MAJDA ČUčEK KUMELJ, dipl.ing.geod. 
FAGG ; VTOZD GG, Ljubljana 
UREJANJE PROSTORA S POSTOPNIM VKWUCEVANJEM 
GRAFIČNIH IN ATRIBUTNIH 
IZVLEČEK 
V referatu je prikazana uporaba atributnih in grafičnih podatkovnih baz v prostorskem 
planiranju in urejanju prostora s poudarkom na kmetijstvu.Obravnavani so problemi 
kmečkega prebivalstva, življenje v urbanih in vaških naseljih, ki se rešujejo z novo teh-
nologijo, katere rezultat je zasnova namenske rabe prostora. 
ABSTRACT 
The paper,deals with use of attribute and graphic data bases in urban and rural planning. 
The problems of agrarian population living in urban and rural settlements are solved by using 
the new technology and the proposing land use is the result. 
1. UVOD 
Prostor z vsemi svojimi omejitvami postaja 
vedno bolj omejena kategorija. Različne 
dejavnosti, ki v tem prostoru nastopajo, 
predvsem njihov medsebojni vpliv in ocena 
procesov, postajajo vedno bolj predmet 
proučevanj. Srečujemo se z vedno večjim 
številom podatkov in informacij, različnimi 
korelacijami med podatki, s kvalitativnimi in 
kvantitativnimi analizami kompleksnih 
pojavov v prostoru; vse to bo tudi pri urejan-
ju prostora zahtevalo vedno večje 
vključevanje računalniške tehnologije -
predvsem opiranje na informacijske sis-
teme o zemljiščih, kot sestavni del 
geografskih informacijskih sistemov, ki so 
integracija različnih disciplin in znanosti. 
Opiranje na take sisteme omogoča shran-
jevanje podatkov, poizvedovanja, analize 
na eni strani, do lokacije oz. grafičnega 
prikazovanja rezultatov na drugi strani. Z 
opremo, ki bi vse te faze enostavno 
povezovala še ne razpolagamo. Obstoječa 
tehnologija že omogoča, da se tudi pri 
urejanju prostora že danes opiramo na več 
programov, ki omogočajo faze, od 
zajemanja podatkov do manipulacije in 
prezentacije, ki so tudi organizacijske faze 
geografskih informacijskih sistemov. 
2.0 URABNISTIČNA ZASNOVA NASELJA 
S POUDARKOM NA NAMENSKI RABI 
PROSTORA ZA POTREBE KMETIJSTVA-
OBMOČJA ZA KMETIJSTVO 
Za potrebe urejanja naselij, predvsem za 
potrebe izdelave planskih dokumentov, 
nastavljamo grafično in atributno podatkov-
no bazo s poudarkom na področju 
kmetijstva in ugotavljamo prednosti, ki nam 
jih tako nastavljena baza nudi pri strokov-
nem delu. 
Primer je narejen in testiran v realnem pros-
toru - na naselju Trzin pri Ljubljani. 
2.1 DELOVNE FAZE IN UPORABLJENA 
RAČUNALNIŠKA OPREMA 
Zajemanje podatkov, digitalizacija je iz-
vedena na digitalniku CALCOMP 9100, ob-
delave so narejene na mikroračunalniku 
GEPARD IBM/PC/AT kompatibilnem, izhod-
na enota je risalnik ROLAND DG in tiskalnik 
EPSON. -
22. GEODETSKI DAN 3 
2.2 DIGITALIZACIJA 
PODATKOV-VSEBINA 
PODATKOVNE BAZE 
GRAFIČNIH 
GRAFIČNE 
Glede na obravnavano vsebino je osnova 
zemljiškokatastrski načrt merila 1:1000 
(digitalizacija grafičnega dokumenta). 
Zaradi različnih možnosti prikazovanja 
posameznih oz. združenih elementov kar-
tografske osnove prikazujemo vsak element 
na svoji stojnici ali tematski plasti (layerju). 
Ločimo naslednje vsebine slojnic:1 
- objekti oz. zgradbe 
• hidrografija 
sl.1 Vsebina slojnic (layerjev) 
:-.~--- ~~ 
- prometna infrastruktura• ceste, železnice 
• številke parcel 
• parcele (poligoni) za določeno kategorijo 
uporabnikov prostora (kmečka 
populacija) 
2.1.2 ATRIBUTNA BAZA PODATKOV 
V atributno bazo podatkov vključujemo, 
poleg potrebnih povezav z grafično podat-
kovno bazo, direktno še podatke iz 
obstoječih datotek. Za del, opisan v nadal-
jevanju, vključujemo: 
- datoteko lastništva 
,-,- ~--
\ u........-
- datoteko posestnega 
lista. 
Kot eni od uporabnikov teh 
datotek smo prevzeli samo 
določen del podatkov iz 
celotne vsebine datotek. 
