Uredništvo in upravništvo: Kolodvorske ulice Stev. 15. Z urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: Šeststopna potit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popust. ljubljanski Lisi večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. ixx*i zvečer*. Velja za Ljubljano v upravništvu: za colo loto 6 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na mesec 50 kr., pošiljatov na dom velja mesečno 9 kr. več. Po posti velja za celo leto 10gl., za pol leta 5 gld., za četrt leta 2 gld. 50 kr. in za jedeu mesec 85 kr. Štev. 42. V Ljubljani v soboto 19. aprila 1884. Tečaj I. Uradniki in mestne volitve. čudne spake in izrodke meče na vrh razburjeno „slovensko jezero11 ljubljanskega radikalizma. Razumništvo naše, do letos pri mestnih volitvah vselej edino, razcepljeno je letos na pet strank; kandidatov, za katere smo bili druga leta vselej v veliki zadregi, teh je letos na izobilje, da se kar trgajo za mandate, in kakor otr&k, igraje se s svinčenimi vojaki in lesenimi možici, postavlja in na tla podira svoje bataljone in kompanije, tako letos pri nas volilni shodi postavljajo in podirajo, povzdigujejo in uničujejo svoje kandidate. In ako se ozreš po mogočnih komandantih, ki tako kruto ravnajo z bodočimi našimi mestnimi očeti, pokaže se ti čudna in prečudna podoba, da so nekdanji stari in preskušeni voditelji naši potisneni v kot. čestiti pekovski in čevljarski mojstri imajo letos prvo besedo in zvonec nosijo med njimi zavarovalni agenti neke banke, katera samo v Ljubljani plačuje nad 3000 gold. ekspenzara advokatom, da za male, neznatne svotice — da, za nekoliko dolžnih krajcarjev! — rubijo in na boben spravljajo našega ubogega kmeta, kar se vse godi samo iz čiste ljubezni do „milega“ naroda slovenskega! Ne bode se nam zatorej čuditi, da se je takim zaslepljenim in brezvestnim voditeljem „bele, ponosne Ljubljane'1 posrečilo razdor in razkol vreči tudi med posamezne stanove slovenskega razumništva. Doktor in advokat, nekdaj velika čast in ugleden stan, postala sta letos v Ljubljani oba jako dvojbene veljave. Ako si profesor, nikar ne hodi k volitveniin shodom: z doktorji in advokati vred ti bodo naši oblastni radikalci z grčavimi besedami malo da ne.pokazali vrata. In ako si celo tako nesrečen, da si c. kr. uradnik ter imaš vrhu tega toliko poguma, da glasuješ za odločno narodnega, a pravično sedanjo vlado zagovarjajočega kandidata, potem si bodi v svesti, da te proskribirajo naši radikalci ter obsujejo s polno k6po lepo donečih komplimentov, kakor so Efijalt, izdajalec, kruhoborec i t. d. cum gratia in infmitum. Listek. Dunajska pisma. Gospod urednik! Zopet se obračam do Vas. Saj bi se raji — brez zamere — do kake „milostljive gospč" ali „]jubeznjive go-spice“; tod& kaj bi se širokoustil, ko bi mi vendar težko kdo verjel! Gospod urednik! torej Vi ne veste, kako težko mi je v tem lepem pomladnjem času pisariti »Dunajska pisma". — Ne odgovarjajte mi: Kdj pa jaz? — Pomislile, da Vi ste ladije poveljnik in voditelj, ki mora vedno stati na svojem mestu; jaz pa sem navaden človek, ki le tu pa tam prostovoljno, priskakoma prime za kako dčlo. Res sem Vam obljubil, biti Vam pomočnik po svoji zmožnosti, a prosim Vas, odvežite me vsaj za nekaj časa moje sitne dolžnosti. Včeraj že sem hotel sesti ter prijeti za neprijetno pero, ali ravno pred moje sobice oknom stoji drevo z belim cvetjem čez in čez posuto. Naravno je pri takih razmerah, da so v tretjem volilnem razredu za kandidate postavljeni sami obrtniki, dasi ima tretji razred med blizu 300 volilci samo okoli 120 obrtnikov. Normalno ustvarjen človek bi mislil, da, ako se tretji razred odstopi obrtnikom, ki sicer nimajo večine, a so vendar mnogoštevilno zastopani v njem, da se bode ravno tako v drugem razredu vsaj nekoliko oziralo na tiste stanove, ki imajo v tem razredu pre-vagujočo večino: na duhovnike, učitelj e in c. k r. uradnik e. Drugi razred ima namreč 661 volilcev in med temi je samo duhovnikov, učiteljev, profesorjev in c. kr. uradnikov blizu 400! Ta razmera se je druga leta vselej jemala v poštev. Vselej so centralni volilni odbor in volilni shodi kandidirali v tem razredu ali duhovnika ali kakega c. kr. uradnika, da so tako po pravilih in običajih omikanih narodov in normalno mislečih ljudij dali priliko važnemu delu našega razumništva bele Ljubljane v mestni odbor voliti svoje zastopnike. Bili so časi — in ni dolgo tega! — ko je šlo narodni stranki v drugem razredu jako trdo za kandidate. Bili so to tisti časi, ko nekaterih voditeljev sedanje radikalne stranke niti na vrček piva nisi spravil v čitalnično restavracijo; ko so nekateri sedanji kričači kakor narodni Nikodemi pod izrhišljenimi imeni bili zapisani v narodna društva, ali pa so celo ostentativno