104. številka. Trst, v torek 21. junija 1 SOS. (»čfrno Izdanje) Tečaj XXIII. EDINOST GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Itv. 870. Stane 4 nrf. \ edinosti je moč! „Edinost" izhaja dvakrat na dan, razun nedelj in praznikov. Zjutranje izdanje izhaja ob 11. uri, večerno pa ob 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop. Naročnina /naša : Obe izdnnji na leto . . . gld. 21*— Za samo večerno izdanje . „ 12"— Za pol leta,četrt leta in na niesec razmerno. Narnčnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. Oglati se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zalivale, domači ojrlasi i. t. d. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj ae poSiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iipravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Vrednistvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. I pravništvo, od-pravnlštvo in sprejemanje insertitov v ulici Molin piccolo Stv. :J, II. nad str. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Novejše vesti. IViiiftt 20. V mestni dvorani bil jo danes sprejem slovanskih gostov. Nnpivalo so jo vzajemnosti vseli jfc^atfgtegfrklf <>ri 1 jo tudi župan ljubljanski HribarF§TOč7. Pri Santiago do Cuba so poskušali včeraj najti primeren prostor za izkrea-vanje. Pri tej priliki se jo dognalo, da Španci stražijo obrežje 15 milj v daljavi. Ovčarja, toda to Se ni pomirilo njegovo jeze. Soparno muje bilo v sobi, zato je stekel vfen na dvorišče ter hodil semtertje bled, s stisnenimi pestmi, s krojo zalitimi očmi, gledajo izpod čela, nad kom bi mogel razliti svojo jezo. Spomnil ho je, da je treba kravama dati krme. Sel je v hlev, jel ju suvati z nogami in ko ga jo jedna prestrašena binenila v nogo, je pograbil vile ter brez vsega usmiljenja naklestil ž njimi obe kravi. Potoni je kakor nezavesten stekel za skedenj in zapazivši crknjenega Burka, je brcnil psa z nogo ter jel preklinjati celi svet. »Ko hi fi, pasjo seme, no bil pogoltnil kruha, ki ti ga je vrgla tuja roka, ne bil bi jaz prišel ob konja... Gnij tukaj in trpi do pomladi, ničvredna mrha ...« reče mu ter ga še enkrat sune, da je kar počilo nekaj v zinrzli živali. Vrnivši se v sobo, opotekal se je tako, da je prevrnil tnalo. Andrejček to videč, jo spustil smeh in takrat je Polž, snevši raz sebe jermen, jel pre-tepavati žnjim fanta, da mu je ta zlezel pod klop, oblit s krvjo. Navzlic temu si krnet še ni zapel pasfi. Hodil je po sobi z jermenom v roki, čakajo, da se oglasi še žena, da bi tudi njo naklestil. Zona pa je molčala ter se lo včasih prijela za rob ognjišča, kakor bi ji manjkalo moči. »Centu se tako opotekaš? ...« zamornija kmet. »Ali so ti še ni »kadila včerajšna žganjica ? . ..« »Nekako slabo mi je«, odvrne tiho žena. Polž se zamisli ter si zopet zapne jermen. »Kaj ti je*?« vpraša. Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. Mi vstajamo — in vas je strah! No, tako strupenega članka nismo čitali z lopa, kakor ga prinaša v zadnji nedeljski številki stara čifutilija dunajska >Neuo Kreio Presse« o čcško-poljsko-ruskeni pobratimstvu v Pragi povodom slavnosti nti čast Palaokoinu. V obnemoglem srdu radi velopoinenbnega izhoda teli slavnosti, ki so se nepričakovano razvilo v impozantno manifestacijo slovanske samozavesti in slovansko vzajemnosti pobrala je stara grešniea iz vseh kotov vse, kar bi moglo spominjati Poljake na to, da so loli časi, ko so obstajala nesporazurnljonja mej njimi in Cehi in seveda še bolj moj njimi in Rusi. Razkrivajoč staro rane, nadeja so, tla vzbudi stare bolestne spomine, da na novo razdvoji brate, ki so so žal i bog predolgo prepirali sebi na škodo, a materi Germani ji iu njenemu očuhu Izraelu na korist in vesolje. A zaman! Prešli so časi, ko so Slovani poslušali glas nem-ško-eitutskih novin ter uravnavali svoje korake po njih željah. Slovani gredo na dan, hočejo živeti samostojno življenje ter uravnavati svoje korake po svojih potrebah. Ne omamijo jih več sirenski glasovi zakletih njih nasprotnikov in no vstrašijo jih, njih grožnje. Slovani gredo na dan, niso več otroci, postali so zreli možje. In kar mora navdajati slehernega Slovana največiin zadoščenjem iu najboljšimi mulami za srečnejo bodočnost, je to, da so v Poljakih vzbuja od dne tlo dno krep-koje čut slovansko vzajemnosti, spoznanje, tla jim je spas le v tej misli. To boli brezzobo starko, dunajsko »Neue Kreie Prosse«. Prebolela bi lahko vzajemnost slovansko — brez Poljakov, a vzajemnost vseh Slovanov, torej tudi Poljakov, navdaja jo strahom, da obupom. »Taki črni kolobarji mi stoje pred očmi in šumi mi po ušesih... ()!... ali nemara tu v sobi tako cvili?...