Kako si more kmet, in kako mn morejo drngi pomagati ? II. Kako morejo kmetu drugi pomagati? Kdo so ti drugi? To je slovenaki omikaui svet, to ao narodnjaki in pa država. Država ima tudi nalogo skrbeti za blagoatan svojih podanikov. Ali vse se ne sme od države pričakovati. Pred vsem si morajo pomagati ljudje saini: ,,Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal!" Ljudstvo namreč aamo najboljše ve, kje ga čevelj žuli, kaj mu je na korist, kaj pa na škodo. Svojo voljo pa lehko razodene v državnem in deželnem zboru po svojih poslancih. Iz tega namena nam je dana ustava, pa žalibog ae dostikrat ravno nasprotno od tega doaeže, kar je bilo nameravano. Uzrok te prikazui je nejedinost Ijudatva. Ta pa je ravno voda na mlin liberalizma. Nič mu ni bolj prijetno, kakor to Tako razdeljeno ljudatvo je tvarina, iz katere se da vse narediti: dobro ali slabo. Gorj6 pa takemu ljudstvu, če pride v zgrabljive kremplje nicvrednežev. Da se to zabrani, temu najboljši pripomoček je dru.štveno življenje. V društvih zamorejo razumni in značajni možje druge podučiti, mlačneže zdramiti, kratkovidne nasprotnike pa na suho djati. Koliko dobrega bi druatva, imenujmo jih politična društva, lehko atorila ob čaau volitev! Že dolgo poprej bi lehko društva do dobrega spoznala in presodila svojega kan didata; ko bi ga ne imela, bi si ga lehko pridobila; v takih društvih bi poalam c potem poročal o svojem delovanji, v njih bi imel trdno zaalombo. Razlagale bi ae lehko v društvih obstoječe poatave. Dostikrat pridejo ljudje na škodo, ker ne vejo poatavnib. doloeb. V društvih bi se lehko ljudje podučili, kako se imajo postavno boriti za svoje pravice. Vse hvale vredno je, kar so naši prvoboritelji že v tem oziru storili. Le želeti je, da se še društva bolj ukrepijo in razširijo. Ta spia namerava le važnoat društvenega življenja poudarjati. Osnovanje društev so tudi priporočali naš razavetljeni av. oče Leo XIII. kot najboljše orožje v boju zoper moči teme. Otroci tega sveta so že zdavno sprevideli, kakošno moč ima v sebi druitveno zedinjenje. Opozorim le na prostozidaraki red, ki obstoji iz tajnih, t. j. neudom skritib. društev pod poveljništvom samo nekaterih oseb. Akoravno ta red le na tihem deluje in celo noče, da bi se zunaj kaj o njem govorilo, ima vendar veliko več javnega upljiva, kakor bi si navaden človek le mogel domialiti. Ravno delovanje tega reda je morebiti bistri um sv. očeta opozorilo, da se ima krščanski svet z enakim orožjem bojevati, ako če priti do zmage. Opomniti je še, da društva morajo imeti dobre voditelje, drugače kmalu dobijo sušico. Dandanašnji se veliko govori o rešitvi socijalnega ali družbinakega vprašanja. In to vpraaanje gre na to, kako bi ae zamogle razmere posebno stanov, ki si v potu svojega obraza krub. služijo (tako zvanega 4. stanii), zboljšati. če se v društvih ljudatvu ukrepi, pa je glavna točka socijalnega vprašanja vsaj za sedanji čas rešena. Za nas Slovence bi še posebne važnosti bilo eno društvo, ki bi imelo nalogo, delovati za povzdigo obrtnije. Spodbujalo bi naj mladeniče, ki kažejo spoaobnoat za to in ki imajo vaaj polovico arednjih šol za seboj, naj se grejo na obrtuijske šole učit. Morali bi ae pa tudi od društva podpirati. Take šole bi morebiti bile: ena v Dunajakem Novem mestu za stavbo strojev, druga pa šola za tkaninsko obrtnijo na Dunaji. Sicer bi se dalo ae o tem govoriti. Pred vsem bi treba bilo, da ae društvo ustanovi in mnogo udov pridobi. Francozi so si že zdavno takošnje društvo osnovali. Leta 1833 ae je osnovalo v Pragi društvo za povzdigo obrtnijskega duha. To društvo še dandanašnji obatoji. Bral aem njegovo priporočilo od 1. 1880. Pravi se tam, da 80 stroji in znajdbe našega atoletja vse goapodarske razmere predrugačile, in da je takoanje društvo živa potreba, naj ne zaostane narod za drugimi. Te besede veljajo tudi za SJovence. Ali marsikateri bo vprašal, kako pa naprej ? Temu odgovorim: če te poti ne nastopimo, potem že celo ne pridemo naprej, če jo nastopimo, je vsaj začetek od začetka storjen. D& je tovarnska obrtnija pri vseb slabib nasledkih, ki jih more imeti, za občni blagostan važna, to vsakdo prizna. Za obrtnijske izdelke, posebno pa tkaninske, grejo vsako leto iz slovenskih dežel milijoni na ptnje. *) Naši ubožni Ijudje pa morajo iti dostikrat za male krajcarje v mesto služit, kjer se večjidel na duši in na telesu pogubijo. Ali bi ne bilo boljše, ko bi delali v kakej domačej tovarni sebi v korist, narodu pa v blagostan? Obrtnijo si pri dobiti je pa tudi zavoljo tega važno, da dobi narodno življenje trdao podlago, ker smo drugače drugim na milost in nemilost izdani. Konečno še rečem, da v takošnjib rečeb ne velja veliko govoriti, temveč le storiti. Nekateri veliki narodi storijo in potem še le govorijo, ko je že stvar dognana, drugi majhni se pa na prvo pričkajo, ne storijo pa drugega ničesar. Skušajo si v današnjem času povzdigniti obrtnijo vsi evropejski narodi, celo Madjari, katerim bi domače obrtnije zavoljo ugodnega naravnega položaja najmanj biio potreba. Sklenem torej z željo, da bi se spolnilo, kar sem nasvetoval, da bi se pa tudi našel kak narodnjak, ki bi napravil kako ustanovo za obiskovalce obrtnijskib šol. Gotovo se ne motim, če rečem: Še pozai rodovi bi ga obranili v bvaležnem spominu! M. S. *) Glej spis o bombažnej obrtniji v koledarju družbe gv. Mohorj.i 1886,