249
Obravnave deželnih zborov-
Deželni zbor Kranjski.
9. seja 7. dne julij a.
Nasvetoval je poslanec dr. Bleiweis načrt postave, s katero se, dodatno k občinski postavi, županstvom daje pravica, odreči ženitovanske oglasnice.
Po nasvetu dr. Poklukarja seje prošnja okrajno-cestnega odbora radoljškega za dovolitev mit ni ne pri Bleske m mostu izročila deželnemu odboru v poročanje.
Vitez Vesteneck poročal je v imenu gospodarskega odseka k §. 6. deželno-odbornega letnega poročila o raznih občinskih zadevah ter nasvetovai: 1) Deželnemu odboru se nalaga, c. kr. vlado vnovič prositi, naj prekliče ukaz, po katerem bi županstva, a ne davkarski uradi, razdeljevati in pobirati morala priklade za šolske občine. 2) Deželnemu odboru se nalaga, naj nagio izvrši postavo od 1. 1869. glede osnove velikih občin, če tudi ne za vse okraje. 3) Okrajna glavarstva naj se naprosijo čuvati nad tem, da bi županstva občinske takse pobirala pravilno. 4) Deželni odbor naj čuva nad tem, da bodo občine vsako leto sestavljale občinske proračune in račune ter v ta namen, če treba, okrajna glavarstva na pomoč klicati. — V splošni debati o teh predlogih priporoča poslanec grof T h urn, da bi se s opasni ki razdelili. Poslanec Lukmann predlaga, naj se c. k. vlada naprosi, prihodnjemu deželnemu zboru predložiti načrt postave o razdelitvi sopašnikov in menjalnih zemljišč. C. k. deželni predsednik gosp. Winkler navaja priznavši po svojih lastnih skušnjah na Goriškem veliko važnost razdelitve pašnikov, pa tudi težavo najti splošna načela, katera bi vsem krajem ugajala, ter obljubi, da bode to zadevo natanko prevdaril in da bode, Če pride do ugodnih občnih načel, predložil načrt take postave, do tje pa naj se za vsak slučaj posebej odločuje o razdelitvah. — Poslanec Pfeifer spodbija predlog gospodarskega odseka, ki meri na to , da bi se občine še bolj nego do sedaj stavile pod policijsko nadzorstvo okrajnih glavarjev; ako se to zgodi, ne bode noben sposoben človek prevzel županstva, pri katerem bi vedno policaja za hrbtom imel. Sedanje postave zadostujejo popolnem; čemu toraj novih verig kovati, Čemu županstvom nezaupnico izrekati, ker to bolj zaslužijo nekatera okrajna glavarstva. — Grof T h urn želi, da bi se ustanovile vendar enkrat velike občine. — Poslanec dr. Poklukar pravi, da je razdelitev sopašnikov skor pri vsakem deželnem zborovanji kmetijske družbe na dnevnem redu; ako bi se pašniki razdelili, pridelala bi kranjska dežela za kaka 2 milijona več ko sedaj. Treba pa je Čakati z deželno postavo tako dolgo, dokler državni zbor ne odloči sploš-njih načel, do tje pa naj se poslužujejo sredstva, kakor je navajal gosp. deželni predsednik.
V specijalni debati se najprej sprejme odsekov 1. predlog.