« je dejala, pokazavši na stransko sobo. »Ne srkaj žgnnjice, pa ti no bo šumelo odvrne ji jezno Polž ter odide znovič na dvorišče. Čudno se mu je zdelo, da se ženska ni potegnila za težko pobitega Andrejčka. Ker pa mu je jeza znovič skipela v glavo ter ni imel več nikogar, nad kom bi so znosil, vzel jo sekiro ter jel sekati drva. Sekal jih jo do večera, brez jopiča in telovnika, niti k obedu ni šel. Zdelo so mu je, da tu pri njegovih nogah ležd oni, ki so mil ukradli konja; torej jo mahal po njih kakor besen, da so mu treske iu polena kar trčala nad glavo, razsipajoč se po dvorišču. Naposled so mu omahnile roke, jel ga je boleti križ in srajca mu jo postala vsa mokra od znoja. Oh enem ga jo tudi popustila jeza. Vrnivši se v kočo, ni našel v prvi sobi nikogar. Pogledal je v stransko sobo. Tu najde ženo v postelji. »Kaj ti je?« vpraša jo. »Nekoliko me jo podvzelo«, odvrne žena, kakor sprebudivši se iz snft. »Toda to ni nič«. »Na ognjišču jo ugasnilo«, »Ugasnilo?« ponovi. Le s težavo vstane s postelje ter z nemalim trudom zopet zakuri ogenj za večerjo. »Vidiš!...« do Polž ter pozorno ogleduje /,ono. -Razgrela si se včeraj v kremi, potem si se napila židovske žganjieo in mi potu si si še razpela jopo. Prehladila si se očividno , (Pride še). V gori navedenem članku zgraža se nad trm, da srdi jo okolo ene mize v najsrčnejši služnosti ruski general Komarov zraven županov Ivovskega in krakovskega ter da si pritrkujejo s čašami in si stiskajo roke. Pozabljena j«- Varšava, iz spomina je šla Poljakom Sibirija, tako vsklika N«-ue Freie Presse v nežni skriti /a bodočnost IN ti jak« A'. Da, pozabljena je Varšava, pozabljena je Si-Itirija, tako vsklikamo razratlošeeui mi Slovani, videči, da se celi rana zadana bratu «»1 tirata. Kuski general Komarov, najbojevitcjši vodja »blagotvoriteljnega občestva ni prišel v Prago,da slavi slovanskega zgitdovinopisea Palaekega, nego on prihaja kakor vremenska ptiea povsodi, kjer se pripravljaj«« Slovani, da raz ruše stare oitlike, da si prisvoji? oblast, tako tarna ista »Neue Freie Presse . l)a, pravimo mi, Slovani se pripravljajo, da razruše stare oblike, da si prisvoje oblast, katera jim gre v Avstrije po božjih in naravnih zakonih. Oni se hočejo otresti nemškega gospodstva, hočejo hiti sami svoji na svojih tleh in nič ne d«'', ako je tudi general Komarov, ta vremenska ptiea, zraven. Saj se tudi nemška gospoda ni nikdar hranila »moralne pomoči nemškega boga Rismareka, kateremu v čast je zasajala na avstrijskih tleh nemški! hraste. In to je oni Rismarek, katerega peklenskemu načrtu se imajo zahvaliti Poljaki, da jih proganja pruska država »zakonitim potem iz tal slavnih njih pradedov. In tudi staremu voditelju ("ehov, Riegru, zetu slavnega Palaekega, ne prizanaša »Neue Freie Presse ter spominja lojalno - pobožnim pogledom proti nebu na to, kako je Rieger poto-val v Moskvo in kako je tam govoril proti Poljakom. A stara grešniea, ki ima tako dober spomin za to, kar se je že davno pozabilo, ne spominja se več, kako so še včeraj hodili državi zvesti« Nemo! v nemško državo, da so tam mogli bolj svobodno napadati avstrijsko državo, in ne spominja se več, kako krvavo so žalili nemški prijatelji v državnem zboru ves poljski narod, ko so uprav divjaški napadali njih državnoga poslanea, bivšega predsednika državne zbornice, viteza Abrahamoviez-a. Previdni Poljaki počenjajo uganjati najveće budalosti vzdiha Neue Freie Presse« proti koncu omenjenega članka ter se ne more zadosti načuditi, kako so mogli sedeti poljski poslanci in župani prvih galiških mest v taki družbi. V odgovor na ta gotovo odkritosrčen« vzdih > Neue Freie Presse-; nam ne preostaje druzega, nogo da navajamo besede, katere je spregovoril ruski general Komarov po shodu slovanskih novinarjev na banketu prirejenim njim v čast. Komarov je naglašal tu mej drugim: Mi vsi Slovani imamo enega edinega sovražnika, proti kateremu se moramo boriti zeilinjcnimi močmi. Ruski narod goji za vse druge slovanske narode enake simpatije in enako ljubezen ter bo pomirjen le takrat, kedar zopet pridobi Slovanstvu, kar mu je bilo ukradeno. Kedar bo naša zmaga nad tem sovražnikom popolna, poravnajo se z lahka nesoglasja, ki še ostajajo mej slovanskimi narodi«. Na te pomembne besede odgovarjala sta dva poljska novinarja pritrdilno, zažvenketale so poljske in ruske čaše in Poljaki in Rusi so si stisnili bratske roke mej navdušenim ploskanjem drugih slovanskih gostov zlate Prage. A mi dostavljamo temu krasnemu pojavu slovanskega in posebno rusko-poljskega pobratimstva, ki hodi Slovanom zastava lepše bodočnosti: »Amen !« 0 naši organizaciji. Poročni F r. Orel na zborovanji slov. učit. društvu za koperski okraj. (Konec). Od vseh društev in ustanov, katere imajo učitelji na Kranjskem, omenjam naj še društvo za podporo učiteljskih udov, katero razpolaga dandanašnji se svoto nad iiO.OOO gld. Obžalovati je, da se to društvo, ko se je ustanavljalo in postavilo na širše stališče, sprejemši pod svoje okrilje ilčiteljstvo vsega slovenskega ozemlja. Morebiti, da bi bilo sedaj razpolagalo s podvojeno glavnico in tukaj bi najsijnjncje odsevala moč naše organizacije. Priporočam pa slavnemu Slov. učit. društvu v Ljubljani, ki je prevzelo nalogo razmišljati o ustanovitvi učiteljske denarne zadruge, da pri tem razširi svoje delovanje ter prebije zid, ki sklepa nteje njegove ožje domovine ter ustanovi to jto-djetje celokupnemu slovenskemu uČiteljstvu na korist. Iz teh mojih malenkostnih podatkov ste gospode razvideli, kako tužen je položaj slovenskega učiteljstva in še posebej istrskega. Pogled v bodočnost nam je Meglen. Tudi ste lak ko izprevi-deli, «la smo pri tem osamljeni in da kar imamo je delo naših rok, našega uma. Zato je v svoji 1. letošnji ft. »Učiteljski tovariš« opravičeno pov-ilarjal, da, smo močni h- sami v sebi in da se bolj kot na vse drugo opiramo na to svojo moč in dalje, da dan zmage pride pred vsem v znamenju odkritosrčnega medsebojnega prijateljstva in sloge.