izstopali iz čitalnice in ravno tako osteutativno zapisavali se v nemška društva ter v nemških gostilnicah na glas zabavljali na slovensko sodergo. Takrat smo bili mi c. kr. uradniki bele vrane pri narodnih volilnih shodih, bili smo zapisani v zlato knjigo naših sedanjih radikalcev in kandidature so se ti ponujale od vseh stranij. In kako so bili takrat veseli tisti, ki nas zdaj pitajo z »elastičnimi" c. kr. uradniki, ako je hotel kdo izmed nas prevzeti mandat ter kandidirati zoper svojega — ustavovernega šefa! A vse to je zdaj pozabljeno! Toda pozabljeno je tudi to, kako važen faktor v Ljubljani smo ravno c. kr. uradniki! Zakaj gospodje peki, krojači, čevljarji in za- varovalni agenti tako udrihajo po nas ? Za to menda, ker jim damo na leto nad pol mili-j|ona zaslužka? Vzemite Ljubljani c. kr. urad-ništvo, kakor se je zgodilo deloma to 1. 1859., ko se je naša deželna vlada z nekaterimi drugimi uradi preselila v Trst, in videli bodete, kako trda bode pela tudi vsemu obrtnemu stanu! Ali se več ne spominjate, kako javkanje je nastalo takrat ravno med ljubljanskimi obrtniki ? Zdaj pa nihče ne pomisli pri tem zabavljanji na c. kr. uradnike, da v takih razmerah nobeno ministerstvo, nobena vlada ne more misliti na to, da bi število uradov in uradnikov povišala v naši Ljubljani. Naši radikalni mestni očetje moledujejo za vrhovne železniške vožnje urade in celo za železniške direkcije. Ali bi ne bilo brezvestno, ustrezati takim prošnjam, dokler je uradniški stan v Ljubljani zaničevan in dokler se uradniki pri nas tako žaljivo prezirajo, kakor se letos godi pri mestnih volitvah? Zatorej kličemo vam, ki delate in v prah podirate v Ljubljani letos mestne zastopnike, bodite pametni, bodite pravični, bodite previdni ! Ako vas je res briga pravih koristij mesta ljubljanskega, nikar ne zaničujte stanu, ki je narodu slovenskemu uže dal toliko izvrstnih delavnih mož; nikar ne sramotite c. kr. narodnega uradništva! Nikar ne hujskajte druge stanove zoper stan, ki morebiti ni tako oblasten, tako glasan, kakor ste vi, a vkljub svoji miroljubnosti ravno tako pošten, ravno tako domoljuben, kakor ste vi. Nikalne prezirajte pri volitvah c. kr. uradnikov! če iztegnem skozi okno roko, primem mu lahko za cvetočo mladiko. In na visokem kostanji sosedovega vrta prepeva kos ves dan, kakor bi ga bil najčl. To pa oboje mene strašno moti pri pisanji. Počakaj, dejal sem, morebiti bode jutri bolje. Ali danes je pa še huje. Drevo cvete in kos prepeva; če mogoče, še lepše nego včeraj; prav kakor nalašč! Zdaj pa človek piši! In k&j piši? Kako nežno po-mladanjsko pesenco? Kaj pa, dči! V »Dunajskih pismih" pisalo bi se res lahko o sleherni stvari, tudi pomlad bi smel opisavati, kakor smo jo nekdaj v nemških šolskih nalogah. Ali, žal, današnja moja naloga je druga; sl&bo tolažilo, da sem si jo sam naložil! Kako neprijeten predmet me danes čaka, kako slabo se prilega temu lepemu pomladnjemu času! Todi\ zaprimo okno ter začnimo! Tožil sem zadnjič, da se taka surovost šopiri v učenjaškem in parlamentarnem življenji. Danes mi je govoriti, in to je res žalosten predmet, o strašni odivjalosti naših političnih in časniških bojev in prepirov. Naših, pravim; s tem nočem nikakor reči, da je Deželna kmetska enketa. (Dalje.) O prvi točki dnevnega reda deželne enkete, „o dednem pravu" na kmetih, poroča deželni poslanec g. S vet ec. Govornik pravi, da je najprej odgovarjati na vprašanje: Katere kmetije naj spadajo z ozirom na dotični vladni načrt pod omenjeni zakon ? Koliko naj imajo najmenj katastralnega čistega prinosa, oziroma zemljišča, koliko smejo največ imeti? (§ 1. vladnega načrta.) drugod v tem oziru vse lepo in snažno. Ali mene tuje stvari malo skrb6, ko mi delajo toliko preglavice domače! Pometajmo vsak pred svojim pragom. Tudi nas to nikakor ne opravičuje, ako moremo dokazati, da sosed tudi ni dosti prida. Možje, kateri imajo vzvišeni poklic, bodi da jim ga je ljudstvo izročilo, bodi da so si ga sami izvolili po nekem notranjem nagibu, vzvišeni poklic, pravim, narod voditi, pravice njegove braniti, poganjati se za njega korist in blaginjo, taki možje treba da so odlični v vsakem oziru, odlični po svoji duševni zmožnosti in omiki, odlični po svojem značaji, po vsem svojem vedenji v delih, v govoru in v pisavi. To je tako resnično, tako gotovo, da^se po pameti še tajiti ne more, da ne pripušča ni-kake dvojbe. Kako pa naj vodi, kdor sam ne vidi ali ne ve pravega pota? kako naj brani, kdor je sam na duhu siromak? »a bodi drugim vzgled in vzor, kdor je sam hib in napak? Gospoda! to niso kar tako samo lepe besede, pri katerih pa si m nit posebnega misliti treba. To so resne, stioge Poročevalec naglaša, da je došlo obilo gradiva za razmotravanje te zadeve. Reči mora, da se mu