INLINE HOKEJU Tekme hokejistov vse do konca junija Na igrišču malega nogometa v Mozirju seje tretji petek v aprilu pričela regijska liga v inline hokeju. Ideja o ligi v Mozirju seje rodila med ljubitelji tovrstnega športa iz Gornjega Grada, Luč in Mozirja, ki so lani oblikovali ekipo ter v drugi državni ligi osvojili šesto mesto. Po besedah pobudnika Evgena Juriča se bodo tekme odvijale ob petkih ali sobotah popoldne vse do konca junija, kar pomeni enajst kol, in nato nadaljevale v jesenskem delu. Hokej na rolerjih se igra na ogra- jenem asfaltnem igrišču v velikosti 22 X 44 metrov. Ekipe, ki jo sestavljajo po štirje igralci in branilec, bodo obiskovalcem pripravile zanimive akcije, kot je to običaj pri hokeju na ledu. Na srečanjih v Mozirju bo svojo spretnost in moč merilo dvanajst ekip, ki prihajajo iz Ljubljane, Maribora, Celja, Velenja, Koroške regije in seveda iz Zgornje Savinjske doline. Slednje sestavljajo člani športnih društev Gornji Grad, Raduha Luče in Mozirje. Marija Sukalo Ljubitelji inline hokeja so že v prvem kolu lahko videli veliko dobrih akcij (foto: Marija Šukalo) KOŠARKAŠKI KLUB NAZARJE Kljub končani sezoni v polnem pogonu Za članskim moštvom nazorskih košarkarjev je letos uspešna sezona, dejavnosti v klubu pa se nadaljujejo. V cilju ohranjanja pripravljenosti in tekmovalne forme seje članska ekipa udeležila neformalnega turnirja prvakov 3. SKL. Na turnirju so sodelovali moštvo Nazarij (prvaki 3. SKL-vzhod), Fenomeni (prvaki 3 SKL - center) in Šenčur CPK (zmagovalci zahoda). Slednji so bili tudi pobudnik in organizatorturnirja, ki so ga dobili z dvema zmagama. Nazarčani so na turnirju nastopili vzdesetkani postavi. To seje najbolj poznalo pri igri pod košem, kjer je manjkal kapetan Valenčak. Nosilce igre so zamenjali igralci iz mlajših selekcij, vendar so se morali kljub dobri igri zadovoljiti z drugim mestom, ki so ga osvojili po zmagi proti moštvu Fenomeni in porazom proti domačinom. Za igralca turnirja je bil izbran Žiga Plesnik, ki je član mladinske ekipe iz Nazarij. Še en dokaz več, da v nazorskem klubu dobro delajo z mladimi. Članska ekipa je letošnjo sezono praktično končala, mladince in kadete čakajo kvalifikacije za 1. ligo, mlajše selekcije pa začenjajo novo sezono. Po besedah predsednika kluba Mateja Pečovnika je naloga vodstva kluba pridobiti sponzorska sredstva, s katerimi bo članska ekipa nastopala v 2. SKL, saj bo to krona letošnje zelo uspešne sezone. Piko na i ji bodo postavili na občnem zboru v začetku junija, ki bo združen s prijetnim druženjem na pikniku. Tam bodo položeni temelji za novo uspešno sezono. Roman Mežnar Rezultati 1. kola: Inline hockey team Velenje : ŠD Raduha Luče 4:3, Žalec : Celje 4:1, Maribor : Fužinar Ravne na Koroškem 15:1, Pečnik implantati Mozirje : Bidri Slovenj Gradec 4:2, Celjski vitezi : HK Velenje 17:0, Hrušica Ljubljana : ŠD Gornji Grad 15:1. Pobudnik regijske lige v inline hokeju Evgen Jurič (foto: Marija Šukalo) 1. ŽENSKA NOGOMETNA LIGA - 12. KROG ŽNK Rudar Skale : ŽNK Pomurje-Beltinci 2:0 (1:0) ŽNK Rudar Skale: Strassnig, Bric, Blazinšek, Sadikaj, Zagajšek, Založnik, Murič, Sevšek, Tič (od 75' Martinovič), Robnik (od 89' Kramar), Antolič (od 87' Dervič). Strelke: (1:0) Tič, (2:0) Robnik. AK v________________________________________________________y POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Ljubemu zasegli cel arzenal orožja Mozirski policisti so na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Celju 16. aprila opravili hišno preiskavo pri 48-letnem moškem z območja Ljubnega ob Savinji. Pri preiskavi so našli in zasegli večjo količino neprijavljenega orožja. Moški, osumljen storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva, je doma poleg uradno registriranega orožja hranil tudi več kosov neprijavljenega