Proizvodnja zračnih zavor
Kovinski zavod »Tisto« v Skoplju ie prva tovarna korinske industrije v Makedo-niji, ki se je začela razvijati šele v letih po osvoboditvi. Znani so njegovi »Magan* stroji za predelavo lx>mbaža, ki je ena iz-med najvažne jših industrijskih knltur v tei naši re-publiki, nato hidravlične 5e-salke in druge naprave za kompletiranje melioracijskih ol>jcktov, »topovk za umet-no namakanje  itd.
V začotku letošnjega leta se je začela redna proizvodnja tudi v obratu za zrač-ne zavore. Doslej smo zavorne naprave uvažali iz inozemstva, to pa je zahtevalo velike maierialne izdatke in devize. Ra-čunajo, da bomo z uvodbo proizvodnje teh naprav prihranili okrofr 1,200.000 clo-larjev na leto. Po svetovnih cenah je namreč treba za vsako garnituro plačati nad 400 dolarjev, rmosrljivost proizvodnje zračnih zavor pa bo v zavorln >Tito« za sedaj znašala 2^500 do 3000 garnitur na leto.
Zavore. ki so bile izdelane raed poskus-r.im obratovanjem v prvih mesecih redne proizvodnje, popolnoma ustrezajo potre-nam železnic in pogodbenim pogojem. Iz-flelane zavore prcvzcmaio nadzorni orga-ni naših železnic. Sevcda morajo zavore biti v skladu tndi z vsemi mednarodnimi predpisi, ki vclinjo na znvorne naprave. ¦ Proizvo.dnja ie za sedai usmorjena iz-ključno na zadovoljitev domačih potreb. Že prihodnje leto pa bo prišlo določeno število garnitnr  v poštev  za  izvoz, in  to
aLi vgrajene v vagone ali pa samostojno. Potrebe naših železnic po zračnih r.avorah pa bodo po večini krite že po treh do šti-rih letih pr-nizvodnje, ka&neje pa bodo občutno manjše.
Nad 90 odstotkov surovin, ki so potreb-ne za izdelovanjc zračnih zavor, izvira iz r'-omače proizvodnje aluminija in neka-terih drugih kovin
D.