ZAUPAMO V KAKOVSTNO ŠOLO PRIHODNOSTI Z ustvarjalnim gibom do učinkovitejšega učenja Ana Jurca, učiteljica razrednega pouka, Osnovna šola Medvode V današnji šoli najdemo širok nabor pristopov in metod dela pri pouku. Vsak učitelj se sam odloči, kaj bo uporabil pri pouku, vendar je pomembno, da izberemo takšne metode, ki v ospredje post- avijo učenca in upoštevajo otrokov celostni razvoj. Učenci, še posebej mlajši otroci, potrebujejo veliko gibanja, okolico spoznavajo preko gibanja in tako pridobljene izkušnje so osnova njihove- ga znanja in pogoj za razvoj abstraktnega mišljenja. Z gibanjem se otrok razvija celostno, zato je pomembno, da učitelj načrtuje pouk tako, da učenci pridobivajo znanje z lastno aktivnostjo, ustvarjalnostjo. V članku predstavljam pomembnost gibanja za otrokov celostni razvoj, izbiro ustreznega pristopa pri pouku, predstavim metodo ustvarjalnega giba in podam nekaj idej za uporabo te metode pri pouku. 1 Uvod tako imenovane posredne, simbolične izkušnje, Današnji svet se hitro spreminja, iz dneva v dan na drugi strani pa konkretne izkušnje, ki izhajajo dobiva nove razsežnosti in nove priložnosti za ra- iz učenčevega spoznavanja sveta z vključevanjem zvoj. Takšen svet potrebuje ljudi, ki so ustvarjalni, čutil, čustev in gibanja (Marentič Požarnik 2008). znajo razmišljati zunaj svojih okvirjev in uspešno Pri tovrstnem učenju gre za neposredno srečanje povezujejo znanje iz različnih področij. Kako izo- s pojavom in ne le za razmišljanje o njem. Takšno braziti ljudi, ki jih potrebuje trenutna družba, pa učenje učencu omogoča postopno oblikovanje še vedno ostaja naloga šole. predstav, od konkretne izkušnje, s katero se sreča, do razvoja abstraktnih pojmov (Novak 2005). Majhni otroci svet dojemajo kot celoto, stvari so zanje povezane, zato je smiselno pouk načrto- B. Marentič Požarnik (2008) predstavi izkustveno vati tako, da se bo učenec čim hitreje in čim bolj učenje kot skupen element različnim učnim pro- uspešno učil. Za najboljše rezultate učenja je po- cesom, kot so: akcijsko učenje, projektno učno membno, da izberemo metode dela, ki omogoča- delo, medpredmetni pouk, terenske vaje, socialne jo celosten otrokov razvoj in pri katerih učenec z igre, igre vlog, telesno gibanje in sproščanje. Učen- lastno aktivnostjo pridobiva znanje. ci morajo biti pri tem ves čas aktivni, saj se tako lažje in hitreje učijo, hkrati pa razvijajo sposobnosti 2 Celostnost učenja in poučevanja komunikacije in medsebojnega sodelovanja, celo- V svetu in tudi pri nas že obstaja raznolika po- vitega dojemanja stvari in njenih povezav. nudba t. i. celostnih pristopov k učenju, ki naj bi omogočali hitrejše učenje in dober izkoristek Bistvo tega koncepta pa ni v uporabi metode, tem- posameznikovih sposobnosti (Marentič Požarnik več v pripravi ustreznega okolja, ki omogoča ustre- 2008). B. Kroflič (2011, 37) celostno učenje in po- zne izkušnje. Ključnega pomena za uspešnost iz- učevanje opredeli kot »proces, ki povezuje v celo- kustvenega učenja je kakovostno vodenje učnega to spoznavne in čustvene procese, telo in duha, procesa. Učitelj mora biti ves čas pozoren, da so vse senzorne poti, vse izrazne poti, znotrajosebno učenci aktivni in imajo v vsakem trenutku določe- in medosebno komunikacijo, besedno in nebese- no delo oz. zaposlitev. Da učitelj za učence pripra- dno komunikacijo, osebnostno rast, samozavest vi aktivno okolje, je potrebna temeljita priprava in in dobro počutje učenca in učitelja«. Med številni- veliko znanja, veliko kreativnosti in prilagodljivosti, mi pristopi pa se vse bolj uveljavlja t. i. izkustveno saj mora vsakemu učencu omogočiti uporabo in učenje, ki »skuša povezati človekovo čutno in ču- iskanje lastnih metod učenja ter mu zagotoviti stveno izkušnjo, razmišljanje, analiziranje in delo- osebni učni prostor (Marentič Požarnik 2008). vanje v celoto« (Marentič Požarnik 2008, 120). 