Možen je bil direkten 
prenos v program za delo z 
relacijskimi bazami podat-
kov (ORACLE). Uporabili 
smo samo tiste podatke, ki 
so bili vsebinsko 
prilagojeni našim 
potrebam. 
.- \. 
J:'.-1 
~ ::s=.-=~~: b). 6 
"" LJ' J-,,-2 ,' 
~--
Tako nastavljeni bazi sta 
omogočali za vsakega 
posameznega posestnika v 
naselju (v našem primeru 
za kmečko populacijo) 
ugotoviti: 
•·i 
-~·l;I>; . : 
1e~-~~; 
;--7 
-~·--; ~ 
h 
,,. ·--! 
sl.2 Skupni prikaz elementov po digitalizaciji 
- v tabelarični obliki -
kvalitativne in kvantitativne 
kazalce (površina celot-
nega gospodarstva, 
velikost zemljišča v sklopu 
stanovanjskega in 
gospodarskih objektov, 
število in velikost posamez-
4 
Grafični izrisi narejeni v sklopu izdelave diplomske naloge Matjaž Ivačič: Ohranitev 
in razvoj agrarne funkcije naselij z uporabo prostorsko informacijskega sistema, 
1989 
GV 1989 
nih delov zemljišča, kulturo itd.) 
- v grafični obliki - izris, v našem primeru 
stanovanjskih in gospodarskih objektov s 
pripadajočim okoliškim zemljiščem -
območja, ki se nahajajo v notranji strukturi 
naselja. 
Za vsa gospodarstva, ločeno ali skupaj, v 
····-· 
Na taki osnovi predlagamo: 
- zaščitena širša območja kmetijske dejav-
nosti (več sosednjih kmetij) 
- ožje območje kmetijstva (posamezna 
kmetija) 
-•--~· 
ISTEVILO. jNAJM. tAJV. 
1 
VRSTA SKUPNA ,,., 
1 
RAR.E PARCEL PARCEL.; [rri PARCE.LA [ni] POVRSINA[m~ 
1 niivo 9 1455 9477 46690 
l ekst.sadov. 6 101 730 2574 
1 travnik 9 4 10286 16877 
1 qozd 7 2054 35B62 91920 
: stan.stavb. 1 1076 
-:est~ 1 164 1 
i neplodno 2 .358 2317 2675 1 
!-__ SKUPAJ .35 --··-'-----··--· 161826 l 
sl.3 Kvantitativni kazalci v tabelarični obliki 
,.,.., l o 
17'1 l 
.. 
" 
"'" 
N/1 
1 ,,.,,. J,4/4 i 
'.)5 ! 
_Gib, __ •~---'--- __ j 
sl.4 Posamezno gospodarstvo v strukturi naselja 
izbranem merilu, je možna vizualna 
predstavitev obstoječega stanja, ki je os-
nova za vsako strokovno delo. Ob pos-
tavlj e '2em kriteriju (v našem primeru 
2000m funkcionalnega zemljišča pri 
velikosti gospodarstva nad 1 O ha) je možen 
takojšen izpis seznama vseh tistih 
gospodarstev, katerih velikost funkcional-
nega zemljišča temu kriteriju ustreza, je 
večja ali manjša od njega, z izračunanimi 
procentnimi deleži o odstopanjih. 
- območja, rezervirana za relokacijo 
Nastavljena grafična podatkovna baza 
omogoča izris vseh teh območij, izris 
celotne karte, ki je s programsko vgrajenimi 
ukazi tudi grafično obdelana in izrisana v 
poljubno izbranem merilu. 
Ta metodologija nam omogoča ob ustrezni 
nastavitvi obeh podatkovnih baz predlagati 
v prvi fazi predvsem funkcionalno opredel-
jena območja, tako stanovanjska (čista, 
mešana, z različnim procentualnim 
22. GEODETSKI DAN 5 
obremenitev s kmetijsko 
mehanizacijo največja. 
Za potrebe izdelave izvedbene 
dokumentacije je potrebno grafično 
podatkovno bazo nastaviti v ustrez-
nem merilu, v kolikor obstoječa ne 
ustreza (na osnovi meritev je možen 
direkten vnos v grafično bazo), 
rezultat mora biti načrt kot digitalna 
grafična baza podatkov. V atributno 
bazo poleg že obstoječih podatkov 
dodajamo nove, pridobljene 
predvsem s terenskimi ogledi 
(etažnost, smeri slemen, barve fasad 
in strešin itd.), ki so osnova za 
ugotavljanje oblikovnih zakonitosti v 
ureditvenih območjih in osnova za 
predloge nadaljnjega urejanja. 
