ObzorZdrN 1995; 29: 171-3
171
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA V KRIZI NA ODDELKU ZA PSIHIATRIČNO HITRO POMOČ
NURSING CARE ON A PSYCHIATRIC CRISIS INTERVENTION DEPARTMENT
Nadja Kariž UDK/UDC 616.89-083
DESKRIPTORS: psihiatrična nega; urgentne službe, psihiatrične; bolnišnice psihiatrične
Izvleček - V prispevku je definirano bolnikovo stanje, ki ga imenujemo krizno. Navedeni in utemeljeni so postopki zdravljenja, ki naj jih uporablja medicinska sestra na Oddelku za psihiatrično hitro pomoč. Opisane so zanjo zaželene osebnostne lastnosii in priporočljiv odnos do bolnika. Naštete so tudi spremljajoee dejavnosti, ki neposredno ali posredno vplivajo na zdravljenee bolnika v krizi.
Letos mineva natančno 20 let, odkar je bil na pobudo prof. dr. Jožeta Lokarja v Ljubljani ustanovljen Oddelek za psihiatrično hitro pomoč, katerega namen je med drugim sprejemanje bolnikov v duševnih stiskah.
Življenje nas vseh poteka skozi obdobja in okoliščine, ki lahko privedejo do hujših duševnih stisk in s tem do kriznih situacij. Posledica le-teh je lahko večja osebnostna trdnost, lahko pa nas pahnejo v najrazličnejše tegobe, ki imajo značilnost duševnih motenj, se pravi izgubljenega psihičnega ravnotežja. Človek vzdržuje duševno ravnotežje s pomočjo vedenjskih vzorcev, ki jih obvlada, za katere ne potroši preveč energije in ki mu omogočajo sožitje z okoljem.
Okoliščine, ki lahko porušijo to ravnovesje sicer stabilne osebnosti, so lahko sprememba v načinu življenja, izguba ljubljene osebe, izguba zaposlitve, doživetje, kije načelo njeno samospoštovanje itn.
Pri krizi gre za položaj, pri katerem se prej znosne okoliščine za posameznika zaradi dodatnega dejavnika spremenijo v neznosne. Nastopi neugodna interakcija med osebnostnimi potezami posameznika in zunanjim okoljem, kot njegov odziv na te zanj novo nastale okoliščine. Ta odgovor je sprva ambivalenca, negotovost, anksioznost, ki pozneje lahko vodi v regres in dezintegracijo osebnosti a1i pa v razrešitev in zorenje osebnosti.
Ločimo razvojne in naključne krize: - za razvojne vemo, da se bodo pojavile in so sestavni del človekovega dozorevanja (adolescentna kriza in kriza srednjih let),
DESCRIVTORS:psyMatric nursing; emergency services,psychiatric; hospitals psychiatric
Abstract - In the present article, the state oj a patien,, called a crisis state is dejined. Procedures oj treatment which should be applied by the nurse working on a crisis interveniion department are described and justified. As well, the desired personal characteristics and attitude to patients are described. The accompanying activities that directly or indirectly injluence the treatment process are listed.
-  naključne krize pa nastopajo ob boleznih, nesrečah, smrti, konfliktih itn.
Tehtnica, ki odloči, ali je dogodek za človeka krizen ali ne, je vedno v njem samem. Večina ljudi sama ali pa s pomočjo bližnjih obvlada krizno situacijo s pomočjo prilagoditvenih, obvladovalnih in varovalnih duševnih procesov.
Nekateri posamezniki pa so prisiljeni v krizi iskati strokovno pomoč.
Dejavniki, ki vplivajo na to, da človek ne more premagati krize in išče pomoč, so:
-  pomen kriznega dogodka za človeka,
-  splošne socialne okoliščine, v katerih živi, in
-  človekove osebnostne lastnosti.
Pri tem veljajo za posebno rizične naslednje okoliščine:
-  osamljenost;
-  njegove prilagoditvene težave;
-  alkoholizem;
-  alkoholizem v družini in
-  človekova osebnostna motenost.
Za boljšo predstavo o tem, kako se človek v krizi odziva, bom navedla nekaj značilnih primerov iz njihove močno pisane druščine.