« In tega dneva zlato zarjo nam milostno nebo skoraj nakloni ! Stavim v uvaževanje in razpravo sledeče resolucije : 1. V zboljšanje naših gmotnih razmer izroči naj naše društvo spomenico našim g. g. državnim poslancem in slično spomenico, za katero naj se skuša doseči sporazumljenje tudi od naših italijanskih kolegov tudi g. deželnim poslancem oboje narodnosti. L\ Društvo naj izreče svoje obžalovanje nad tem, da se je član slovenskega uČiteljstva izrazil nečastno o istrskem učitelju. Ji. Društvo naj pri bodočem zasedanji delegaciji naše Zaveze stavi predlog, da se poskusi zjediniti naša [strokovna lista v jeden sam list, kakor glasila zaveze in celokupnega slovenskega učiteljstva. 4. SI. Slovenskemu učit. društvu v Ljubljani se priporoča, da pri ustanovitvi učiteljske denarne zadruge vzame ozir tudi na izvenkranjsko učiteljstvo. Vse resolucije so se sprejele jednoglasno, Politični pregled. O notranjem položaju. Ministerski 'svet se pridno sestaja. Včerajšnjemu ministerskemu svetu prisustvo val je tudi minister za deželno hrambo grof \Velsersheimb, ki je bil poklican brzojavno iz svojega letovišča na Dunaj in sicer radi nemirov na črnogorski meji, ozirom na bosanske odnošaje. Glavni namen včerajšnjega ministerskega svetu bil je pa ta, da se določi kateri zakonski načrti, predloženi od vlade, naj se uveljavijo na podlagi 14. Takrat zgodi se prvič, odkar obstaja konstitucija v Avstriji, da se državni proračun uzakoni na ta način. Dosedaj si je pomagala vlada s provizornim proračunom na kratke dobe. Ministerski svet pečal se je tudi z vprašanjem o investicijah, ki naj bi se sprejele v glavni državni proračun. O tem vprašanju se je razpravljalo obširno, ker je fiinančni minister izjavil že v svojem finančnem ekspozeju, da se za investicije ne da uporabiti $ 14. S tem paragrafom ne sme se namreč nalagati bremen, ki ostanejo trajna. In tako se morajo zahvaliti državljani divji obstrukciji, da se marsikako delo obče koristi ne izvrši. Konečno se je razpravljalo o tem, se li ima uveljaviti z naredbo zakone o sladkornem davku, o odpravi mitnic in o znižanju pristojbin za prepis lastnine. Kakor se vidi o časniškem koleku ni bilo govorjenja. Odprava istega ne spada mej nujne potrebe, ako tudi nujno čutijo to potrebo malo časnikarstvo in razvijajoče so ljudske stranke. Vlada si hoče menila pridržati ta »bonbon« za jesensko zasedanje, kakor »vabo za državne poslance. Sicer ji tega njenega stališča ne moremo zameriti. Ako v to poklicani zastopniki narodov nimajo toliko moči in volje, da bi sklenili zakon o odpravi časniškega koleka, zakaj naj bi vlada dajala i/, rok orodje, ki ji tako dobro služi proti svobodnemu razvitku časnikarstva. In tako trpi vse pod neznosno nemško ob-strukeijo in neodločnostjo — vlade. Nemiri v Galiciji so še vedno nespremenjeni. V Zagorčali v okraju Jaslo bili so dne 1",). t. m. veliki neredi. Oropano jo bilo več hiš. Xa liee mesta poslana je bila jedna kompanija infante-rije, Tudi v vasi Salupuce pri Novem Sandeu so se kmetje vzdignili. Vojaki so zaprli upornikov. V vasi blizo (iradnega so razrušili razgrajalei štiri krčme. Rlizo Strgyzo\v-a razrušili so fanatizovani kmetje več hiš do tal. Prihitevši vojaki vzpostavili so red. Predsednik okrajnega zastopa v Jaslem je prosil namestnika Pininukega, naj si' odloži volitev poslanea za peto kurijo, ki je bila razpisana na 2f>. t. m. orirom na nevaren |»o|ožaj. Namestnik odbil je to prošnjo ter zagotovil, da oblasti ukrenejo potrebno, da se bodo vršile volitve redno. Ameriiko - Španska vojna. Prav smo imeli včeraj, ko smo dejali v »kontumaeijo« amerikanske vesti o izkrcanju vojske pod poveljstvom generala Shafter-ja na Kuhi in o padu Manile. Danes došle vesti p »ročaj o, da Amerikanci še le * iščejo« primerno mesto za izkrcanje, a Spanei da varujejo obrežje na lft milj daleč od mesta, to je skoraj tako daleč kakor iz Trsta do Ljubljane. Včeraj pa se je že zdelo, tla so Amerikanci obkolili Santiago de Cuba od vseh strani. Stvar ne pojde tako lahko, kar smo vedno trdili in Amerikanci bodo morali stresti na španske utrdbe se tisoče in tisoče krogelj — brezuspešno. V tem pride deževna doba in doba viharjev na morju, v kateri dobi si bodo morali še-le poiskati varnega zavetišča za svoje brodovje, dočim je španska es-kadra dobro ohranjena. Tudi Manila se še trdno drži in danes za-trjajo