2.2 Aktivno učenje 2.1 Izkustveno učenje Ob pojmu aktivnega učenja večina najprej pomi- Vsako učenje bi lahko opredelili kot izkustveno, sli na učenje, pri katerem so učenci aktivni brez povezano z nekimi izkušnjami, vendar so lahko vključevanja učitelja v pouk. Učitelji napačno mi- razlike med izkušnjami zelo velike. Na eni strani slijo, da so učenci aktivni, če jim namesto svoje so izkušnje, ki so pridobljene iz učiteljeve razlage, razlage ponudijo učbenike in knjige ter učenci sa- 28 Didakta mostojno iščejo informacije; da so vse njihove ide- prikazal »tesno povezanost med človekovo tele- je zadovoljive in kvalitetne in da morajo biti aktivni sno, gibalno aktivnostjo in psihičnimi procesi«. ves čas (Marentič Požarnik v Rutar Ilc 2004, 8–27). Avtorji različni teorij (Piaget, Havighurst, Gibbs) so D. Skribe Dimec (1997) pri tem opozarja, da učenci otrokov razvoj spremljali z različnih zornih kotov, znanja ne pridobijo le z lastno aktivnostjo, prak- a so kljub temu prišli do določenih skupnih ugo- tičnim delom, saj se pri opazovanju nekega po- tovitev. Ugotovili so, da so pomembni dejavniki v java osredotočijo le na to, kar vidijo, za znanje otrokovem razvoju gibanje, motorični razvoj ter pa je ključno razumevanje pojava. Tako je pravo igra in da so »psihomotorično, kognitivno in emo- aktivno učenje povezano z učenčevim aktivnim cionalno-socialno področje človekovega vedenja v vključevanjem v gradnjo znanja v povezavi s svo- nenehni soodvisnosti« (Tancig 1987, 15). Zelo pogo- jim okoljem. Koncept takšnega učenja temelji na sto pa spregledamo zadnji vidik, t. i. čustveno-soci- načrtovanju učnega procesa, ki »vključuje načrto- alni razvoj, ki predstavlja zelo pomembno področje vanje učnega procesa, ki mora biti v skladu s poj- razvoja. Gibanje in z njim pridobljene izkušnje po- movanji učencev, poudarja sposobnosti in pro- membno vplivajo na izoblikovanje lastne podobe, cese višjega reda in pojmuje učenje kot proces oblikovanje vrstniških odnosov in sodelovanja v socialne konstrukcije znanja« (Picig 1992 v Skribe- skupini. Otroci v predšolski dobi in predvsem na -Dimec 1997, 185). začetku šolanja zelo visoko cenijo gibalne spretno- sti in od njih je odvisno vključevanje posameznika Z aktivnim učenjem učenci razvijajo svoje sposob- v skupino. Tako ima posameznik z dobro razvitimi nosti in osebnostne lastnosti, hkrati pa razvijajo gibalnimi sposobnostmi dobro predstavo o sebi, različne vrste mišljenja (ustvarjalno, kritično, ana- zaradi svojih sposobnosti ga tudi družba sprejme, litično, sistemsko). Da je znanje pridobljeno na t. i. kar pa mu hkrati daje še dodatno potrditev in za- aktiven način bolj uporabno in dolgotrajnejše, so upanje vase. potrdile tudi številne raziskave. V izhodišče takšne- ga učenja se postavlja posameznika, ki gre skozi Lahko rečemo, da je telo v otrokovem življenju celoten proces pridobivanja znanja, pri čemer upo- ključnega pomena za komunikacijo z okoljem, števamo njegove individualne značilnosti. Znanje, izražanjem samega sebe, hkrati pa otroku ponu- pridobljeno z lastno izkušnjo in podprto z ustre- ja zabavo, spodbuja njegovo domišljijo in kreativ- znimi koraki, ima namreč več izhodišč za priklic in nost. Gibanje mu ponuja konkretne izkušnje, ki so uporabo kot znanje, ki ga le privzamemo, zato je temelj znanja in pogoj za razvoj abstraktnega mi- pri aktivnem učenju ključnega pomena, da učitelj šljenja (Geršak 2015). Te ugotovitve pa dodatno po- učencu zagotovi povezavo med konkretno in mi- trjujejo tudi ugotovitve današnjih znanstvenikov s selno aktivnostjo (Hodnik Čadež v Rutar Ilc 2005). področja nevroznanosti. 