Potem se posl. Svetec oglasi k 2. točki odsekovih predlogov. Sklicevaje se na postavo od 1. 1869., po kateri naj vsaka občina šteje vsaj 3000 duš, in katera izjeme manjših občin dopušča le tedaj, kedar je neobhodno potreba, govornik temeljito kritizira dotični operat Dež-manov, ki se najbolj le ozira na korist mestnih občin in trgov. Predloženi operat razkosuje občine, katere uže 30 let obstoje. Med tem, ko postava veli, naj se izjeme delajo le, kadar je to neizogibljivo potrebno, Dež-manov operat pa dela izjeme v največi meri, tako, da se mora reči, da se je tu postava postavila na glavo; ta operat ne zadostuje glavnemu načelu postave; iz vsega se kaže le strankarski manever. (Res je! na levi.) Konečno se govornik obrača do vlade, naj bi tako strankarskih zložeb občin ne potrdila. (Dobro-klici na levi.) — Poslanec Dež man očita Svetcu, da je zdaj druzega mišljenja, kakor tedaj , ko se je postava o velikih občinah sklepala, ter zanikuje, da bi bil operat delal iz strankarskih ozirov; nazadnje pa je zgrešil stvar, o kateri se je obravnavalo, tako, da ga je dež. glavar, mož
njegove stranke, opominjati moral, naj pride zopet na pravo pot. — Poslanec Lavrenčičje obširno in natanko dokazoval, da je razdružitev vrhpoljske in vipavske občine pač izjema, toda taka, ki je v postavi popolno utemeljena; poleg tega želite obe občini sami, da se razdružite. — Gospod c. kr. deželni predsednik Winkler pravi, da je zložitev glavnih občin zelo velike važnosti in da bode to, kar Dež man namerava, težko izpeljivo; občine, posebno majhne, bodo ugovarjale, ker se bodo bale, da se v veliki občini ne potopijo v manjšino. Govornik obljubi, da bode operat na tanko pregledal, a da treba bode več napak odstraniti v postavi, katera ne določuje, kako vršiti volitev, kdo predseduje itd. Dokler nove postave ni, je sedanja iz« peljavati, toda kar najbolj mogoče, na korist posameznim občinam. Če se vlada in deželni odbor ne sporazumeta, treba bode posebne postave. — Posl. dr. D en zagotovlja , da peticija postojnske občine ni bila iz Ljubljane naročena (a verjel mu tega ni nobeden). — Poslanec dr. Bleiweis odgovarja Dežmanu, kako more Svetcu očitati veternjaštvo. Al ni on sam odličen ve-ternjak, ki je nekdaj navdušeno pel ,,Slavo Slavja-nom!", a dandanes poje vso drugo pesem? Jaz odkritosrčno rečem, da nisem za Svetčeva načela. Po mojem mnenji naj bi se pri nas ustanovile velike občine, občine take, kakor na Hrvatskem županije, katerim naj bi se izročil ves političen delokrog, in to zato, da bode enkrat konec okrajnim glavarstvom, kateri so zares pravi pašaiiki v naši deželi. (Živahni dobro-klici na levi.) — Svetec odgovarja Dežmanu, če je deželni odbor razvidel, da se postava tako, kakor je, ne da izpeljati, naj bi bil nasvetoval premembo postave; napačno pa je bilo, da je deželni odbor začel delo, predno je deželnemu zboru nasvetoval, pomanjkljivosti odstraniti. Ako Dežraan meni očita, da se po vetru obračam, je to popolno neutemeljeno. Jaz sem 1. 1869» glasoval za velike občine, in glasujem še dane3 za-nje, pa ne za take, kakor jih je skrpal Dež man na korist svoje ustavaške stranke. (Dobro klici na levi.) Posl. Dežman srdito protestira ter reče, da svojega prepričanja ni premenil, dokler sedi v tej zbornici. (Veselost na levi.) Poročevalec vitez Vesteneck na temeljite ugovore narodnih poslancev odgovarja z navadnimi občnimi puhlimi frazami in konečno s trte zvije zabavljico, da ima Kranjska dovolj črnih pik. (Živahni ugovori na levi.) — Pri glasovanji obvelja odsekov 2. predlog za-stran glavnih občin po navadni večini narodni nasprotne stranke.