Amerikanci sami, da je popolnoma nemogoče, da bi jo zasedli ustaši, kateri nimajo za to potrebnih topov. Sicer poroča samozavestno ndmiral ])<;-\vev, da ne bi on niti dovolil, da ustaši /usedejo Manilo, češ, Manila jo za nas, Amerikanci čakajo svojo vojsko, ki ima priti bnje te dni pred Manilo. Nazadnje se zna še zgoditi, da nastane na Filipinah boj mej Amerikanei-rešitelji in ustaši. Na Kubi vse kaže, da se že močno krha prijateljstvo mej Amerikanei-rešitelji in kubanskimi ustaši. Nazadnje bodo morali še gledati Amerikanci, kako se rešijo nepremišljeno začeto vojske. Domače vesti. limniovanja. Od e. kr. poštne in brzojavne direkcije se nam javlja: C. kr. trgovinsko mini-sterstvo imenovalo je poštne oficijale Viljema pl. Thianich-a v Trstu, Jurija Philipa v Pulju in Dojma Maupasa v Zadru poštnimi kontrolorji, in sicer prvega za Gorico, poslednja dva za P ulj, Skof Strossmaj-er in Pnlackvjevc slaviiosti. Povodom Palaekvjeve stoletnice poslal je Strossiua-yer slavnostnemu odboru v Prago sledeči pozdrav: Rogatoobdarovani in značajno čvrsti bratski češki narod slavi v kratkem praznik stoletnice svojega pokojnega a neumrjočega Palaekega. Pridružujem se z vso dušo i srcem i jaz slavnosti. Slavni pokojnik je bil prava slika svojega bogatoobdarovanega in trdoizkušanega naroda. V njem so odsevale vse zmožnosti, vsa moč in vse čednosti naroda, katerega je pripeljal k zmagi, k slavi, in k stari slobodi. On je stresel ves zaklad in vse bogastvo svojega zgodovinskega znanja in znanosti narodu v naročje, da bi so — ta narod — zavedal, kaj mu je storiti in kaj opustiti, da doseže svoj smoter. V tem pogledu smemo z vso pravico trditi, da je znanstveno delovanje pokojnega Palaekega vodilna zvezda, ki vodi narod do bolje sreče, do popolne svobode in do slave. Zelo prijetno mi je, ko se spominjam, da sem velikega pokojnika osebno poznal in da sva se mnogokrat prijateljski razgovarjala o naših razmerah in potrebah. Kar mije veliki učenjak pravil, bila je vedno čista resnica, takorekoe pravičnost božja, ki je vodno najgotoveje vodila do živenja, zdravja in slave. Narod, kateri slavi svojo velike može in jih zna ceniti, je zrel in vreden, da ga cenimo. Tak narod premaga vse težave in doseže prej ali slej smoter, po čem hrepeni. Tak narod nosi v Bvojej duši, v svojem prepričanji in v svojem srcu .vse prednosti svojih velikih mož, njih moči in njih čednosti. In kar živi v duši, v prepričanju in v srcu tacega naroda, to vtelesi Rog sam — kajti nihče ne more tega ovirati — to se spremeni v slavo in svobodo. Svoboda pa, moč in zmaga Slovanov v skupni monarhiji, posebno pa severnih in južnih Slovanov, je poroštvo svobode, moči in zmage celokupne države. Obstajajo neopovrgljivi pogoji, ki dopuščajo, da se pojavlja ta svoboda, moč in zmaga Slovanov na severu in na jugu. Ti morajo zavzemati nek upliv v sestavi skupne države, kajti njih slava, sloboda in moč stoji v soglasju z naravnimi smotri države. Položaj junaškega, slavnega in značaj noč vr-stega naroda češkega služi ostalim Slovanom v si- jajen zgled iu to Se poseban Jugoslovani »m. Zato pa kličem še enkrat iz vsega svojega »res : »Slava velikemu in neuiiirjočemu češkemu domoljubu Frančišek-u Palaeky-ju! Živi l»ogatoobdarnvani, slavni in značaj nokrepki narod češki! Mi Slovani na jugu smo vaši pravi bratje, delimo z vami žalost iu veselje, z vami upamo in hrezdvnjbem* dosežemo prej ali slej /»željeni cilj svoje domovine . Na Vnebohod 1H9H. Josip Juraj Strossmaver 1. r. vladika sremsko-bosnnskili škofij. Na Palaekeg« slavnost poslala je nadalje ' »Slovanska Čitalnica- v Trstu to-le brzojav' Velikim navdušenjem prisostvuje Slovans^ (V^'j' nicu» slavnostim Slovana-velikana Palu' t Josip Jerman, bivši dež. * 'k( „., . , , .. . rr poslanec, pone- srečil le v petek na vožnji iz ' . 1 1 j j oplie proti (lomu in je včerai izdihnil svojo r J J .(ISO. Vipavska železu*' n ■ PH. \ odboru za zgradbo vipavske železnice r Grof Alfred Coronini, na- rt v ^Mat-Saunig> ,,r-Werner' < r. ojie, («otjjna< Vlad»> zastopa baron Paseo-hni m dr Klement Sežun, deželni odbor pa dr. 'rhumc. Delnic je 1500 j>o 1(K) DrujS,m pa ima pravico najeti 3.032 milijone ]>osojila po 4%, država je prevzela garancijo za 1211.000 kron letnih čistih dohodkov. Električna razsvetljava v Trstu. Te dni vidimo v različnih krajih mesta, kako delavci kop-Ijejo rove. Čemu so ti rovi? vpraša marsikdo. Ti rovi so namenjeni za vlaganje kovinskih žic, katere potem napeljejo kakor v Ljubljani in v septembru ali oktobra imeli bodemo električno razsvetljavo vsaj po glavnih ulicah v Trstu. Laliouskc pesmi prepovedane! V okolici tržaški se od danes naprej ne sme peti nobene lakonske pesmi! Nič se ne čudite, ker to ni kaka prepoved merodnjnih oblasti, nego je to za u kazal Indipen-dente«!! Isti analizujc dogodek v Nabrežiui, prežvekuje Hortisovo izjavo, da je namreč kamen s 1 o v e n s k o - n a r o d n o orožje ter priporoča, naj so ne poje v okolici nobene laške pesmi, ker s takim petjem d a se