zdi vladni načrt državne postave o dedinskem pravu za kmetska posestva jako primeren razmeram za kranjsko deželo in to z več uzrokov. Ako posestnik sedaj umrje nagloma brez oporoke, se njegovo posestvo enako razdeli med dede. Posledica temu je, da se dediči med saboj pravdajo, kdo bode posestvo prevzel in po kaki ceni, kajti vsi hočejo imeti velike deleže. Ako so dediči mladoletni, izroči se vsim dedičem enak del posestva in potem visi posestvo leta in leta brez pravega gospodarja. Ko dorastejo, pričenja se sto-prav pravda, kdo in za koliko bode prevzel posestvo; to pa je gotova škoda za kmetijstvo. Je pa tudi zaradi pristojbin, kajti v takem slučaji se morajo pristojbine plačati precej, ko se pripiše vsakemu dediču enak del, potem pa zopet, kadar posamezni dedič prevzame posestvo, kakor bi ga bil na novo kupil. Postava o dedinskem pravu popravlja te napake in tedaj je želeti, da kmalu pride do veljave. Naloga enkete je, izreči merilo, kako veliko naj bode posestvo, ki ima dobiti to prednost, da se ravna ž njim po kmetskem dednem pravu, kar postavni načrt odkaže to določbo sklepu deželnih zborov. To vprašanje je pa sila težavno. Ali se to določi po velikosti posestva, koliko ima oralov, ali po katastru, koliko ima čistega dohodka, ali po davku, kolikor ga plačuje? Najprimerneje se vidi poročevalcu, da se to določi po čistem katastralnem dohodku, kajti po davkih ne gre, ker niso stanovitni. Tudi po obsegu zemljišča se ne da določiti, kajti tu treba ozirati se na lego posestva, njegovo rodovitnost itd. Tedaj je gotovo najbolj umestno, ako se to odmeri po čistem katastralnem dohodku. Gospod Svetec nasvetuje, naj bi se vpisala vsa posestva, ki imajo čistega kata-stralnega prihodka 25 gld. do 350 gld. na leto. Najmanjša posestva bi imela tedaj vrednosti 1000 gld., največja pa bi bila na meji, kjer se prične veliko posestvo, katero ima plačati po volilni reformi, skleneni v zadnjem deželnozborskem zasedanji, 4/s zemljiščnega davka, 1/b pa davka od poslopij. Poročevalec Svetec stavlja v tem smislu svoje predloge. Deželni odbornik g. dr. Vošnjak podpira poročevalčeve nasvete in navaja nekoliko statističnih dat. Deželni odbor se je obrnil do c. kr. deželne vlade, da bi preskrbela po davkarijah statistične izkaze, koliko je v vsakem okraji kmetij s čistim katastralnim dohodkom od 10 do 20, od 20 do 40, od 40 do 60. od 60 do 100 gold. i. t. d. Iz takih izkazov bi se lahko poznalo, kake velikosti so kmetije povprek v raznih okrajih. Davkarije niso mogle sestavljati teh izkazov, ker je bil čas za ogromno delo prekratek. Ker ni druzih številk, služiti morajo številke z leta 1866., objavljene od tedanjega vodje c. kr. finančne zahteve, od katerih ne smemo in ne moremo nič odpustiti. Gorjč narodu, kateri ima v tem oziru preveč potrpljenja sč svojimi zastopniki! To bi kazalo, da spava Javna vest“, in to je gotovo znamenje, da se bliža, da se že začenja konec narodovega življenja. Tako poslanstvo zdi se mi kakor neko duhovništvo. A kaj bi se reklo duhovnemu, ko bi, da ne govorim o hudodelstvu in nepoštenosti, pridušal se in preklinjal, kakor mešetar, z moško mladino vasoval in ukal po noči, pijančeval in tudi časi malo se pretepal! Njemu se celo marsikaj ne spodobi, kar bi se kakemu drevarju ali vozniku ne očitalo. Vsak stan ima poleg splošnih še svoje posebne dolžnosti. Lepšega stanu pa jaz ne znam, nego je stan narodnih zastopnikov in časnikarjev, čast velika, težko breme, posel odgovornosti poln! Kdor čuti, da nima, vsaj v neki meri, zmožnosti in lastnosti, potrebnih za ta sveti poklic, umakni se mirno iz javnega življenja, odloži častno breme, če mu ga je tudi narod prostovoljno naložil na rame; odpovej se svojega poslanstva, če ga je tudi ljudstvo enoglasno direkcije g. vit. Felsenbrunna, številke ljudskega številjenja od 1. 1880. in pa izkaz vis. c. kr. finančnega ministerstva za 1. 1883. o številu zemljiških davkoplačevalcev, o povprečnem površji njih zemljišč in davčnem znesku. Po računu g. vit. Felsenbrunna je bilo leta 1865. na Kranjskem 95 928 gruntnih davkoplačevalcev, od katerih je 26;541, to je več ko 1/i del, plačeval le do enega goldinarja, 11896 od 1 do 2 gold., 16102 pa od 2 do 5 gold., 17 696 od 5 do 10 gold., 15 616 od 10 do 20 gold., 4938 od 20 do 30 gold., 1668 od 30 do 40 gold. in le 1471 nad 40 gold. Po izkazu finančnega ministerstva je na Kranjskem bilo leta 1883 106 558 zemljiških davkoplačevalcev ter je prišlo povprek na jednega davkoplačevalca 15 oralov 828 Qsež-njev z 26 gold. 42 kr. čistega prinosa in šest goldinarjev davka. A obe te številki, 95 928 in 106 558, ne označite pravega števila kmetskih posestnikov, ker se je štetev vršila po kata-stralnih občinah, tedaj se je vsak davkoplačevalec štel tolikrat, kolikor je