3 Ustvarjalni gib 3.2 Ustvarjalni gib kot učna metoda Majhni otroci razumejo in dojemajo svet preko Majhni otroci so zelo dobri v neverbalni komuni- informacij, ki jih pridobijo s telesom. Če pogleda- kaciji in izražanju z gibanjem (Griss 1998). Otrok se mo zdrave otroke, vidimo, da se gibajo. To delajo »z igro uči gibati, uči pa se tudi z gibanjem« (Tan- povsem spontano in naravno. Svet spoznavajo in cig 1987, 11), zato je pomembno, da gib načrtno nanj reagirajo z gibanjem. Nihče jih ne uči skakati, vključujemo v vzgojno-izobraževalne dejavnosti. kotaliti se po travi (Griss 1998). Gibanje je za otroka osnovna potreba, zato je pomembno, da se zave- Kot sem že omenila, novejša spoznanja poudar- damo, da z gibanjem ne razvijamo zgolj psihomo- jajo pomen drugačnih modelov pouka, pouk, ki toričnih sposobnosti in spretnosti, temveč vpliva- v ospredje postavlja učenca in njegovo aktivno mo tudi na kognitivni in čustveno-socialni razvoj vlogo v procesu učenja. Takšni modeli pouka se otroka (Tancig 1987). umikajo od tradicionalne šole, kjer je bil v ospred- ju učitelj. Težimo k celostnemu učenju in meto- 3.1 Pomen gibanja dam dela, ki to omogočajo. In ena izmed takšnih Pomen gibanja so predstavljali že različni avtorji metod je tudi metoda ustvarjalnega giba, ki je še razvojnih teorij. Piaget »senzomotorično aktivnost posebej primerna za mlajše otroke, ki imajo ne- označuje kot primaren dejavnik v razvoju kognitiv- nehno potrebo po gibanju. nih procesov« (Geršak 2015, 532). Otrok ob razisko- vanju okolice, poslušanju, opazovanju predmetov Metoda ustvarjalnega giba je »način dela, pri in vonjanju pridobiva nenačrtne in neposredne katerem otroci z gibanjem izražajo, oblikujejo, izkušnje, ki bi jih lahko imenovali fizične izkušnje, ustvarjajo različne učno-vzgojne vsebine. Oblika le-te pa ob določeni zrelosti otroka omogočajo dela je lahko frontalna, skupinska ali individual- razvoj miselnih struktur (Marjanovič Umek 2004). na« (Kroflič 1999, 127). To metodo lahko uporabi- Gibbs (2010 v Geršak 2016, 33) je z rezultati raziskav mo pri vseh učnih in vzgojnih predmetih. Učitelj 29 Didakta ZAUPAMO V KAKOVSTNO ŠOLO PRIHODNOSTI pri tem ne potrebuje posebnega gibalnega pred- Prikaz zgodbe: znanja, zadostuje metodično znanje in nekaj lastne • Učitelj pripoveduje zgodbo, učenci pa aktivno iznajdljivosti. Učencem prepušča svobodno gibalno poslušajo in zgodbo poskušajo prikazati z gi- ustvarjanje, pri čemer jih ustrezno spodbuja. Otro- banjem. ci medsebojno komunicirajo, se sproščajo, učijo in • Pantomima. ustvarjajo, hkrati pa je to zanje igra. Pri tem otroci • Vživljanje v različne situacije in prikaz z giba- razvijajo telesno, gibalno, intelektualno, čustveno in njem. socialno področje, gre za t. i. celostni razvoj (Geršak 2006, 2015). Otrok ima pri ustvarjalnem gibu mo- žnost, da zadovolji potrebo po svobodi, ljubezni, za- bavi in sprejetosti (Glasser 1998), kar pa je ključnega pomena za uspešno učenje. Še ena pomembna vloga ustvarjalnega giba pri po- uku je krepitev socialnih odnosov v razredu. Otroku daje občutek sprejetosti, pripadnosti, omogoča delo v sproščenem vzdušju in s tem otrok zadovolji potre- bo po ljubezni. Z aktivnim vključevanjem v soobliko- vanje samega učnega procesa pa otrok zadovolji po- trebo po dokazovanju. Otrok je pri gibanju svoboden, učitelj ga ne omejuje, usmerja in karkoli otrok naredi, je odraz njegove volje in samostojnosti. Poleg tega pa se otroci igrajo, sproščajo in se zabavajo (Geršak 2016). Z uspešno izpeljano učno uro z uporabo metode ustvarjalnega giba »učitelj omogoča učencem, da s Opismenjevanje – črka V pomočjo lastnega telesa pridobivajo potrebno zna- nje in razumevanje« (Geršak 2016, 536). Učenci po- vežejo telesno na eni strani z miselnim na drugi ter povežejo rezultat dela lastnega telesa z rezultatom dela možganov (Kroflič 1999). 