le š č u v a ! »Indipendentov članek je sama politična zvijača, toda priznati treba, da je pisan dovolj dostojno, akoravno skuša sramotiti našo okoličane z nekakim barbarstvom. Lahonom si> nasvetujo dvojno; prvo, da naj ne pojejo in ne skušnjo pridobiti okoličanov z besedo, drugo pa, da naj skušajo, kar največ mogoče delati z denarjem! Tako torej! Naše okoličane držite za judeže, ki naj bi prodajali svoj rod za vaše sleparske srebrnike! Prav imašLalion-ček, ko trdiš, da se ščuvanjein ne dosežete ničesar, k večjem batine, to si dobro pogodil, toda vodi, da niti tvoja niti vseh krivonosoev zvijača ne opravi ničesa pri naših trdih (rozzi) deželanih. Nasvet, ki ga daješ svojim agentom, naj grejo — ako že hočejo izzivati, v velicih trumah na deželo, se ti zna slabo »ponesti, ker ako kdo išče, lahko tudi najde! Mi smo sicer gotovi, da te svoje poslušne ovčice ne bodo, vsaj za takrat, poslušale, boječe se trdih kmetov, kar je pa povsem — naravno! Lojalno je od židovskega glasila, da konstatira za nas velevažen fakt; on namreč pravi, da okolica ni nevarna vsakemu, da pametni ljudje (Lahi) lahko grejo ven, kolikor jim drago (!!) nevarnost pa tla preti le poznanim lahonskim agitatorjem iu pa onim, ki hodijo ščuvat že tako gorke okoličane 1 Ta zadnja izjava je vredna, da si jo dobro zapomnimo, ker žujo priznava, da niso okoličani oni, ki ščuvajo, ampak izzivalci so mestni Lahoni! Kar se dostaja slovenskega petja v mestu samem, se pa »Indipendente« tolaži s tem, da se to po redko sliši in da ni smeti napadati izzivalcev, ker ena ali več pesmi ne napravi okolice laške in ne mesta slovenskega! Bravo Jaj teles, takrat si napisal nekaj, kar ni v t-v*^ korist, sicer pa dobro vemo, da imaš ti neke posebne namene z nami!! Na zadnje se še pobratimo in peli bodemo »Naprej zastava Slave« iu »Lego«, skupaj! Do todaj pa ostani v jghcttu«! Odbor »Kmetijske In vrtnarske družbe za Trst lil okolico« ima svojo redno sejo v petek dne 24. t. m. ob 7. uri zvečer v svoji pisarni, ulica Geppa št. 14, I. nadstropje. Opozarjamo pevska društva v tržaški okolici, da se priredi 17. ali 24. julija izvenredna veselica v Barkovljah. To v pojasnilo, vedela ravnati za prireditev svojih » ' a * Pevsko društvo „Kolo" v Sežano dne 3. p. m. kor,*« . ^a znakom in čepicami. Pelo V * društvenim le pesem »Križači na morju . Konsnmno y „ priredi v sredo fj«\ r. ^ ' .nheirill pri Kopru gram priobčili s- ' -.i. veselico na prostem. Pro- SIov- .ojočasno. v j « enako zidarsko hi tesarsko društvo ,, uhlja ll i bode blagoslovilo svojo društveno zastavo dne 14. avgusta t. 1. v cerkvi sv. Petra. To društvo fina svojo šolo za zidarje in tesarje in tudi svoj pevski zbor. Uljudno se vabijo na to slavnost vsa slovenska društva in vsi narodnjaki, kakor tudi vse narodnjaki nje. Omeniti nam je treba, da je v tem društvu mnogo slovenskih zidarjev iu tesarjev Primorcev, sonehno iz goriške okolice. Akftd. društvo „Slovenija" na Dunaju priredi v soboto dne 25. rožnika t. 1. prvi izvanredni občni zbor se sledečim vsporedoin: Čitanje zapisnika, čitanje zapisnika bratskega društva »rI riglav-ae, poročilo odborovo, sprememba poslovnika, slučajnosti. Lokal: Kastnerjeva restavracija Ziini Magistrat«, 1. Liehtenfelsgasse. Začetek : točno ob * '"'i zvečer. Slovanski gostje dobrodošli! Pravila zavoda sv. Nikolaja ustanovljenega v proslavo oOletnice vladanja Njeg. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Josipa I., so potrjena odlokom c. kr. namestništva od 17. t. m. št. 115)30/1. C last* se: sj 1. »Zavod sv. Nikolaja« za brezposelne služkinje s sedežem v Trstu. i; 2. Moralna iu materijalna [»odpora brezposelnim služkinjam, ki obstoji v tem: a) navajati jih k nravnemu in krepostnemu vedenju ; b) gojiti verski čut; c) poučevanje o ženskih delih in štedljivosti; d) teoretično in praktično poučevanje o gospodinjstvu in kuhanju; e) poučevanje italijanskega jezika; f) preskrbljevanja služb; g) brezplačno stanovanje; h) hrana za malo odškodnino po slučajnih cenah živil; i) izredna denarna podpora v slučaju nesreče, ako dopuščajo sredstva zavoda v to; j) slučajna ustanovitev hranilnega zavoda; k) slučajna ustanovitev lastnega glasila. sj 3. Sredstva zavoda so: a) pokrovitelj ni na; b) ustanovnimi; c) podpornimi; d) članarina; e) radodarni doneski; f) čisti dohodki morebitnih veselic. $ 4. Člani so: častni, pokrovitelji, ustanovniki, podporniki in redni člani, a) častni člani so one osebe, katere so si stekle velikih zaslug za zavod; b) pokrovitelji, ki so plačali enkrat za vselej 100 Iv.; c) ustanovniki, ki so plačali enkrat za vselej 40 K.; d) podporniki, ki so plačali na leto 2 K.; c) rudne ud i nje ki so plačale mesečno 20 nvč. S 5. Pravico do dobrot zavoda, označenih v t; 2. imajo le redne družabnice (S 5 lit. e) ako so redno plačevale svojo mosočnino. $ (i. Dolžnosti članov so: a) plačevati obvezane zneske; b) varovati ugled zavoda in povspe-šovati njegovo delovanje, posebno s tem, da dovajajo zavodu kolikor mogoče mnogo dobrih