orožja. Policisti so tako našli in zasegli osem pušk različnih kalibrov, pet pištol in več delov za pištole, večje število različnih delov pušk, 14 cevi različnih dolžin, več kot 200 nabojev različnih kalibrov, štiri plastenke smodnika in mačeto. Poleg tega orožja, ki ni bilo prijavljeno, so mu zasegli še orožna lista in več kosov registriranega orožja, ki ga ni hranil v skladu z zakonom o orožju. Zoper osumljenega bo podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva. Benjamin Kanjir (foto ČRNA KRONIKA • VANDAL NA DELU Varpolje: V noči na 13. april je neznanec v vrtu stanovanjske hiše v Varpoljah pomendral rože ter stresel smeti iz posode za smeti. Policisti še zbirajo obvestila o vandalskem početju. • POČILA JE GUMA lačja vas: 14. aprila zvečer je voznica osebnega avtomobila z vozilom zapeljala z vozišča in trčila v drevo. Policisti so na kraju ugotovili, da je voznici med vožnjo počila prednja desna pnevmatika, zaradi česar je zapeljala z vozišča, v nesreči pa se ni poškodovala. • OB UKRADENO VOZILO Nizka: 15. aprila je poskušal občan na tehničnih pregledih v Nizki opraviti registracijo vozila, za katerega se je izkazalo, da je bilo ukradeno v Nemčiji. Vozilo je bilo zaseženo, postopek pa so prevzeli kriminalisti Policijske uprave Celje. • BILO JE PREPOZNO Soteska: 15. aprila ob 17.40 uri so bili mozirski policisti obveščeni o sumu storitve samomora ob regionalni cesti Letuš-Mozirje v Soteski. Neznan moški je poskušal storiti samomor z obešanjem. Ob prihodu policistov je občan še kazal znake življenja, zaradi česar so ga sneli z vrvi in mu nudili pomoč. Kljub posredovanju reševalcev pa je moški umrl. Zadevo je nato v reševanje prevzela Policijska postaja Žalec. • OROŽJE NA DOMU Ljubno ob Savinji: 16. aprila so policisti na podlagi odredbe opravili hišno preiskavo pri občanu z Ljubnega ob Savinji. Pri tem je bilo najdenih več kosov prepovedanega orožja, doma narejenega orožja in delov orožja. Policisti bodo občana kazensko ovadili, zoper njega pa sledi tudi odločba o hitrem postopku zaradi nepravilnega hranjenja legalnega orožja, • MED AKCIJO NAŠLI MINO Kokarje: 17. aprila dopoldan so občani med čistilno akcijo v Kokarjah našli protitankovsko mino. Policisti so zavarovali kraj najdbe do prihoda pripadnikov enote za odkrivanje, zavarovanje in identifikacijo neeksplodiranih ubojnih sredstev zahodno štajerske regije. Tehnika sta mino prevzela in odpeljala na uničenje. • OBJESTNEŽ NA CESTI Mozirje: 17. aprila zvečer so bili policisti s strani občana obveščeni o divji in objestni vožnji skozi Mozirje. Zaenkrat še neznani voznik je vozil osebni avtomobil znamke Honda, zelene barve. • NAŠEL DENARNICO Šmartno ob Paki: 18. aprila je občan na pokopališču v Šmartnem ob Paki našel denarnico z dokumenti. Najdeno je predal mozirskim policistom, ki so ugotovili, da je lastnica iz Mozirja tatvino denarnice prijavila julija 2008. Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči veš Ti in vemo mi, ki smo bili ob Tebi -zadnje trpeče dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega atija, moža, sina, brata in strica Vojka KRIVCA (22.4.1963 - 14.4.2010) s Prihove Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom za pomoč v času njegove bolezni. Še enkrat hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč ter vsem, ki ste darovali za cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo celotnemu medicinskemu osebju, ki so mu pomagali ob premagovanju bolezni. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih in nas tolažili ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Kar je napisano globoko v srcu, se s smrtjo ne more izgubiti. ZAHVALA ob slovesu od našega dragega moža, očeta, dedka in brata Jožeta KRAJNCA (29.3.1926 - 12.4.2010) iz Spodnje Rečice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se gasilcem, praporščakom, gospodu Jeraju in gospodu Grudniku. Zahvala gospodu župniku Ferdinandu Luknarju in gospodu diakonu Stanku Čeplaku. Posebno zahvalo izrekamo patronažni sestri Staši, dr. Andreji Podbregar Marš ter medicinskima sestrama Ireni in Simoni. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Matija UGOVŠKA (23.2.1955 - 8.4.2010) iz Lenarta pri Gornjem Gradu se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sorodnikomin sodelavcem za izraze sočutja, vso pomoč, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem, organistu in govorniku za izrečene besede slovesa ter zdravstvenemu osebju - dr. Podkrajškovi in patronažni sestri Zofki, ki so mu pomagali v težki bolezni. Žalujoča žena inhčerke Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le tako daleč, daleč je. V SPOMIN 19. aprila je minilo deseto leto, odkar med nami ni več naše drage mame in stare mame Ide PODBREŽNIK iz Lenarta pri Gornjem Gradu Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večen ostal. ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustil mož, oče in stari oče Franc VODOVNIK (I8.9.1932 - 14.4.2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ge. Ruži in zdravstvenemu osebju, ki ste njemu in nam v težkih trenutkih bolezni stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Še posebej se zahvaljujemo g. patru Franciju Ko-všetu, govornikoma ge. Marinki in g. Romanu, pevcem, gasilcem, praporščakom in pogrebni službi Morana. Žalujoči vsi njegovi Usoda z udarci mm ne prizanaša, brez milosti dragim življenje ugaša. Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti. Ostane nam tišina in večna bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Ivana TREIBENREICHA (Žanija) iz Ljubije 22, Mozirje (I929 - 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Najlepše se zahvaljujemo dr. Fiirstovi in sestri Sonji, gospodu župniku Sandiju Korenu za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku Robiju za lepe poslovilne besede, domačim pevcem za občuteno odpete žalostinke, praporščaku, Marjanu Podrižniku in pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Vsi njegovi 'Panožna, fnùtaya, V Društvu za povečanje dolgoživosti zakonskega življenja so spisali nekaj predlogov zakonov, ki bi po njihovem morali pomagali ostati zakoncem čim dlje skupaj. Najbolj poučne objavljamo. - Ženin oziroma nevesta mora na dan sklenitve zakonske zveze zanemariti vse svoje obligacije do ljubice oziroma ljubčka. - Poročenca lahko ves čas trajanja zakona občujeta samo med sabo, razen v primeru izjemne nevarnosti. - Ženska in moški se lahko pred poroko spoznata samo intimno. Poglobljeni čustveni odnosi so prepovedani. Seznanjanje s taščami in tasti prav tako. - Med spolnim odnosom je prepovedano branje, likanje, trgati kondome, uničevati pohištvo, ki ni vaše, odganjati selitvene delavce. Lahko pa kupujete nujno potrebne življenjske potrebščine. - Partnerja nista dolžna narediti čisto vsega, da bi zadovoljila eden drugega, občasna menjava posteljnine pa ni prepovedana. - Zakonske zaobljube je treba obnavljati, dokler nista zakonca v takih letih, da jih ne moreta več kršiti. - Če se bodo otroci vrgli po možu, ima žena pravico do brezplačnih tablet za živce, če pa se bodo otroci vrgli po ženi, ima mož pravico do uporabe pokvarjenega slušnega aparata. - Zakon je dajanje in sprejemanje. Žena sprejme, da se vozi v avtomobilu, ki ga izbere mož, mož pa lahko zato plačuje vse stroške v zvezi z avtomobilom. (y V/ww/A/Wrl/t/ t Ne hvala, ne bom kave, ker drugače ponoči ne bom mogel spati. - Za izkazovanje zakonskih nežnosti je prepovedana uporaba trdih in težkih predmetov. - Žena nima pravice zahtevati od moža, da bi seksal med enim in drugim spolnim odnosom. - Ženi je dovoljeno enkrat