3.3 Ustvarjalni gib pri posameznih predmetih Z nekaj učiteljeve iznajdljivosti lahko uporabimo me- todo ustvarjalnega giba pri vseh predmetih in pri zelo različnih temah. V nadaljevanju vam predsta- vljam nekaj idej za uporabo predvsem v prvi triadi osnovne šole, seveda pa je uporaba te metode mo- goča tudi pri določenih temah na predmetni stopnji. 3.3.1 Slovenščina Grafomotorika: • Učitelj učencem pokaže listek z narisano črto, učenci pa se nato gibajo po razredu, in sicer tako, da si predstavljajo, da z nogami rišejo črte po tleh. • Učenci rišejo črte po zraku. • Učenci poskušajo različne črte prikazati z lastnim telesom. • Učenec drugemu učencu riše črte na hrbet, le-ta Opismenjevanje – črka O pa ugotavlja, kaj mu je sošolec narisal. Nato vlogi zamenjata. 3.3.2 Matematika • Vaje za orientacijo v prostoru. Številke: • Učenci prikažejo posamezno številko z lastnim Črke/glasovi: telesom (lahko individualno, lahko v parih, sku- • Učitelj pove črko, učenci pa jo poskušajo prika- pinah). zati z lastnim telesom (lahko stojijo, se uležejo/ • Učitelj učencem pokaže kartonček z vajo in šte- usedejo na tla). vilko, kar potem učenci tudi izvedejo. • Učitelj govori besede, učenci pa namesto odgo- • Učenec prikaže številko, drugi učenec pa posku- vora prikažejo, npr. glas, ki se v besedi ponovi. ša ugotoviti, katero številko je sošolec prikazal. 30 Didakta • Večje/manjše: učenci v trojicah prikazujejo med- sebojna razmerja; večje, manjše, je enako (dva učenca prikazujeta števila, en učenec znak). Geometrija: • Učenci z nogami rišejo like po tleh. • Učenci v parih prikažejo različna geometrijska telesa. • Učenci iščejo različne črte na svojem telesu oz. poskušajo prikazati lomljene, krive, sklenjene, nesklenjene, ravne črte. Računanje: • Učitelj pove račun, učenci pa namesto zapisa v zvezek rezultat prikažejo s telesom. Če imamo potrebuje dodatnega predznanja. Pomembna dvomestna števila, naj bodo učenci v parih. je predvsem njegova iznajdljivost in nekaj meto- • Na enak način lahko utrjujemo tudi poštevanko. dičnega znanja, sicer pa je gibanje prepuščeno učencem. Učitelj otroke pri gibanju le spodbuja. 3.3.3 Spoznavanje okolja Na ta način učenci povežejo telesno na eni strani Vreme in vremenski pojavi: z miselnim na drugi. • Učitelj skupini učencev pove vremenski pojav ali stanje, učenci pa ga z gibanjem in glasom po- Ponudimo učencem drugačen pouk, aktiven in skušajo prikazati. Ostali učenci ugotavljajo, kaj ustvarjalen. Izberimo metode, ki so primerne nji- učenci prikazujejo. hovemu razvoju in potrebam. Ustvarjalni gib nam • Učenci sestavijo zgodbo o spreminjanju vreme- omogoča nešteto možnosti in učenci ob tem uži- na in jo z gibanjem predstavijo sošolcem. vajo, se učijo, hkrati pa presenetijo s svojo iznaj- dljivostjo. Najpomembnejše pa je to, da se razvija- Jaz in družba: jo celostno, torej na vseh področjih. • Različne igre vlog: učencem povemo temo, npr. prijateljstvo, prepir, pomoč, učenci pa z giba- VIRI njem in brez besed prikažejo določen prizor, ki si Geršak, V. (2006): Plesno-gibalna ustvarjalnost. V Otrok v svetu ga sami zamislijo. glasbe, plesa in lutk, str. 53–93. Koper: Pedagoška fakulteta. Geršak, V. (2015): Misliti skozi gib in ples: ustvarjalni gib kot učni pri- • Čustva: učenci prikažejo različna čustva, vendar stop. Dostopno na: http://pefprints.pef.uni-lj.si/3175/1/Gersak_Misliti. ne le z obrazno mimiko, ampak poskušajo poka- pdf, 11. 