1. primer: Franci se je počutil neuspešnega, ker mu je posel propadel, ničesar obetavnega ni videi več pred seboj, zato si je prerezal žile.
2.  primer: Vida je prišla na oddelek potrta, brez volje, ne vidi izhoda, ker njen mož že dalj časa pije, jo pretepa in podi od doma.
Nadja Kariž, višja medicinska sestra na oddelku za psihiatrično hitro pomoč, Centra za mentalno zdravje, Zaloška 29, Ljubljana
172
ObzorZdrN1995;29
3.  primer: Nives je zauži1a večjo količino tablet, ker se je počutila ogoljufano. Njen mož ima namreč razmerje z 20 let mlajšo žensko. Strah jo je novih odgovornosti in osam1jenosti.
4. primer: Janez seje močno spremenil v času, ko je sin napravil samomor. Postal je tih, zamišljen, ničesar se več ne loti.
Na naš oddelek usmerjajo bolnike naslednje ustanove:
Psihiatrični dispanzer, služba Klica v duševni stiski, v večernih urah pa prihajajo naravnost od doma ali preko urgentne službe v Kliničnem centru.
Ko sprejemni zdravnik takega bolnika zaupa medicinski sestri, naj bo le-ta ves čas pozorna na fiziološke in psihološke znake njegovega kriznega stanja.
Med fiziološke znake spadajo: nespečnost, nemir, utrujenost, mišična napetost, zmanjšanje apetita, glavobol, funkcijske motnje v delovanju srca in prebavi!.
Med psihološke znake pa sodijo:
-  zmanjšana sposobnott zaznavanaa še drugih dogodkov, razen svojega problema;
-  znaki tesnobe in strahu;
-  znaki čustvene stiske, kije ne zmore sam kontro1irati in si zato prizadeva pridobiti pomoč drugih;
-  spremenjen odnos do ljudi, v katerih vidi samo pomočnike pri razreševanju problema;
-  občutek osamljenosti;
-  izguba samozaupanja in neodvisnosti, kar se kaže v h1astnem iskanju odvisnosti;
-  bolnikova negotovost, zaradi katere položaja ne more docela doumeti in ni sposoben predvideti izida iz krize.
Medicinska sestra mora bolniku v krizi posredovati občutek in nakazati možnost, da lahko vsak čas pride do nje. Vpeljati ga mora med sobolnike in seznaniti z načinom življenja na oddelku, tako da dobi občutek, daje postal del oddelčne skupnosti.
Ves čas naj bo njen odnos do bolnika topel, spoštljiv in razumevajoč. Clovek v stiski ne more sprejemati njenih verbalnih razlag, dovzeten pa je za čustva. Medicinska sestra zato ne sme zanikovati in baga-telizirati njegovega čustvovanja, denimo z besedami, češ daje še mlad, da se bo življenje še uredilo itn. Tak način tolažbe pomeni, da ga ne razume. Eden od načinov komuniciranja, ki pove, daje dojela njegovo doživljanje in čustvovanje, je lahko v tem, da mu recimo pritrdi: Da, ta dogodek, je za vas res težak.
Za izhod iz krize je zlasti pomembno: 1. Da medicinska sestra pri bolniku doseže čustveno razbremenitev. Pomaga mu, da izrazi svoja čustva. Lahko ga k temu izzove z besedami: »Vidim, da ste danes jezni, žalostni, prizadeti itn.« Brž ko mu namreč omogoči, da lahko izrazi svoja čustva, doživi občutek olajšanja. Če je pripravljena tem čustvom prisluhniti kot nečemu vsakdanjemu, bolnik dobi občutek, da mu je pripravljena pomagati in ga razumeti.
2.  Da bolnika spodbuja, da govori o dogodku, ki je krizo povzročil. To ga vodi do spoznanja, da so razložljivi dogodki lažje obvladljivi, anksioznost se manjša in veča se samozaupanje.
Ker medicinska sestra večji del dneva preživi z bolnikom, ima možnost, da se o vzroku krize z njim neformalno pogovarja v ambulanti, v čajni kuhinji ob pitju kave, v večernih urah, ko se bolnik pritožuje zaradi nespečnosti itn.