katastralnih občin, v kojih ima kos zemljišča. Taki slučaji nahajajo se pogostoma. Tonam kažejoštevilke zadnjega ljudskega številjenja. Iz njih se vidi, da je na Kranjskem bilo 54600 kmetskih posestnikov in ti so menda večinoma isti davkoplačevalci viteza Felsenbrunna, ki plačujejo nad 5 gld. davka. Tudi število hiš je primerno slednji številki, ker je na Kranjskem zvunaj mest in trgov 69661 hiš in hišic, od katerih se morajo odšteti hiše tacih obrtnikov, trgovcev in rokodelcev na deželi, ki imajo le kos vrta pri hiši, tedaj ne spadajo h kmetskemu stanu. Ako se vzame 40 gld. čistega prinosa, kot meja navzdol, bi kacih 25 000 kmetij spadalo pod ta zakon, tedaj skoro polovica vseh posestnikov. Ker je na Kranjskem 1 gld. 70 kr. povprek za oral zemljišnega davka, bi pri 25 gld. prinosa površje znašalo okoli 17 oralov. Kmetija take velikosti pa uže živi jedno rodbino s svojimi dohodki. Dr. Vošnjak tedaj gorko podpira nasvet g. Svetca, kateri se mu za razmere kranjske dežele vidi prav primeren. Gosp. Oguli n priporoča, naj se kolikor mogoče gleda na to, da se posestva ne bodo trgala, kadar je več dedičev, ampak da skupaj ostanejo. Pri glasovanji sprejme se gosp. Svetca nasvet jednoglasno. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Potovanje cesarjeviča in visoke njegove soproge opisujejo listi v dolgih brzojavili, ki nam kažejo, kako presrčno je sultan sprejel svoje goste. Vse, kar premore kalif s svojimi zakladi in sijajnim bleskom, vporabljalo se je za vreden sprejem dediča avstrijskega žezla. V znamenitem uvodnem članku razpravlja praška „Politik“ prihodnje deželnozborske vo- izvolilo. Tu se mi bode morebiti ugovarjalo: Kar praviš tu, to veljaj, če tudi ne prav do pičice, za prave izvoljene poslance; a kaj hočejo časnikarji v tej čudni zvezi? — Dobro sem si v svesti, da je to, kar tu zahtevam od časnikarjev, res kaj nenavadnega. Velika večina mož tega stanu bode se sama, očitno ali vsaj skrivaj, posmehovala takim idealističnim zahtevam, češ, da jih s tem previsoko stavim. Res da, njim, kakoršni so, izkazujem preveč česti, če kaj takega od njih zahtevam. Ime časnikar, žurnalist ne glasi se Bog ve kako imenitno, kar pa nikakor ne brani, da se nahajajo v tem stanu vse česti vredni, da celo idealni možje. To je kakor pri igralcih in igralkah. In kaj je zlasti krivo, da ti možje sploh niso na posebno dobrem glasu? Ali pogrešamo na njih zmožnosti, omike? Da ne govorim o drugih, koliko talenta se nahaja pri časnikarjih dunajskih! In to nad prečnikom in pod njim. V dunajskih listih se ber6 sestavki, v naglici spisani, izborni po vsebini in po obliki, da jih lahko v vsako berilo vvrstiš med klasične zglede prozajične pisave, človek kar misliti litve na Moravskem. To bode — pravi češki list — dvoboj med cesarskim namestnikom grofom Schonbornom in med bivšim ministrom Chlumecky-jem, ki je načelnik fakcijozni opoziciji, dvoboj med nenemškimi narodi, kateri na podlagi temeljnih zakonov zahtevajo svojo narodno jednakopravnost, in surovo silo nemških hegomonov, med avstrijsko državno idejo in strankarskimi namerami. Da se je uže pričela volilna akcija izvrševalnega odbora moravskih deželnih poslancev, navdaja „Politiko" z živim zadostenjem; vendar ne misli, da bi po sedanjem volilnem redu slovanska stranka na Moravskem pri volitvah mogla na novo pridobiti več nego deset poslanskih sedežev. Veliko posestvo odloči tedaj v volilnem boji, in od ministerskega predsednika pričakuje avtonomna stranka, da bode z vso energijo se potezal za zmago svoje politike in svoje sisteme. Pri tej priliki se bode videlo, kdo da gospoduje na Moravskem, ali „namestuik Nj. Veličanstva ali prokonzul fakcijozne strankarske vlade11. Hrvatski ban je ukazal, da ima opera na hrvatskem gledališči prenehati. Narodni ta zavod dobiva od dežele letnih 32000 gld. podpore, in za prve štiri mesece tega leta znaša uže primankljaj čez 6000 gld. Vsled tega je ban ustavil operne predstave. Opozicija zaradi omenjenega ukaza bana hudo napada in zborovala je zadnji ponedeljek ter sklenila protest zoper ta sklep, ki „uničuje narodno umetnost in eksistenco toliko umetnikov in drugih osob.11 — Najbrže bodo sedaj privatnim potom zamašili letni velikanski deficit, ki se redno nabere na 20 000 gld. Tuje dežele. „Pol. Corr.