4. 2023. Geršak, V. (2016): Ustvarjalni gib kot celostni učni pristop v osnov- zati, kako se na splošno počutimo, ko smo veseli, ni šoli (Doktorska disertacija, Pedagoška fakulteta). Dostopno na: žalostni, prestrašeni, jezni, razočarani, zaspani. http://pefprints.pef.uni-lj.si/3540/1/Disertacija_Vesna_Gersak.pdf, 11. 4. 2023. Lahko se igramo igro Kipar dela kipe. En učenec Glasser, W. (1998): Teorija izbire: nova psihologija osebne svobode. je kipar, ki pove, kakšni bodo kipi, nato pa učen- Radovljica: TOP regionalni izobraževalni center. Griss, S. (1998): Minds in motion. Portsmouth: Heinemann cop. ci prikažejo različne kipe (vesele, žalostne, jezne, Hodnik Čadež, T. (2008): Učitelj kot raziskovalec medpredmetne- zaspane, prestrašene) in kipar izbere nekoga, ki ga povezovanja. Krek Janez, Hodnik Čadež Tatjana, Vogrinec Ja- nez, Sicherl-Kafol Barbara, Devjak Tatjana in Štemberger Vesna je najbolje opravil nalogo. (ur.): Učitelj v vlogi raziskovalca: akcijsko raziskovanje na področjih medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli, str. 150–180. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. 3.3.4. Glasbena umetnost Kroflič, B. (1999): Ustvarjalni gib – tretja razsežnost pouka. Ljubljana: • Ples ob glasbi (učenci poskušajo z gibanjem pri- Znanstveno in publicistično središče. Kroflič, B. (2001): Celostno učenje kot prispevek k usposabljanju uči- kazati glasbo – hitra, počasna, vesela, žalostna, teljev. Marentič Požarnik Barica in sodelavci (ur.): Visokošolski pouk umirjena …) – malo drugače, str. 37–41. Ljubljana: Center za pedagoško izobraže- vanje Filozofske fakultete. • Učitelj učencem naroči, da prepoznajo, katero Marentič Požarnik, B. (2008): Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: žival predstavlja glasba, in se nato gibajo, kot se DZS. Marjanovič Umek, L. (2004): Razvojna psihologija. Ljubljana: Znan- ta žival premika. stvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. • Učenci samostojno sestavijo krajšo plesno-glas- Novak, M. (2005): Vloga učitelja v devetletni osnovni šoli. Nova Gori- ca: Melior, založba Educa. beno točko (učitelj določi temo, učenci pa si za- Rutar Ilc, Z. (2004): Pristopi k poučevanje, preverjanju in ocenjeva- mislijo glasbo in plesno predstavitev svoje ideje). nje. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo. Rutar Ilc, Z. (2005): Učnociljni in procesni pristop – izhodišče za di- daktično prenovo gimnazij. Rutar Ilc Zora (ur.): Spodbujanje aktivne 4 Zaključek vloge učenca v razredu: zbornik prispevkov, str. 8–27. Ljubljana: Za- vod republike Slovenije za šolstvo. Vključevanje gibanja v pouk je ključnega pome- Skribe Dimec, D. (1997): Aktivno učenje – izziv za učence in študente. na, saj se tako učenci najhitreje in najbolj učin- Mihevc Bogomir (ur.): Kongres pedagoških delavcev Slovenije. Pro- gramska prenova naše osnovne in srednje šole, str. 184–189. Ljublja- kovito učijo, vendar je potrebno tudi izpeljavo gi- na: Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije. banja smiselno načrtovati. Metoda ustvarjalnega Tancig, S. (1987): Izbrana poglavja iz psihologije telesne vzgoje in športa. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja, Fakulteta za telesno giba nam ponuja ravno to, pri tem pa učitelj ne vzgojo. 31 Didakta