3.  Da medicinska sestra ugotovi, katere od bolnikovih potreb niso bile zadovo1jene (ljubezen, varnost, ambicije), mora prisluhniti vsaki njegovi pritožbi. Dopušča mu, da izrazi svoje nezadovoljstvo čimbolj pristno in brez zadržkov. Vzdržuje pa se lastnih mnenj in sodb.
4.  Da ga spodbuja k zrelejšemu ravnanju.
Drži se pravila, da sama ne opravi tega, kar Iahko naredi bolnik samo Opozarja ga, da poskrbi za osebno higieno in urejenost svoje sobe, pozove ga, da na srečanjih terapevtske skupine pove svoje mnenje o probIematiki sobolnika, da spregovori o morebitnih konfliktih na oddelku, o svojih pričakovanjih in razočaranjih glede zdravljenja itn.
5.  Da medicinska sestra bolniku vzbuja upanje. Pohvali njegove pozitivne misIi. Poišče in pohvali tudi njegove pozitivne življenjske izkušnje.
Na primer: »Bili ste zelo uspešni na delovnem
mestu.«
»Vaši svojci aIi prijateIji vas imajo radi, saj vas
pogosto obiskujejo.«
»Na oddelku ste se zelo izkazali pri vodenju jutranje
telovadb,, pri pripravi čajanke, pri pomoči
sobolniku itn.«
Medicinska sestra naj ne skopari s pohvalami in naj bolnika ne tolaži na naiven način.
Za premagovanje krize je pomemben tudi asertivni trening (trening spontanosti). S pomočjo asertivnega treninga bolnika usposabljamo, da opravi naloge, prek katerih se nauči, kako se je treba postaviti zase in argumentirati svoja stališča. Tu pridobi dodatna spoznanja o sebi in o svoji vlogi med ljudmi. ŠteviIni bolniki tu prvič slišijo, da so priljubljeni, pošteni, odkriti itn.
Pri zdravljenju bolnikov v krizni situaciji je zelo pomembna osebnost medicinske sestre. Medicinska sestra, ki zna pristopiti k reševanju lastnih stisk, ki s svojim vedenjem in ravnanjem ne ustvarja novih, ki izžareva veder pristop do življenja, mu bo tako ponudila vzorec za sprejetje in reševanje življenjskih stisk in s tem pripomogla, da se bo pri bolniku vzbudil občutek upanja.
Vsa ta spoznanja o lastnih pozitivnih izkušnjah na oddelku se v bolniku nabirajo in razvijejo dragocen občutek pripadnosti skupini, iz tega sledi samo-zavestnejši in zrelejši pristop pri reševanju krize, kar je osnovni pogoj, da lahko iz nje izide zrelejši in stabilnejši in z zdravim optimizmom razmišlja o sebi in svoji prihodnosti ter tako tudi ukrepa.
Kariž N. Zdravstvena nega bolnika v krizi na oddelku za psihiatrično prvo pomoč
173
Medicinska sestra na Oddelku za psihiatrično hitro pomoč opravlja za krizne bolnike tudi druge predvsem organizacijske posle, od katerih je med najpomembnejšimi prav gotovo beleženee vseh opažanj in pogovorov z bolnikom v dokumentacijo zdravstvene nege in poročanee o tem na vsakodnevnih timskih sestankih.
Literatura
1.  Lokar 1. Kriza in krizne intervencije. Psihiatrični dnevi. Katedra za psihiatrijo: Ljubljana, 1987.
2.  Ziherl S. Krizne intervencije. Psihoterapija 5. Katedra za psihiatrijo: Ljubljana, 1976.
3.  Kocmur M. Krizna stanja in krizne intervencije. Podiplomski tečaj iz psihoterapije. Ljubljan,, 1993.
4.  Milač B. Center zakrizne intervencije v Ljub1jani. Psihoterapija 11. Katedra za psihiatrijo: Ljubljana, 1984.
5.  Sifneos P. Kratka psihoterapija i emocionalna kriza. Zagreb, 1987.
6.  Ziherl S, Mrevlje G. Psihoterapevtske metode v kriznih situacijah. Psihoterapija 6. Katedra za psihiatrijo: Ljubljan,, 1977.