“ javlja iz turških krogov, da misli črnogorski knez, sklicati v juniju letošnjega leta nekak ljudski zbor v Cetinje. Iz Petrograda se poroča, da Tolstoj namerava odstopiti; naveličal se je baje vednega političnega boja. Pravijo, da bode Nabokov ali pa Grote njegov naslednik. i\eniški časniki mnogo pišejo o odstopu kardinala Ledohovskega. Sedaj zvedo, da je sam prosil sv. Očeta za premeščenje iz poznjan-ske nadškofije, drugič pa zopet trdijo, da vest ni istinita. Obče je razširjeno mnenje, da mora na tej novici vendar nekoliko resničnega biti. V Berolinu baje smatrajo ta odstop kakor nekak prevrat v razmerah kurije s prusko vlado, in sicer prevrat, ki bode privedel do sporazumljenja. Uže več tednov se je pisalo, da se vršč dogovarjanja z Rimom zaradi nadškofije gnjezenske, in sicer v pomirljivem smislu. Ako se ta vest obistini, zginil bode velik vzrok nezadovoljnosti in prepira med vlado in katoliškimi nemškimi podaniki. „Nationalu poroča, da so Francozi pri Hong-Hoa vjeli dokaj kineških vojakov. Sedaj jih skrbno čuvajo, da se bode zamoglo dokazati sodelovanje kineške vlade. Iz Pekinga ne sme, koliko koristi, koliko pravega blagoslova bi imelo človeštvo lahko od tolike na* darjenosti, od toliko izbornih moči, ko bi se vse to obračalo v dobro. A kam se navadno obrača, o tem mi pač ni treba govoriti, če človek to premišlja, groza ga obhaja in neka sveta nevolja; misel se mu vriva po sili: Žalostna ti majka, Gutenberg, s tvojo nesrečno iznajdbo! Kako smo nekdaj v nemških šolskih nalogah slavili to umetnost, kako smo izsle-dovali in poviševali ogromne koristi, katere je prinesla napredku in razvoju človeštva! Na njene žalostne nasledke pa nismo mislili — otroci! A kvarljiva moč njena ne kaže se nikjer tako, kakor v časništvu, kakoršno je dandanes. In če je že zdaj tako, česa se nam je še nadejati se, kaj čaka potomcev naših? Šesta velemoč se je imenovalo časništvo; to se nam je zdelo malo preveč česti, sedaj pa vidimo, da bode skoraj prva, ali je pa morebiti že! Meni se vidi, da se ta prikazen vse premalo v poštev jemlje, sosebno pa tam, od koder bi bilo edino še upati pomoči. Čisto nič me ne straši, če me kdo pita z nazadnjaštvom, prihajajo naznanila, da je cesarjeva mati, ki sedaj vlada v imenu mladoletnega sina, imenovala očeta prihodnjega vladarja, princa Kunga, predsednikom velicega svčta. Mož se baje nikdar ni pečal s politiko in zato smatrajo to imenovanje kot po polnem notranjo zadevo, ki nima nikacega vpliva na zunanjo politiko. Pomorski minister je brzojavno čestital v imenu vlade generalu Millotu za osvojenje Hong-Hoa. Govor ministerskega predsednika Ferry-ja daje listom še vedno dovelj tvarine. Brzojav njegovih besedij ni natanko označil. Marsikateri odstavek, ki bi ga poprej ne bili pripisovali mirnemu in premišljenemu državniku, bere se sedaj vse drugače, ko čitamo ves govor in ne posameznih stavkov. Zmerni krogi odobravajo besede ministrove, radikalci pa se hudujejo nad njimi in pravijo, da so pravcati monstrum. Kakor smo poročali v včerajšnjem brzo-javu, se Gordonu sedaj nekoliko bolje godi. Njegov podpoveljnik Saleh paša se dobro brani na Sinjem Nilu in spravil je dokaj živeža skup, kojega pošje v Kartum. Narobej s temi poročili pa „Times" javijo, da je nevarnost v Kartumu še vedno velika, posebno ker Gordonu silno manjka streliva. V Berber se ne more rešiti; — k večjemu je mogoče še prodreti do reke Kongo. Ta pot pa bi bila silno težavna in počasna. Zato se v kratkem pričakuje vest, da se je moral hrabri mož udati vstašem. Osman Digma je izdal proklamacijo, da smatra dosedanje svoje poraze kot kazen božjo, a pozneje bode gotovo zmagal. Tako se je tudi Mohamedu godilo iz začetka, a ko-nečno je vendar premagal vse sovražnike. Pred Suakimom stoji sedaj 25 tujih ladij; med njimi ste dve francoski in jedna laška in ruska. Turška vlada je sprejela ostavko grškega patrijarha in imenovala provizorično msgr. Agathangelosa njegovim naslednikom; ob jedil em je pozvala grško občino, da naj voli dru-zega vladiko. Severno - amerikanski poslanec je izjavil v Limi, da njegova vlada ne more pri-poznati Iglesiasa za predsednika, ker ga podpirajo jedini Kileni, ki imajo pridobljene pokrajine začasno v lasti. Razne vesti. — (O potovanji prestolonaslednika) poročajo listi: Cesarjeviča in visoko njegovo soprogo je 17. t. m. bulgarska ladija sprejela v Giurgevem in ju peljala v Ruščulc, kjer sta gosta takoj stopila v železniški voz. V Giurgevem se jima je poklonil knezov dvorni maršal, baron Eiedesel, ki je spremljal potovalce do Varne. Tu sem so dospeli ob polu petih popoludne; kakor povsod, pozdravljali so jili navdušeno avstrijski podaniki, domačo ljudstvo pa je prisrčno sodelovalo pri sprejemu. V sultanovem imenu je pozdravil visoke goste če se mi očita, da sem neprijatelj svobode in omike, da kličem policijo na pomoč zoper vse, kar mi je noprijetno, kar se mi v moji kratkovidnosti kvarljivo vidi in pogubno. Dobro so mi znane vse tiste fraze, da tiskovna svoboda celi sama rane, katere je vsekala itd. Saj vidimo, kam so nas privedle lepo doneče fraze. Jaz pa pravim: če je glavna naloga državi skrbeti za svojih državljanov duševno in telesno blaginjo — in če ni tako, potem res ne vem, za kaj je ta naprava