klofniti moža, če ugotovi, dajo vara, ampak samo v primeru, če gre za vsaj pet ljubic. Mož se je dolžan klofniti, če ugotovi kaj podobnega pri ženi. - Pretvarjati se, da niste poročeni, je v neskladju z zakonom, tudi poročnim. - Par, ki se druži kljub nasprotovanju družin, je treba za kazen poročiti. - Vsaj eden od zakoncev mora imeti urejeno spolno življenje. - Zakoncema montiranje ogledala nad zakonsko posteljo ni dovoljeno. Za to so poklicani strokovnjaki. - Pri seksu so prepovedani vsi položaji, razen tistega, ki je pogojno dovoljen. - Za kriminalno dejanje se šteje, če mož poljublja ženo tako, da ji pri tem z rokami zamaši nos. - Če želite svojega partnerja opazovati med seksom, je dovoljena uporaba daljnogleda, prepovedani pa so žarometi. da ženi nikoli nič ne manjka, žena mora skrbeti, da je mož vedno na tekočem, kajji manjka. Cvetke n koprive) STARA ZNANCA Dr. Franc Zagožen, nekdanji poslanec državnega zbora (levo): »Pozdravljeni, gospod Bučar, se me še spomnite iz poslanskih klopi?« Dr. France Bučar, nekdanji predsednik parlamenta (desno): »Seveda, gospod Zagožen, kako se ne bi. Vaše besede v parlamentu nisem skoraj nikoli prekinil, saj »zadretščine« še danes ne razumem dovolj, da bi si lahko kaj takega privoščil.« GENERALNA ČISTKA Mag. Karol Turk, direktor Policijske uprave Celje (levo): »Imava še veliko?« Janko Goršek, generalni direktor policije: »U, še! Ko tole počistiva, greva še na Ljubno v neko stanovanje naložit staro železo.« OROŽJE NA PREGLED PRESS OBVESTILO 0 PRIZEMLJITVI Tudi čarovnice so do nadaljnjega prizemljene zaradi škodljivega dima, ki se vali iz islandskega vulkana preko Evrope. Nocojšnji šov čarovnic tako zaradi popolne zapore zračnega prostora odpade. Svoja vozila naj kljub temu ne puščajo kjer koli, kakor je to primer na pričujoči fotografiji. ZNAMKA AVTOMOBILSK. ŠPORTNIH IZPUŠNIH LONCEV PROGRAMSKI JEZIK ZA MANIPULIRAN. Z NIZI ZNAKOV ŽENSKO IME SVILEN PAS PRI JAPONSKEM KIMONU r VRTINČAST TROPSKI VIHAR REKA V ŠVICI Q. SNUBEC (NAR.) ZAKLJUČEK GESLA CL GROBO DOMAČE SUKNO I2L h G KATICA ILEŠ OKRASNI KAMEN RDEČE BARVE SORTA HRUŠKE t e io U CL ZRAK (LAT.) NEKDANJI FRANCOSKI DIRKAČ F-1 (PROST) I SLOVENSKO GRADBENO PODJETJE 4 GL REKA V ROMUNIJI k K GL CL 4 e n e o ZELO MAJHNA KOLIČINA CL NEMŠKI SKLADATEU- HERBERT r ANGLEŠKI PESNIK- PHILIP r t 20. IN 13. ČRKA ABECEDE G CIMA, KLICA. POGANJEK ZGOŠČEN SVETLOBNI CUREK k CL ITALIJANSKI IGRALEC (TOGNAZZI) POSODA ZA SMETI (POG.) SIRSKI POLITI K-NUREDIN ZAŠČITNO NAGLAVNO POKRIVALO, ŠLEM C GOZDNA PTICA, SPADA MED GOLOBE SINJSKA VITEŠKA IGRA MUSLIMANS. BOG u KIRURŠKA IGLA C KUP NAMLAČENEGA ŽITA ALMA KARLIN OL ARABSKI ŽREBEC BRIGA. SKRB, VNEMA CL TEMNA HRBTNA PROGA PRI SESALCIH CL ČASNIŠKI STOLPEC CANKAR IVAN C n IZMET, IZMEČEK Q k o OL KRATICA ZA NEKDANJI AVSTRIJSKI ŠILING CL t RUSKI VLADARSKI NASLOV C MITOLOŠKI KRALJ h ITALIJANSKA RTV r~ OL REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Varivo, Studin, Alsace, Dal, EK, ženin, pakt, Aha, jastog, algol, akrobat, Eole, Ntare, Vašte, kimograf, Asa, avo, Larra, TN, atrij, Orlek, Etna, čindara, soinvestitor, Arktika, lala mum MINI SLOVARČEK: ASSO- znamka avtomobilskih športnih izpušnih loncev RAFLEZIJA- azijska tropska rastlina z velikimi cveti ATASI- sirski politik- Nuredin SNOBOL- programski jezik za manipul. Z znaki JIU- reka v Romuniji Turistično društvo NAŠ KRAJ, p.p. 4, 3333 Ljubno ob Savinji Razpis za izvajalce gostinske dejavnosti na Flosarskem balu J/ Obveščamo vse zainteresirane, da bomo imeli v četrtek, 29. aprila 2010, ob 18. uri v prostorih sejne sobe občine Ljubno, sestanek z zainteresiranimi ponudniki za opravljanje gostinske dejavnosti na 50. Flosarskem balu. Prednost pri izbiri bodo imeli lokalni turistični nosilci in lokalna društva. Napovednik dogodkov • Petek (23. april), ob 13.00. Prostori Strelskega društva Mozirje Strelski maraton Match 60 z zračno puško________________________ ' Petek (23. april), ob 16.30. Knjižnica Mozirje Pravljično ura za otroke: Zaljubljeni mišek ’ Petek (23. april), ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Slovesnost ob prazniku občine Mozirje_______ ________ > Petek (23. april), ob 18.00. Galerija Mozirje Otvoritev likovne razstave Jožeta Krambergerja___________ ' Petek (23. april), ob 19.00. Galerija Steki Gornji Grad Odprtje razstave članov Društva šaleških likovnikov_____________ ’ Petek (23. april), ob 19.30. Kulturni dom Luče Predavanje arh. Janka Rožiča Vpogledi skozi prostorske ključe ’ Petek (23. april), ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Dodatne kvalifikacije - KMN Nazarje Glin: Krona bar Ptuj > Sobota (24. april), ob 9.00. Mozirje Tradicionalni pohod ob občinskem prazniku občine Mozirje ’ Sobota (24. april), 10.00. Mozirski gaj Likovna kolonija otrok vrtcev Celjske regije • Sobota (24. april), ob 17.00. Sejmišče v Mozirju Tradicionalno plezanje na mlaj______________________________ • Sobota (24. april), ob 1700. Kulturni dom Radmirje Prireditev Z nasmehom v pomlad z družabnim srečanjem • Nedelja (25. april), ob 8.00. Mozirski trg Jurjev sejem_________________________________________________ • Nedelja (25. april), od 9.00 do 14.00. Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani in Osebna zbirka Aleksandra Videčnika Dan odprtih vrat____________________________________________ ' Nedelja (25. april), ob 15.00. Kulturni dom Mozirje Narodopisna prireditev 14. družinsko petje__________________ ’ Nedelja (25. april), ob 16.00, Kulturni dom Rečica ob Savinji Spominska proslava ob dnevu upora proti okupatorju___________ 1 Nedelja (25. april), ob 19.00. Šmihel, pred spomenikom NOB Proslava ob dnevu upora_________ _____ _________________ ■ Četrtek (29. april), ob 1730. Knjižnica Nazarje Pravljična ura za otroke: Veliki lov na pošast ŽIVALI - PRODAM Prodam teličko simentalko, težko 140 kg; tel. 051/455-165. Prodam dve telici simentalki, visoko breji; gsm 031/831-397 ali 031/640893. Prodam 2 telički in enega bikca, težke 150 kg; gsm 031/557-996. Prodam kravo sivko, dobro molznico, brejo 7 mesecev, staro 5 let; gsm 031/585-735. Prodam telico čb, brejo 7,5 mes., bikca čb,160 kg, mlekovod vestfalia in 3 molzne enote; gsm 041/466-720. Prodam 1 teden starega bikca sivca; gsm 041/324-438. Prodam vietnamske prašičke, cena 30 eur; gsm 041/863-276. Prodam prašiče 80 dol20 kg za zakol ali nadaljnjo rejo. Prašiče lahko tudi dostavimo; gsm 041/561893. Prodam ali menjam himalajske koze in kozla; gsm 031/734-283. Prodam 2 kozi, ena breja, ena z mlekom; gsm 041/413-180. MORDA STE ISKALI PRAV TO MIZARSTVO STOPAR Izdelava masivnega pohištva: stopnice, omare, kuhinje, vrata, kopalnice, predsobe spalnice... Tel. 031/33&021; mail: stopar.tomaz@gmail.com. Mizarsh/o Stopar, Tomaž Stopar s.p., Cesta v Loke 13, Mozirje. ALI Sl ŽELITE PREMAGATI ALERGIJO na cvetni prah? Lahko jo skupaj. Vaš SOLNI TEMPELJ. 031/788-881. Grajska vrata d.o.o.. Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031 / 305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; BRLEČ Franc 041/606-376. GP PIRC d.o.o., Zg. Palovče 3,1241 Kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANALA - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. OBNOVA NOTRANJIH PROSTOROV svetovanje, polaganje keramike in pleskarska dela, 041/226-126. Petrin Igor s.p., Delce 27,3341 Šmartno ob Dreti. MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. UGODNA PONUDBA KOLES SCOTT 2009 -20% PRAVI ČAS ZA NAKUP! gsm 031/358-085. HELI, Andrej Marovt Helešič s.p., Plac 20,3333 Ljubno ob Savinji. RAČUNOVODSKE STORITVE Nudim strokovno vodenje vaših poslovnih knjig. Saša Poljanšek s.p. Radmirje 26, Ljubno, 031/633-192. Petelina, domačega, odraslega (letnik 2008), prodam, cena 20 eur, Zdenko, N. Štifta, 051/341-733. 