3.0 ZAKLJUČKI IN NADALJNJI 
RAZVOJ 
si.S Kmečka gospodarstva v strukturi naselja 
Obravnavana metodologija zahteva 
predvsem kvalitetne, ažurne vhodne 
podatke in zgrajen sistem, ki bo to 
tudi zagotavljal, saj so obstoječi 
podatki, ki niso uporabni, najdražji. 
Na drugi strani je potrebna digitalna 
baza grafičnih podatkov, ki 
nadomešča načrt (ista vsebina, 
samo v drugačni obliki). 
deležem ostalih dejavnosti), za družbene 
dejavnosti in central.ne, za obrt in industrijo, 
šport in rekreacijo, območja, za katera 
opredeljujemo tudi različne kvantitativne 
pokazatelje (izrabe, gostote, zelene 
površine na prebivalca, prometne površine 
itd.), kvalitativne (vrsta dejavnosti, sektorji 
lastništva itd.) kot sestavni del programskih · 
zasnov in osnovo za izdelavo izvedbene 
dokumentacije, s katero naj bi dosegli glede 
na karakter območja tudi ustrezno pros-
torsko oblikovanje, ki mora biti prej tudi 
vsebinsko oz. funkcionalno pogojeno (sl.6). 
Povezava nastavljenih podatkovnih baz je 
bila osnova tudi pri oceni variante trase 
obvoznice z vidika posestne ogroženosti, z 
vidika prekinjenih dostopov do obdeloval-
nih površin; podani so predlogi za smeri 
novih dostopov, določeni so bili kritični od-
seki na prometnem omrežju, kjer je 
Kvalitetnih vhodnih podatkov ne more 
nadomestiti noben geografski informacijski 
sistem, na katerega naj bi se v perspektivi 
pri delu oprli, zato omenjamo nekatere naj-
pogostejše pomanjkljivosti obstoječih sis-
temov, ki so vplivali na časovno podaljšanje 
pri strokovnih pristopih, napake, ki jih je 
nujno in možno odpraviti že sedaj: 
- neujemanje kartnih materialov z vsebino 
zemljiškega katastra (glede števila parcel, 
groba odstopanja v numeričnih - površin-
skih pokazateljih itd.); 
- neujemanje podatkov lastništva (naslovi, 
priimki in imena) s centralnim registrom 
prebivalstva SR Slovenije, začeto delo pri 
dodajanju EMŠO-ja v to registracijo; 
- problem kulture; 
GV 1989 
/ 
_./ o 
" 
sl.6 Zasno va namenske rabe prostora (M 1 7 : 500) 
22. GEODETSKI DAN 
URBANISTIČNA 
ZASNOVA NASELJA 
------ Z/>SNOVA 
. NAMENSKE~ •·· 
RABE 
PROSTORA 
1 LEGENDA: 
O 100 1 200m 
--LJ_ I 
7 
- nujna vzpostavitev ažurnih kartnih 
materialov kot osnove za pretvorbo v 
digitalno obliko. 
To so nekatere pripombe, ki se nanašajo 
predvsem na podatke, ki naj bi jih pridobili 
uporabniki od geodetske službe kot osnovo 
za nadgradnjo. 
Vse informacije o zemljiščih naj bi bile dos-
topne tako v grafični obliki (na osnovi 
digitalizacije) kot v tabelarični. Zato je pris-
top k realizaciji informacijskega sistema o 
zemljiščih, kot sestavni del geografskega 
informacijskega sistema, praktično nujnost, 
najbolj kritične faze pa je možno reševati 
tudi v obstoječem sistemu, saj bo kvalitetna 
vsebina tudi osnova informacijskih sis-
temov. 
VIRI 
Izgradnja sektorskih informacijskih sis-
temov zahteva, da vsi uporabniki svoje in-
formacije nadgrajujejo na istih grafičnih 
bazah. 
Postopna izdelava načrtov in kart v digitalni 
obliki ter ažuriranje vsebine zemljiške 
registracije je možno realizirati v povezavi z 
izdelavo planskih in izvedbenih dokumen-
tov, v povezavi s sektorskimi strokovnimi 
nalogami in raziskavami, saj se bodo 
potrebe najprej pokazale na teh področjih. 
Postopna nastavitev in uporabniki, ki bodo 
ta sistem takoj nadgrajevali, to tudi 
opravičujejo. 
AUTOCAD Reference Manual, Autodesk lnc., 1988. 
Bregenzer W.: Bodeninformation auf der Grundlage der amtlichen Vermessung; Vermes-
sung, Photogrammetrie, Kulturtechnik, 1/89. 
Ivačič Matjaž: Ohranitev in razvoj agrarne funkcije naselij z uporabo prostorsko infor-
macijskih sistemov; diplomska naloga, 1989. 
Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov, 
ULSRS 14/1985. 
ORACLE Overview and lntroduction to SQL; Oracle Corporation 1984. 
8 GV 1989