na svetu — dolžna je staviti za časa jčz proti tej strašni, pogubonosni povodnji, naj reče tisto „man-chesterstvo", ua ne rabim pravega imena — kar hoče. To je tudi dčl, in ne najmanjši dčl, socijalnega vprašanja. Toda malo v stran smo zašli od našega pravega predmeta. Ta stvar bi potrebovala posebne razprave. Govoriti sem hotel danes o našem slovenskem časništvu, kar pa odložimo na prihodnje dunajsko pismo. Jos. Stritar. Sefer paša z mnogobrojnimi dostojanstveniki. Na vsi poti je bilo krasno vreme. Za cesarjeviča in soprogo njegovo je pripravljenih v Jildic-kiosku v Carigradu 24 krasnih sob, ki so električno razsvetljene. Spalne sobe so preprežene z belim atlasom, toiletni kabinet cesaričin pa z lila-atlasom in ima pozlačeno opravo iz palisandrovega lesa. V nekaterih salonih se nahaja bogata zbirka starin in krasno srebrno namizno orodje. Tudi turške kopelji ne pogrešamo; njena oprava je z belim sviljenim brokatom preprežena. Sultan je vsak dan nadzoroval dela in sam je naslikal več fresk — vladar je namreč pasijoniran slikar. — Cesarska fabrika v Top-Hane dela dva krasna samokresa za cesarjeviča, katera mu hoče sultan pokloniti. Za cesaričino so priurili prelepega arabskega konja. Jezdec ga je dresiral v ženski obleki, da ga je privadil prihodnjemu poklicu. Za spremstvo je sultan naročil 20 tabačnic, katere bode gospodom daroval. — (Pobožna princezinja.) V Carigradu je te dni umrla teta egiptovskega podkralja. Svoje ogromno premoženje — okoli 20 milijonov gld. — zapustila je svetima mestoma Meki in Medini v namen, da bodo svečeniki neprenehoma molili na Muhamedovem grobu za mir in pokoj njene duše. Domače stvari. — (Imenovanje.) Deželne sodnije svetovalec v Gradci E. pl. S c h r ey je imenovan za svetovalca pri ondotni c. kr. nadsoduiji. — (Sklep deželne kmetijske enkete) bil jo včeraj ob x/2 7. uri zvečer. Deželni glavar gosp. grof Thurn sklenil je enketo s sledečim slovenskim govorom: „Delo je dokončano — nasveti in sploh mnenja sl. enkete se bodo prihodnjemu deželnemu zboru s poročilom v obravnavo in rešitev predložili. Deželnega zbora naloga bode, o teh nasvetih sklepati in primerno vkreniti, bodi-si s po-stavodajstvom, bodi-si z vpeljavo ali podporo do-tičnih naprav, ali pa tudi s poukom. Od 62 povabljenih gospodov se jih je 50 enkete udeležilo; trije so se pismeno opravičili. Usojam se, zaupnim možem sl. enketo v imenu kmetijstva iskreno zahvalo izreči. Gospodje so se iz same prijaznosti do kmetijstva in domoljubja težavnemu delu podvrgli. (Nemški:) Zahvaljujem se sl. enketi za njeno patrijotično delovanje. Naj bodo častiti gospodje preverjeni, da so na korist kmetijstva, oziroma dežele in države delovali in to naj jih za trud in žrtve vsaj doloma odškoduje. (Slovenski:) Bog daj, da bi našo delo plodonosno bilo. Zahvaljujem se visokorodnemu gosp. deželnemu predsedniku, kateri je s svojo navzočnostjo enketo počastil. Zahvaljujem se slavnemu mestnemu zastopu, da nam je prepustil dvorano za naše zborovanje, gospodu županu ljubljanskemu pa za prijazne besede, s katerimi jo včeraj enketo pozdravil; — bela Ljubljana, srce naše dežele — v katero naš kmet rad prihaja, je bila in bo deželanom zmerom priljubljena in draga! Hvala tudi g. državnemu poslancu Klunu, ki je važno in trudapolno opravilo zapisnikarja enkete oskrbovati blagovolil. Sklenem slavno enketo. — Gosp. deželni predsednik baron Winkler pravi, da mu jo bilo jako prijetno, se udeležiti enkete in da se bode c. kr. vlada ozirala na sklepe, oziroma iste priporočala vis. c. kr. ministerstvu. — Gosp. Namorš izreče v imenu vseh članov enketo gosp. deželnemu glavarju grofu Thurnu za spretno vodstvo enkete, gosp. deželnemu predsedniku baronu Winklerju pa za soudeležbo med občnim odobravanjem zahvalo. — (Promeščenje.) Kakor čitamo v „Slo-vencu“ 17. aprila, je g. Ant. Koblar, tajnik in arhivar ranjcega vladike dr. Pogačarja, kot kaplan premeščen v Mongiš. V interesu domače povest-nice obžalujomo ta ukrep tem bolj, ker bi bil gosp. Koblar s svojo neumorno delavnostjo v Ljubljani, kjer so mu bili pristopni zgodovinski viri, sigurno še mnogo koristil zanemarjeni zgodovinski vedi. — (Koncert.) IV. in zadnji koncertni večer (Kammermusi/c-Abend) filharmonične družbe bode jutri v nedeljo 20. aprila v redutni dvorani. Program obsoga A. Kubinsteinov kvartet za dve gosli, violo in violoncello, op. 17., štev. 3, F-Dur, Joahim Kaffov trio za glasovir, gosle in cello, op. 102, C-MoU in Boothovonov soptot za gosli, violo, violoncello, bas, klarinoto, fagot in rog, op. 20, Es-Dur. Sodelujejo gg. Gerstner, Pfefferer, Mo- ravec, Koret, Jettl, Sklenar, Trušnovic, Stiaral in Zohrer. Začetek ob 1li8., ustopnina pri blagajnici 1 gld. Prijatelje umetno glasbe opozorujemo na to zanimivo koncertno