041/783-528. Prodam bivalni kontejner (6,20 m x 2,50 m) pregrajen, pokrit; gsm 041/464832, Kokljo na 9 jajcih (izvolitev 10.5.2010) DRUGO - PODARIM Prodam samonakladalno prikolico sip 17 pripravljeno za transport, prodam, cena 25 Podarim rabljen električni štedilnik v dobrem stanju; tel. 03/584-60-56. m3; tel. 584-1785. eur, Zdenko, N. Štifta, 051/341-733. Prodam kosilnico laverda, zelo ugodno. gsm 031/845-221. ŽIVALI - DRUGO DRUGO - PRODAM Prodam os. prikolico (3,10 m x 1.45) s cerado, registrirana, večnamenska, cena 1.650 eur; gsm 041/464832. V rejo vzamem 7 -10 telic v času pašne sezone, za ograjo in vodo poskrbljeno, cena po dogovoru; 041 /354-536. Prodam močnejši osebni računalnik; gsm 031/477-271. Nujno prodam sušilni stroj za simbolično ceno ali 2 kg kave; gsm 041/972-198. Prodam jedilni, krmni in semenski krompir, pajek sip 350; gsm 041/238-345. NEPREMIČNINE VOZILA IN OPREMA - PRODAM Prodam ford fiesto, 1998 1., 70.000 km, Prodam renovirano in opremljeno 3-sobno stanovanje v bloku v Mozirju; gsm 051/303-165. možna menjava za drva; gsm 041/783802. Prodam elio 1.2, letnik 2003, prevoženih 63.000 km; gsm 070/875-767. Prodam zgornjesavinjski želodec, domače salame in Ocvirkovo mast; tel 03/83984-55 ali 031/699-233. Prodam obnovljeno in opremljeno stanovanje v prosvetnem domu na Rečici; gsm 031/725847. Hyundai pony 1.3 GSL, letnik 1992, prodam za 200 eur; gsm 031/248882. Prodam silažne in suhe bale; gsm 031/738-148. Prodam suha bukova drva; tel. 051/300-522. Novo stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/844-784. Prodam lepo ohranjeno fantovsko gorsko kolo na 6 prestav, modre barve, 20 col; gsm Pasjo utico, lepo, izolirano, krito s tegulo, poceni prodam; tel. 584-34-97. Lokal in starejšo hišo v centru Mozirja oddam; gsm 041/650-151. EKO-POPUST 10 % Velja za prednaročila za leto 2010 * 5 let garancije * kvaliteta po evropskih merilih * ugodnos Privoščite si za spremembo čisto pravo in nepozabno v"i *gjštoko večerjo! Izdelujemo • vse vrste fasad St • notranje in zunanje strojne omete • gradimo stanovanjske objekte ■EEQ&mZSü® Z odkritjem žoge vsak teden do PLASMA TV. NewIWR fr asadcrst\'0 Gradbeništvo 5vetovanje •e GOAD Freier GOSTINSTVO, Mitja Felicijan s.p. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Sešče 48 a, Prebold • Tel,: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/642 643 Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE Toplotno - izolacijski fasadni sistemi (Röfix, Baumit) www.termosgd.com ikrijte prvenstvo v Velejaparku ■Ir m NAKUPOVALNI CENTER f Ìtà> www.velejapQrk.com V aprilu vsako sredo in petek NOGOMETNI STREL NA GOL. Ne zamudite! NLB Skladi: Naložbene rešitve za dobre in slabe Celje - skladišče D-Per 7/2010 5000025719,16 Aleš Lončar, osebni bančnik NLB d.d. Podružnica Savinjsko-Šaleška Poslovalnica Mozirje, Na trgu 9, 3330 Mozirje, tel, 03 839 17 25, poslovni čas: od 8.00 do 12.00 in 14.30 do 17.00 ure G, Aleš Lončar, kot finančni svetovalec v NLB Skupini, katere del ponudbe predstavljajo tudi podskladi krovnega sklada NLB Skladi, ste gotovo pravi naslov za najbolj osnovno vprašanje - kaj sploh pomeni izraz pod-sklad, ki se pojavlja zadnje čase? Podsklad krovnega sklada je vsebinsko gledano enak vzajemnemu skladu, ki je med ljudmi bolj poznan izraz. Vsak podsklad zbira premoženje večjega števila vlagateljev in to premoženje nalaga v delnice in obveznice v skladu s svojo naložbeno politiko. Krovni sklad NLB Skladi tako trenutno sestavlja 15 podskladov raznolikih naložbenih politik. Vlagatelju že samo ime podsklada okvirno pove, kam podsklad zbrana sredstva nalaga. NLB Skladi - Obvezniški EUR tako