članov; c) redni člani se morajo ravnati natančno po določilih zavoda in na podlagi teh sestavljenega notranjega reda. ^ 7. Častni člani, pokrovitelji, ustanovniki in podporniki smejo biti osebe obojega spola. Redne udinjc sinejo biti pa le one osebe ženskega spola, ki imajo pravico do uživanja dobrot zavoda (i; 2) in ki so vzornega in čednostnega vedenja. S K. Kdor želi biti član zavoda, mora to javiti ustmeno ali pismeno voditeljici zavoda ter doprinesti dotično svoto, da ga vpiše v ono vrsto, h kateri po vplačilnem znesku pripada. i? Člen neha biti vsaka redna udinja, ki zaostane z plačilom mesečnine 2 meseca ter na opomin ne plača dotične svote, katero se pa sme zopet sprejeti v zavod, ako doplača zaostali znesek; ono pa,ki pohujšujejo s svojim nonravnim vedenjem, ali ki škodujejo na kakoršen koli način ugledu zavoda in so na opomin ne poboljšajo, se jih izključi iz zavoda za vselej. (Zvršctek pride). Za cerkvico sv. Cirila in Metoda v Pa-dričali so darovali nadalje: Marija Cok, Adamič, Sprohar, Kovtar, A. Goljevšček, Feeondo, Zvah, Grgič Mičel in Grgič Miha po 50 nč., Cink 40 nč. I. F»ny, Majcen, A. Stetkievicz, Junkcr, Stmič in Ceherinčič C. po 30 nvč. Kat. Slavec, X. Ruta, Rusofilist, Venuti, Skrdla, Katalan, Rus, Formič, Iv. Maje, Marija, (iomizel, Kavlik A., Neimenovana, Gustin, Urnek, Križman T„ Mahorčič A., po 2») nvč. Pclan M.. Katarina, Sozej, po 1;"» nvč. Antončič, Cebuč, N*. N'., Zadnik, Cihej, Niglič. Ščuka And., Kocjančič (i., Mlač M.. Herzcn F., Cok G., Kjuder .1. Sosič M. po 10 nvč. (Pride še.i Olavniltl porotnikom za bodoče polotilo zasedanje, ki počne s ."»O. t. m. bili >o izžrebani gospodje: liuttignoni Henrik, Sgorbissa Ahil, Sehift-mann Ilcnrik, Brochi Aristid, Stiris Ivan, Henrik vitez Zahonv, Hoiisell Fdmund, Agnani Kdvard, Sancin Frnest, Graovaz Julij. Albori pl. Rili. Vel-lussig Fran, Gentilli .los., ('olautti Anton, BolaOio Klija, Tobien Viljem, I>eveglia I lektor, Rrunner Makso, Vidich Jos., Strekelj Ljudevit, Tranner Mariano, Pa i ta Fran, Cramer Moriz, Motka Frid., Mathensche Ivan, Goieh Ivan, Turrek Herman, Roncaldier Josip, A Hodi Albert, Krall Kari, Mos-saucr August, Zarotti Lovro, Scomparini Štefan, Gherznbek Ferd., Ravasini Oskar, l>r. ('avallar August. Namestnikom gosp.: Sardotsch Jos., Vatovac Iv. Marija, Pcrhauc Jak., As<|iiini Angelj, Tolusso Henrik, Mana Albert, Benardon Peter, Zottich .lak., Metzner Leopold. Kje so naši trgovci, mi jili ne poznamo. Tako opazke smo čuli že večkrat in so tudi opravičene. Naš list ima na primer le malo oglasov naših trgovcev in obrtnikov, žalihog manj nego tujih. Naši trgovci in obrtniki bi morali tudi v tem pogledu kaj storiti ter pričeti z reklamo, da jih naši ljudje spoznajo in da izvejo zanje. To bode njim na korist in tudi naši stvari, kajti le tako so upelje boljo navodilo: »Svoji k svojim«. Co jih pa nikdo ne pozna, tudi jih ne more obiskati. Dandanašnji pa sploh ni trgovine in obrti brez reklame. Tnklli ne potrebujemo! Poroča se nam: Te dni sem bil v Lonjeru. Videl sem tam na hiši župana avstrijsko zastavo. Pri društveni krčmi sem zapazil belo-modro-rudeči drog (naš znak)— a najlepša je ta, da sem moral videti z gostilno nekega čez Bazovico sem privnndrancga Gročanea — tržaško šolabardo. Mi se trudimo, da se vzdržimo, ti ljudje pa, ki niso prod malo časom še nikdar slišali o italijanščini, pridejo sem nas dražit iu potem, ko so si ogledali morsko obrežje, hočejo pro-povedovati o aviti eolturi. — Človek res ne ve, kaj naj porečejo pri takih priložnostih Lonjerci! Mrtvo žensko dete so našli včeraj zjutraj v jarku na istrijanski cesti. Brezvestne matere do sedaj niso še zasledili. Utopljence- Včeraj zjutraj ob 5. uri je našel jeden pilot na pomolu S. Carlo kupček obleke. Komaj se je ozrl malo po morju, je zapazil takoj v bližini človeško truplo. S pomočjo še drugih izvlekel je truplo iz vode. Nesrečneža jo videl nekdo iti na pomol malo prej in sicer se je zaletaval ker je bil pijan. Hotel se je najbrže kopati. Pokojnik je 301etni Peter Tramolieo, bivajoč v ulici Crosada. Visoko leti. Včeraj predstavil se je policijskemu svetniku gosp. Budinu še precej elegantno oblečen mož z besedami : »Jaz sem avstrijski cesar, prišel sem, da si vse natanjčno oglodam.