predstavo. — (Častno priznanje.) Delavsko podporno društvo v Trstu napravi v nedeljo 20. aprila sijajni koncert, med katerim se izroči zaslužnemu društvenemu predsedniku g. Viktorju Dolencu zlata svetinja kot vidno znamenje živahnih simpatij, ko-jih si je pridobil med domoljubnimi tržaškimi delavci. — (Izginil) je črevljarski učenec Fran Ka-lič, kateri se je učil pri črevljarskem mojstru gosp. Škrbincu v Ljubljani, uže pred osmimi dnevi in ne ve se kam. Fran Kalič je 16 let star, jako majhne postave, grbast, ima kodraste lase in dolg rudečkast obraz. Ko bi ga kdo srečal, dovede naj ga mestnemu magistratu ljubljanskemu. — (Tatvina.) Neznan tat ukradel je včeraj po noči trgovcu g. Kendi na Mestnem trgu šta-cunsko tablo v vrednosti 12 gld., na kateri je bila naslikana rokavica. — (Ubil) se je včeraj po noči žganjar in postopač Henrik Uršič, 33 let star, v Drageljnovi hiši v Rudniku. Pijan je po noči lezel na pod in ni vedel, da so iz tal vzeli nekaj desk; padel je skozi v hlev in se ubil, ker so se mu pretresle možgani. — (Zagrebško gledališče.) V prihodnji seji mestnega zbora v Zagrebu bodo stavili predlog, da naj daje mesto v prihodnje deželnemu gledališču namesto sedanjih 2000 gld. vsako leto 10 000 gld. podpore. — Iu pri nas? Telegrami ^Ljubljanskemu Listu.“ Carigrad, 19. aprila. Cesarjevič Iiudolf se je v odgovoru na pozdrav avstrijsko-ogerske kolonije zahvalil za prelepi sprejem. Rekel je: „Imejte vedno pred očmi, da tu v daljni zemlji s svojim skupnim in s složnim delovanjem podajate svetu podobo o silah naše monarhije; ne pozabite nikdar, da morate tu zastopati in reprezentovati avstrijsko-ogersko državo. S srčnim veseljem bodem poročal cesarju, kake domoljubne čute sem našel med Avstrijci v Carigradu." Navzoči so z burnimi, več minut trajajočimi hoch-klici odgovarjali na te besede. Carigrad, 18. aprila. Po včerajšnjem obedu je sultan podelil cesarjeviču veliki kordon osmanijeh-reda z briljantno zvezdo, ce-saričinji pa veliki kordon šefkat-reda z briljanti. Tudi spremstvo je dobilo rede. Opolu-dne so bili visoki gostje pri selamliku, to je pri sultanovi ježi, v mošeji v Dolma-Bagdše; popoludne pa je cesarjevič sprejel poslanca barona Calice-a, avstrijsko-ogersko naselbino in diplomatični korps. Potem je bil izlet do »sladkih vod“ na evropskem obrežji. Vreme je vedno lepo. Sultan bode cesaričinji v dar ponudil krasen briljantni ovratnik, cesarjeviču pa sabljo, olepšano z briljanti. — Imenovanje Hassan Fehmija pravosodnim ministrom se uradno naznanja. Bero lin, 18. aprila. (Wr. allg. Ztg.) Gotovo je, da se vstanovi pruski državni svet s predsedništvom prestolo-naslednikovim. Cesar je dal uže svoje dovoljenje za to novo napravo. Telegrafično borzno poročilo z dn6 19. aprila. gld- Jednotni drž. dolg v bankovcih..............79'90 » s » » srebru...........................81 • — Zlata renta.................................100‘70 5% avstr, renta.............................95' 40 Delnice ndrodne banke....................... 849' — Kreditne delnice.............................321*10 London 10 lir sterling......................121'45 20 frankovec................................ 9-635 Cekini c. kr................................ 5'73 100 drž, mark.................................59^40 Uradni glasnik z dnč 19. aprila. Eks. javne dražbe: V Kranji posestvo Janeza Mubija iz Št. Jurija (2798 gold.) dnž: 12. majai, JU. m-in 21. jul. — V Ložu posestvo Janeza Jerana iz Hudega Vrha (1245 gold.) dnč 10. maja (prenos) I po-sestvo Matije Martinčiča z Otoka (lloO gola.) dne 15. maja (prenos 3. naroka); posestva oarneja Vidmarja iz Loža (1000 gold.) dne 10. maja, 11. jun. in 11. jul. — V Idriji posestvo Andr. Čuka iz Loma (2870 gld.) dne 5. maja, 9. jun. in 7. jul. — VLogatcu posestvo Janeza Lekana iz Rovt (4790 gold.) dnž 24. maja (3.narok); posestvo Jos.Homovca iz Cerknice (1692 gld.) dne 10. maja (prenos 3. naroka); posestvo Jurija Mazija iz Dolenje Vasi dne 24. maja, 26. junija in 26. jul. (prenos); posestva Luke Vidriha iz Cžrknice (850 gold. in 625 gold.) dn6 8. maja, 7. jun. in 10. jul.; posestvo Neže Petričeve iz Dolenje Vasi (1595 gold.) dne 10. maja (3. narok). — V Tržiču posestvo Jere Globočnikove iz Retenj (2963 gold.) dne 26. maja, 25. jun. in 28. jul. — V Ribnici posestvo Terezije Malnarjeve Pri Cerkvi (1100 gold.) dne 23. maja, 23. jun. in 23. jul. Razpisane službe: Služba okrajne babice za občino Kresnice z letno nagrado 26 gold. 25 kr. in za občino Moravče z letno nagrado 31 gold. 50 kr. Proš-njici naj vpožljeti svoji molbenici, podprte se dotičnimi spričevali, do konci aprila okr. glavarstvu litijskemu. Tiijei. Dne 17. aprila. Pri Maliču: Weiner, urednik, in Raumann, Bukemaier, Rosenthal, trgovci z Dunaja. — Volk in Hermann, potovalca