zbrana sredstva nalaga v obveznice, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva delniški pa v delnice izdajateljev s sedežem v porajajočih se trgih. Podrobnejše informacije o podskladih krovnega sklada NLB Skladi lahko vlagatelji poiščejo tudi na spletni strani www.nlbskladi.si. Podskladi krovnega sklada - to je precej nov termin. Kakšne prednosti varčevanje v krovnem skladu prinaša vlagateljem? Družba NLB Skladi je vzajemne sklade preoblikovala v podsklade krovnega sklada NLB Skladi z letom 2009. Ključna prednost za vlagatelje z uvedbo krovnega sklada je možnost uveljavljanja odloga ugotavljanja davčne obveznosti pri prehodih med podskladi istega krovnega sklada. Z drugimi besedami vlagateljem pri prehodih med podskladi istega krovnega sklada ni potrebno plačevati morebitnega davka na kapitalskih dobiček, ki so ga pri prehodih med vzajemnimi skladi morali. V primeru, ko med posameznim vplačilom v krovni sklad in izplačilom iz krovnega sklada mine dovolj dolgo obdobje (20 let), se vlagatelj lahko celo v celoti izogne plačilu davka na kapitalski dobiček, tudi če vmes večkrat prenaša naložbo med različnimi podskladi istega krovnega sklada, po nižji stopnji pa je obdavčen že po petih letih varčevanja v krovnem skladu. Lahko kratko opišete delo finančnega svetovalca. Človek bi si predstavljal, da vlagateljem danes svetujete kaj bo jutri najbolj donosno? Veliko vlagateljev se nalaganja v podsklade, pa tudi nasploh, loti na napačnem koncu. Čeprav se sliši obetavno, odgovori na vprašanja, kot so »Kaj je bilo najbolj donosno?«, »Kaj je najbolj perspektivno?« ali »Kaj je najbolj prodajano?«, ne dajejo koristnih informacij za odločitev o naložbi. Dober finančni svetovalec na našteta vprašanja niti ne poskuša podati odgovora, saj bi s tem verjetno le zavajal. Ključno vprašanje pri naložbenem nasvetu je naložbeno tveganje, vendar ne na kakšen način se mu izogniti, temveč koliko naložbenega tveganja sprejeti. Zelo pomembno je, da finančni svetovalec stranko pozna in se med njima vzpostavi odnos zaupanja. Osebno v tem vidim svojo največjo konkurenčno prednost, saj svoje stranke dobro poznam in jim lahko svetujem takšne podsklade krovnega sklada, ki dejansko ustrezajo njihovemu finančnem profilu. Se pravi vprašanje »V kateri podsklad naj naložim« ne more dati enoznačnega odgovora? Tako je. Za različne vlagatelje so primerni različni podskladi. Vlagatelji, ki hočejo prevzeti nižje tveganje in hkrati nizko pričakovano donosnost, bodo premoženje v največji meri razporedili v obvezniške podsklade, tisti, ki želijo visoko donosnost, bodo več naložili v bolj tvegane delniške podsklade, večina pa bo nekje vmes. Ti želijo plemenititi svoje premoženje ob zmernem tveganju. Za takšne vlagatelje so najprimernejši uravnoteženi podskladi, ki premoženje v približno enakem razmerju nalagajo v delnice in obveznice. Takšen je tudi podsklad NLB Skladi -Kombinirani globalni, kije od ustanovitve družbe NLB Skladi najbolje prodajan podsklad na slovenskem trgu. Po izjemni rasti delniških tečajev v zadnjem letu, ko so nekateri delniški trgi porasli preko 70 %, se večina vlagateljev verjetno sprašuje, ali je sedaj še pravi čas za varčevanje v podskladih krovnega sklada NLB Skladi? Vsekakor bo vsak, vsaj minimalno strokovno usposobljen finančni svetovalec, podsklade v določenem deležu glede na celotno finančno premoženje vlagatelju vedno priporočil. Pri tem se nikakor ne bo oziral na preteklo donosnost. Če je bil najboljši čas za nalaganje v podsklade krovnega sklada NLB Skladi pred enim letom, to še ne pomeni, da sedaj ni dober čas za nalaganje. Za večino vlagateljev, ki varčujejo za dobo daljšo od petih let, je namreč racionalno, da premoženje razpršijo na različne finančne naložbe. V zadnjem času je veliko govora o naložbenih