Zoper 3. odsekovi predlog, da se namreč c. kr. okrajnim glavarstvom nadzorstvo izroči o pobiranji občinskih taks, se oglasi poslanec Svetec povdarjaje, da ta nasvet nima druzega namena, kakor okrajnim glavarstvom dati priliko, še bolj s silo segati v avtonomijo občin ; okrajna glavarstva imajo uže preveč prilike, vmešavati se v občinske stvari. Pri nas, ker se okrajni glavarji navadno bolj pečajo z volilnimi agitacijami, ste za nje dve vrsti županov, eni, ki okrajnim glavarjem vse na ljubo store, drugi bolj samostojni možje nazivajo se od njih „narodne klerikalce". Prvi pod zaštitom okrajnih glavarjev lahko županijo, kakor hočejo (čujtef na levi), drugi pa imajo od glavarjev vedno sitnosti, se ve, da le zato, ker pri volitvah ne plešejo tako, kakor okrajni glavar gode; konečno govornik odsvetuje ta nepotrebni in nevarni predlog sprejeti. — Dr. V oš n jak pravi, da je čudno, na poročevalčevem mestu videti vedno enega in istega gospoda Vesteneck a. Ta političen uradnik misli, kakor proti svojim uradnikom, mora se strogo postopati tudi proti županom; gosp. Vesteneck je prav razžaljivo govoril o kranjskih občinah, za to naj se mu zahvalijo župani.    Od vaše stranke sa
250
251
smiraj toliko pripoveduje o surovosti Kranjcev, a o takih surovostih , kakor se gode na Dunaji, ali pa na Pruskem, na Kranjskem vendar še slišali nismo. Jaz odločno protestiram, da se kranjska dežela od one strani v deželnem zboru grdo sramoti. (Živahna pohvala na levi.) Crne pike, katere je gosp. Vesteneck navajal, so nezakonitosti, ki so se vršile pri volitvah, ko so nekateri glavarji nesramno gazili postavo. (Burna pohvala.) To je črna pika dežele naše, da v deželnem zboru sedi po nezakonitih Činih voljena večina, ki ne zastopa ogromne večine prebivalcev. (Burno ploskanje na levi.) Se ve, da je okrajni glavar Vesteneck v svojem okraji napravil dosti hudih skušenj. — Poročevalec Vesteneck kliče deželnega glavarja na pomoč, Češ, naj govornika opozo-ruje na dostojnost, a dr. Vošnjak opomni, da tak človek, kakor je Vestenek, ga ne bode učil dostojnosti, če nas on vedno provocira, mu odgovora ne bodemo dolžni ostali, če vi sem streljate, streljali bomo nazaj. — Vitez Vesteneck pravi, da je poslanec Pfeifer to, kar je govoril, vse pravil uže v državnem zboru pri debati o proračunu. Nadalje pravi Vesteneck, da je nepoboljšljiv, da ne more brez policije živeti. Konečno graja litijsko občino, ki ima dva poslanca v deželnem zboru, pa ne stori ničesa za saniteto , ničesa za uboge. — Poslanec Pfeifer poročevalca Vestenecka stavi takoj na laž, dokazavši, da se je dogodjaj, katerega je omenil, dosti pozneje vršil, kakor je on govoril v državnem zboru, da ga toraj tam ni mogel navajati. — Poslanec Svetec odgovarja, da Litija pošteno skrbi za uboge, da ima žan-darmerijsko postajo, da je tudi saniteta dobra, kajti nahaja se v Litiji c. kr. okrajni zdravnik, okrajni rano-celnik, babica in lekarnica. Se ve, da je nemškutarska večina vklub nasprotovanju narodne stranke sprejela 3., in potem tudi 4. odsekovi predlog.
Dr. Poklukar poroča v imenu finančnega odseka o proračunih ustanovnih zakladov za 1. 1880. in 1881., ki se potrde. — Sprejme se predlog dr. Vošnjak a o oddajanji neozdravljivih ubogih bolnikov iz bolnišnice v hiralnico. — Dr. Vošnjak nasvetuje za finančni odsek, naj se občini slavinski dovoli 150 gold, podpore za most in škarpo, kar obvelja. — Konečno poslanec Navratil v imenu finajičnega odseka nasvetuje, naj se telovadskemu učitelju Smidtu za tisek druzega dela „Telovadne šole" dovoli 150 gold, podpore, kar se sprejme.