iz Gradca. — Dr. Gratzy, c. kr. lajtenant, iz Gradca. — Walz, trgovec, iz Trsta. — Moline, zasebnik, iz Tržiča. — Ogulin, posestnik, iz Rudolfovega. — Dr. Samec iz Škofje Loke. Pri Slonu: Baron Thieler, c. kr. fldcm., s rodovino; Koch pl. Langentreu, c. kr. minister, vrhni poštni svčtnik; Kaufmann, urednik, s soprogo, in Pitsch-mann, trgovec, z Dunaja. — Raschka, zasebnica, s hčerko iz Freiberga. — Vitez Schrott, c. kr. podpolkovnik, s soprogo iz Trebiža. — Battista, trgovec, iz Vidma. — Bačič, trgovec, in sin z Reke. — Vičič, zasebnica, iz II. Bistrice. — Schulz, zasebnica, iz Novega Mesta. — Burger, soproga notarja, iz Kočevja. — Dr. Namorš, prakt. zdravnik, iz Jesenic. — Guštin, posestnik, iz Metlike.— Kottnik, veleposestnik, iz Verda. — Dekleva, posestnik iz Notranjskega. — Golobič, župnik, iz Cerklj. — Stare, veleposestnik, iz Kamnika. Pri Južnem kolodvoru: Sonnleithner pl. Sonnburg, zasebnik, z Dunaja. — Nussa, lesni trgovec, iz Trsta. — Hess iz Maribora. — Berko, agent, iz Celja. — Dev, dež. poslanec, iz Črnomlja. TJmrli so: Dn6 16. aprila. Jovana Perovšek, hči delavca, 7 1. 11 mes., Opekarska cesta št. 25, vnetje možjan. Dne 17. aprila. Ana Marin, delavka, 19 1.11 mes., Rožne ulice št. 39, jetika. — Ivanka Trinker, zasebnica, 35 1., Kongresni trg št. 13, jetika. — Janez Ca-ligaro, bivši krčmar, 74 1., Pred igriščem št. 2, pljučnica. V bolnici: Dn6 15. aprila. Tomaž Urankar, delavec, 49 1., otrpnenje srca. — Peter Hutter, krošnjar, 58 1., otekanje možjan. Srečke z dnž 16. aprila. Praga: 36 14 29 73 68. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja ^ I 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer ca Stanje barometra v ram Tempe- ratura Vetrovi 727-62 724 67 723-27 + 8-6 svzh. sl. +13-4 » + 8-7 I » Nebo Mo-krina v mm obl. 17-00 dež l Podpisani usoja si priporočati in drugih stvarij p. n. občinstvu; vsakovrstne klobuke za grospod.e posebno pa: suknene klobuke (LodenhUte) v raznih barvah, kakor svetlo- ali temnorjave, svetlo-ali temnosive, svetlo- ali temnozelene itd., po 2 gld. 20 kr.; trde klobuke, najnovejši izdelek, rjave ah črne, dobro blago, po 1 gld. 80kr., najboljše po 2 gld. 20 kr.; svilnate cilindre, najfinejša roba in najlepši izdelek, po 4 gld. 50 kr.; klobuke za dečke po 1 gia. do 1 gld. 50 kr.; dalje srajce za gospode, spodnje hlače, vratnike, kravate itd. itd. (4) 10 Naročbe z dežele izvršujejo se točno in vestno poštnim povzetjem. Odličnim spoštovanjem Ivan Soklič Gledališke ulice štev. 6. Račune, nakladne liste, kuverte, vizitke, sploh vsakovrstne tiskovine izgotovlja v mičnej izvršbi in po nizkih cenah tiskarna Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. k prvemu rednemu glavnemu zboru penzijskega društva c. kr. poštarjev in poštnih opraviteljev v državnem zboru zastopanih dežel dne 22. aprila 1884 ob II. uri dopoludne v mali dvorani godbenega društva na Dunaji, umeteljniške ulice št. 3 (Wien, Kunstlergasse Nr. 3.) m J. pLMtaj, Bar pri jri zlatem sarnrop' priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem Marlj?iceljske kapljice za želodec, kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, £3 imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu §3 in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri jedi, slab želodec, urak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč ^ v želodou, bitje srca, zabasanje, gliste, ^ bolezni na vranici, na jetrih in zoper ^ zlato žilo. — 1 Sklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. Svarilo I Opozar- W jamo, tla se tiste Istinite Marijaceljske ka-pljice dobivajo samo v lekarni pri „Samorogu“ zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri M J. pl.Trnkoczy-ju. Razpošiljava se le'jeden tucat. |P MiRIMELILER iRmm NUR ECHT BEl APOTHEKRR TRNKOCZV LAIBACH 1 STUClUftrfi IDiie-vni red.: 1.) Poročilo osrednega odbora. 2.) Predložitev računov. 3.) Poročilo pregledovalcev računov; potrdilo računov. 4.) Predložitev proračuna za 1884. leto. 5.) Nakup efektov. Da bode to zborovanje sklepično, vabijo se k zanesljivi vdeležbi prijazno vsi p. n. udje tega društva. Udje, kateri se ne vdeleže tega zborovanja, naj blagovolijo svoja nekole-kovana pooblastila poslati podpisanemu ali društvenemu predsedništvu na Dunaj; oni pa, kateri se vdeleže tega glavnega zbora in želijo imeti znižano voznino po železnici, naj društvenemu predsedništvu na Dunaj (Wien, Beatrixgasse 25, III. Bezirk) naznanijo, po kateri železnici se voziti nameravajo, da jim taisto dotične legitimacije preskrbi. (26) 3—3 Adolf IVI načelnik. Ul A. Mayer-jeva trgovina ¥ stekleničiti ■v T-OiaToljani m $ & « % 1 § i Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje po d.r. IMIalič-u. je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živcih, m m r