rešitvah. Omenjate jih tudi v obsežni oglaševalski kampanji. Lahko kaj več poveste o tem? Družba NLB Skladi naložbene rešitve razume kot ponudbo celovitih storitev vlagateljem. Vse se začne s korektnim finančnim nasvetom, ko finančni svetovalci NLB Skupine vlagateljem svetujemo in nudimo pomoč pri opredelitvi finančnega profila in postavitvi naložbene strategije. Pri tem upoštevamo množico različnih dejavnikov od finančnih razmer vlagatelja do čisto osebnostnih lastnosti. Rezultat naložbene strategije so naložbe, ki bodo za vlagatelja primerne tako v dobrih kot slabih časih, ki se na borzi skozi zgodovino ves čas izmenjujejo. Družba NLB Skladi je v letošnjem letu prejela tudi mednarodno nagrado analitske hiše Frost & Sullivan. Verjetno ste na to vsi upravičeno ponosni? Res je. Analitska hiša Frost & Sullivan je družbi NLB Skladi podelila nagrado za doseženo penetracijo trga, saj je družba NLB Skladi od ustanovitve leta 2004 dosegla največjo rast tržnega deleža na slovenskem trgu vzajemnih skladov. Finančni svetovalci pri naložbah v podsklade krovnega sklada smo na to še posebej ponosni, saj se je poleg rasti tržnega deleža pri nagradi upošteval tudi način, kako je bila rast dosežena. Pri Frost & Sullivanu so zlasti izpostavili uravnoteženo prodajo podskladov, ki ni temeljila na agresivnih delniških podskladih, ki bi bili v določenem trenutku zaradi pretekle donosnosti najbolj »vroči«. V tem je tudi ključni prispevek finančnih svetovalcev, ki smo svetovali korektno in pogosto celo mirili apetite vlagateljev po prekomerno tveganih podskladih glede na njihov finančni profil. Za konec še ključno vprašanje. Na kakšen način in kako lahko vlagatelji varčujejo v podskladih krovnega sklada NLB Skladi? V podskladih krovnega sklada NLB Skladi je možno varčevati tako postopoma, na primer z mesečnimi manjšimi vložki, kot z enkratnimi vplačili. Pri postopnih varčevanjih so vlagatelji deležni popustov na vstopne stroške, popuste pa nudimo tudi vlagateljem, ki enkratno vplačajo višje zneske (nad 5.000,00 €). Vlagateljem vsekakor svetujemo, da se oglasijo v katerem od pooblaščenih vpisnih mest. V okviru Savinjsko-Šaleške regije tržimo podsklade krovnega sklada v NLB poslovalnicah, in sicer v Celju, Žalcu, Velenju, Šoštanju, Mozirju in Ljubnem ob Savinji. Opozorilo vlagateljem Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., upravlja krovni sklad NLB Skladi. Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov podskladov opravljata na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi tudi Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, in Banka Celje d.d. Podrobnejši podatki in informacije o podskladih krovnega sklada so vsebovani v prospektu krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospekta podskladov. Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja morajo družba NLB Skladi oziroma druge osebe, ki so pooblaščene za trženje in prodajo investicijskih kuponov podskladov, vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta podsklada, na njegovo zahtevo pa morajo vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja ter zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada. Izvlečki prospekta podskladov, prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, zadnja objavljena revidirana letna in polletna poročila podskladov ter druga gradiva, podatki in informacije o podskladih so vlagateljem dostopni na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, in Banke Celje d.d., med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Investicijski skladi družbe NLB Skladi niso bančna storitev in ne prinašajo zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v investicijske sklade tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbrane pri bankah in hranilnicah. COBISS