« Nadalje je pripovedni čudečemu si? uradniku, da ima še jednega brata — cesarja, toda od druge države, katere imena se ne spominja. Došel da je iz Dunaja v spremstvu 2.4 milijonov vojakov. Seboj da ima 23 milijonov goldinarjev. To rekši pokazal je nekaj goldinarjev in kron in menil, da vsaka krona velja en milijon. Cvidevši gosp. Hudin, da ni mož pri zdravi pameti, predlagal mu je, naj si ogleda mestne palače in zavode v spremstvu častne straže. Mož — 32-lctni Josip C. iz Slov. Bistrice, bivši strojevodja pri južni železnici, oče 4 mladih otrok —je šel na limenice in sedel v voz, v katerem so ga spremile dve stražo v — norišnico. Ogenj. Sinoči ob 10. uri so jo vnel ogenj v delavnici mizarja Aleksandra Miholič v ulici S. Franeesco št. 17. Gasilci trebali so tri ure, prodno so udušili ogenj. Skoda znaša 1200 do 1500 gld. Delavnica in hiša sta bili zavarovani. Govorilo so jo, da jo pogorel tudi jeden človek, kar pa Policijske Tfstl. Pirič Antonija, 2f»letna ciganka iz (lorioe, bila jc včeraj |M»jH»lu«lne <»1 > f). uri aretirana v uli<'i (iiulia ratli vlaeenja in pro-n »kovanja »rede. Pri njej »e je našel Skelet tieje glave, ki jej je rabil za prorokovanje sreee in druge vraže. Karol Scgolin, 1'Uletni težak iz Trsta, bil je aretiran ob polunoči v ulici Istituto, ker je z nekim drugim, ki je pa zbežal, pobijal šipe uličnih svetilk. Koledar: Dane* v torek 21. junija: Alojzij (Vekoslav . spoz. J»tri v sredo 22. junija: Pavlin, Skof; Ahacij, m. Šolnini: j Lunin: Izho.l ob .'». uri .1!» min. Tzhod oh f>. uri ,'t.r> min. Zh1io<1 ., H. 24 ., Zahod „ 9. „ 51 „ Tn je 2;>. teden. Danes je liilt. »lan tega leta, imamo torej 5p l!'l ilni. Različne vesti. Bolgarski knez in kneginja odpotujeta prve dni julija v Petrograd kjer ostaneta štiri dni. Ž njima pojile tudi princ Iloris, deželni metropolit ter prvi minister. K temu obisku dobil je knez baje migljaj iz Petrograda, da se pride opravičit, zakaj je obiskal nedavno turškega sultana. Crnogorski princ Danilo se baje v kratkem poroči z neko angleško knjeginjo, ter je baje v ta namen potoval nedavno njegov oče, črnogorski knez Niko, na Angleško. Slabo pa se podaja ska-lovita Crnngora v bivališče ponosne Angležinje. Vojaška kriza V Belgiji. Najvišji vojaški dostojanstveniki grozijo odstopiti, ako se ne vpelje v Belgiji, kakor je to v vseh evropskih državah, stalna osebna vojaška dolžnost. Dosedaj služi v Belgiji pri vojakih le tisti, ki se nima s čim odkupiti, ali pa od bogatinov najeti namestniki. Vlada sama je za zahtevano preosnovo, a nima dosti moči. Drž ava ne dobi nikogar, ki bi hotel pod sedujuimi odnošaji prevzeti vojno ministerstvo. Strašna rodbinska tragedija v Srbiji. V vasi (rlihovac blizu Belgrada je zbežala Natalija Giur-gjevie od svojega moža Nikolaja ter je prlbežala k svoji materi. Nikolaj je storil vse mogoče, da privabi ženo zopet domov, rotil jo je in slednjič tudi jej pretil. Ker ni izdalo vse to nič, je odločil mož pretekli teden, da mora dovesti ženo domov bilo živo bilo mrtvo ter se je podal svojim bratom v hišo, kamor je ona zbežala. Alej tem, ko je šla ne-zadovoljena iz hiše po vodo, sta se skrila mož in njegov brat v hiši. Ko se je vrnila stajo hotela ta dva odpeljati se silo, n ona je začela kričati na vso moč. Na njen krik sta prihitela v hišo sosed Milan Ilie in zet mu Vasilij, s katerim je imela Natalija ljubavne odnošaje. Seveda je nastalo mej moškimi takoj pravo mesarenje, v katerem je Nikola pre-hodel Milana in Vasila Iliča. Nezvesta žena pa je v tem pograbila sekiro ter je udarila z isto tako močno po glavi lastnega moža, da se je revež zgrudil mi tla. Tmirajoči mož je nameril na ženo samokres a smrt mu je preprečila njegov namen. Huda žena je ranila potem še svojega šurjo in ona je bila jedina, ki je ostala neranjena, čeravno jo bila vsega le ona kriva. Crn dež. Koncem marca padal je na Irskem dež, povsem črn kakor oglje, Med časom, ko je deževalo, bilo je povsod tako temno, da so so morale prižigati luči, a ptice in živali poiskali so prestrašeni svoja zavetišča. Oblaki, iz katerih je padal dež, bili so povsem črni. Zvezdoznanei menijo, da je črni dež povzročil diin iz mnogobrojnih irskih tovarn, ki se je v zraku pomešal z oblaki. Žandar in krava. Ki. t. m. gnal je Fran Zlobec iz Krajne vasi kravo s teletom, katero je kupil na Slapom pri Vipavi. Žandar, ki ga jo srečal na potu mej Smarji in Urtovoi, prašal gaje za živinski potni list. Ko mu ga jo Zlobec hotel pokazati, zakadila se je krava z vso silo v žnn-darja, tako, da ga je vrgla na tla ter mu pri tem razparala obleko. Pri padcu je žandar pokvaril tudi bodalo. Blažu Kocenu, znamenitemu geografu in kartografu — kdo ne pozna Kocenovih atlasov! so odkrili v nedeljo 12. t. m. spomenik v Ponikvi na Stajarskem. Koccn (Kozenn!) je bil sin slovenske matere in spomenik ima napis v slovenskem jeziku. Zadnje vesti. Praga 21. (Naša brzojavka). Na po-goŠčenju v mestni hiši so govorili: državni poslanci dr. Krek, namestnik deželnega glavarja štajerskega dr. Sernee, župnik Pta-šinski i/ Montrilja v Istri. Navdušenje se je pojavljalo elementarno silo. Na banketu v razstavi je govoril dr. I>lei\veis-Trsteniški. Danes so izročili Slovenci županu Podlipnemu v navzočnosti mostnih svetnikov srebrn lovor-venoe. Podlipnv in Hribar sta se objela in poljubila, med viharnimi »Živio« in »Na zdar« klici. Popoldne hode skupen obed Slovencev, katerega se vdeleži tudi Podlipnv. Praga 21. Komarov je naglašal v svojem govoru med drugim: »Ko smo prišli sem, znali smo, da seje bil v ('eškej najljutejši boj strank; sedaj smo se prepričali o sijaju te dežele, ki je last češkega naroda, ki mora pobijati vsemi sredstvi sovražnika, ki se bliža orjaškim korakom. \ sem slovanskim narodom mora biti na srcu zmaga nad našim sovragom. Sv. Ciril in Metod sta združila narode Češke, Poljske iu Ruske v ta namen«. Spominjajo se bojev med Cehi in Nemci je nadaljeval: »Po bitki pri Sedanu, kjer seje vstvarila Nemčija, poslednja mina druzega smotra nego da vniči Slovane in prva žrtev naj bi bila Češka. Ali, slovansko vzajemnostjo katera živi v najbornejši koči in v carski palači, posreči si; nam po boju, da premoremo onega, ki bi nas hotel držati zvezane kakor sužnje ter ne odnehamo, doki« m- se Nemci ne odmaknejo daleč od nas.« Ta govor, katerega smatrajo Nemci kakor pravo provokacijo j(? povzročil navdušeno odobravanje. Dunaj 21. »Neue Freie Presse« piše: Ilrzo-javka velikega kneza Konstantina odboru slavnosti Palaekega je dogodek, katerega ni prezreti. Carska akademija znanosti v Petrogradu bi si prav lahko izbrala kak drug način, da izrazi svoje čestitanje, ne da bi pri tej sovražni manifestaciji sodeloval v prvi vrsti veliki knez Konstantin. Nadvojvoda Ranier, dasi predsednik dunajske akademije znanosti vendar ni čutil potrebe brzojaviti. Ruski veliki knez je gotovo poznal vsebino brzojavke ter gotovo sočutstvuje z onimi, ki hočejo svobodo in avtonomijo češkega naroda. Njegov čin prekorača meje vljudnosti in mejnarodtiih običajev. Podlipnv je odgovoril na gornjo brzojavko: »Največjim navdušenjem zahvaljujemo Vašo carsko Visokost za poslane nam čestitke ter kličemo Živio Vaši Visokosti iu narodu ruskemu našemu bratu. Tudi predsednik akademije znanosti v Pragi, poslal je Konstantinu zahvalno brzojavko. Pari/. 21. V Waslungtonu so jako vznemirjeni, ker ni nobenih vesti o izkrcanju vojske generala Shafter-ja v Santiagu, ki se je imelo vršiti včeraj. Zdi se, da so na potu velike težave. Mae Kinlev je baje rekel, da si ne more dati miru, dokler ne dobi poročil o iskrcavanju. Lemlon 21. Govori se, da ni odplula vsa eskadra admirala Cainare ter da je še oddelek es-kadro v Kadiksu. Loildoil 21. Amerikanci trde, da se Santiago ne more držati več kakor 15 dni. O prvem napadu na kopnem, da bi moral Santiago pasti. .Madrid 21. Admiral De\vey je pozdravil zastavo nove filipinske republike. Španska garnizija pritiskana od ustašev in od brodovja I)eweva, sc hode morala mlati. Spanci so se odločili, da so le častno udajo ali da se podajo v smrt do zadnjega. London 21. »Dailv Telegraph • prinaša iz Hongkonga vest, da ustaši na Filipinah zmago-nosno napredujejo. I)o sedaj, da so vjeli že do 5000 Špancev. 9ladrid 20. Španska banka naznanja, da se danes začne izplačevanje kuponov zunanjega dolga. Madrid 20. Glasom brzojavke iz Havane, so ustaši napali mesto Heradura, a bili so odhiti velikimi izgubami. Brzojavka govori tudi o manjših praskah, ki pa nimajo posebnega pomena. Najnoveja trgovinska vest. »W-York 20. junija. (Izvirni brzojav.) Pšenica za julij 773/1 (včeraj —.—) za september 72'/* ((včeraj —.—) za december 72s/i (včeraj —.—), koruza za juli ;HIS/, (včeraj —.—), za september ;i7fl/i (včeraj —.—), mast 010 (včeraj 005). Pomladansko zdravljenje. ZDRAVLJENJE KRVI Caj „Tlsoeernl cvet" (.Mlllcflorl). (isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slneajem, če pere v želodcu, kakor proti slabemu prenavljanju in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane fiO nve. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRMMARER „Ai dne Mori" v TRSTU, veliki trg. Tudi za f)f> nvč. v markah ilopoSlje se franko. Pozor! Tržaški in okoličanski Slovenci, kateri žele piti izvrstna hrvatska črna, rudečti in hola tri leta stara Tina, kakor tudi izvrstno in vedno frišno pivo iz Vrhniške tovarne, naj bhigovole obiskati znano gostilno Frana Valetiča v ulici Soli-tario št v. 12. — Zagotavljajo točno postrežbo beleži udani Franjo Valetič, v ulici Sol it ari o 1*3. Zavoft za lifoiiiraiue in civilna krojačnica Frana Jiras ulica Caserma J) — v Trsta — ulica Caserma t) Priporoča se /a napravo uniform iu civilnih oblek. Postrežba pošte n a. il^- Zaloga vseli vrst za liuiloriiie po tovarn iSkili ceuaa. OLJA« Zaloga na debelo in na drobno. Pošiljat ve le od 5 lit. naprej. CENE: OLJE jedilno fino Liter nvč. . . ■ . 28 u „ finejše „ „ . . . . 32 o oljkino . . „ „ . . . . 36 J) o fino „ „ . . . . 40 v namizno,, ,, ,, . . . . 44 M „ finejše „ „ . . . . 48 O ,, Extra „ ,, . . . . 52, 56 »J „ Specjalit. „ „ . . . . 64, 72 OLJA za cerkvene svetiljke v vrčih orig. od lit. 15, 20, 25 po zmernih cenah. Pošiljatve na debelo namreč za razprodajalce, so da se ni bati nikake konkurence. Za Trst in okolico prosto na dom, pustivši vrč na posodo. ANTON SIRCA Trst, Via Aquedotto št. 9. Le SO nvč. za 4 žrebanja i Glavni dobitek Ikrat 100.000Kron it v gotovini z o | Žrebanje že v soboto! 4-krat 25.000 Kron dbitkom 20 n o Srečke jubilejne razstave po 50 nvd. priporočajo: Giuseppe Bolaffio. Manili &. C. Ign. Neumann. E I. žrebanje: 25. junija 1898. II. žrebanje: 6. avgusta 1898. III. žrebanje: 15. septembra 1898. IV. žrebanje: 22. oktobra 1898. nr. SchifTmann. Alcs. Levi. II Merciirio Triestino. M. Nigris.