Turistični delavci za gradnjo novega liotela v Celju Pod vodstvom Rada Jenka se je pred dnevi sestal upravni odbor celjskega Olepševalnega in turističnega društva, ki je na svoji seji med drugim razprav- ljal o gradnji novega hotela v Celju. Kakor je znano, in o tem smo že ix)- ročali, je bila prošnja za odobritev po- sojila za gradnjo celjskega hotela za- vrnjena že pri prvi obravnavi. Ker so takrat pristojni činitelji prezrli dejstvo, da gre za gradnjo hotela v važnem sre- dišču širokega turističnega območja, so člani upravnega odbora sklenili, da bo- do zastavili vse sile in povabili k sode- lovanju še druge pristojne forume, kot Celjsko turistično podzvezo. Gostinsko zbornico, ljudski odbor itd., da bi sku- paj z njimi prepričali odgovorne činite- Ije, da gre v tem primeru za objekt, ki ga v Celju zelo pogrešamo. Zraven tega je bila v razpravi še lo- kacija hotela. Dasiravno je občinski ljudski odbor že potrdil mesto gradnje, to je ob Aškerčevi ulici in med Kopriv- nico, so se člani odbora vendarle zavze- mali za drugo lokacijo, ki je po njiho- vem mnenju bolj primerna. Gre namreč za prostor pri Sernečevi vili. Po poseb- nem sklepu bo Olepševalno in turistično društvo naslovilo na ljudski odbor vlo- go in predlog za spremembo prejšnje odločitve o lokaciji novega celjskega hotela. Poleg vsega tega bo Olepševalno in turistično društvo vzelo pobudo za na- mestitev reklamnih napisov na nekate- re prazne zidove celjskih hiš. -mb Že minulo nedeljo in potem ves teden je bilo na pokopališčih srečati veliko ljudi, ki so urejali grobove svojcev. Med obiskom pokopališča na Golovcu so med drugim tudi opazUi, da je za le- tošnji Dan mrtvih nekoliko spremenilo podobo. Namreč, pristojna uprava je poskrbela tudi za obnovo razpadajočega pokopališkega obzidja. Večji del obzidja so že obnovili. Parkiranje aitdbusov v Razlagovi ulici Ko je bil most čez Savinjo dograjen, se je razširila tudi ulica XIV. divizje pred kolodvorom in z njo tudi parkirni prostor za avtobuse. Skoraj istočasno pa so začeli avtobusi parkirati tudi v Razlagovi ulici, ki res ni široka. Kar po sedem jih stoji v vrsti in čaka, kdaj pride čas, da zapelje pred postajo in naloži potnike. Ce pa se ustavi pred Kristalijo kamion s porcelanom ali stek- lom, potem pa je ulica naravnost za- mašena. V interesu javnega prometa je, da se razmeroma ozko Razlagovo ulico ne zabaše po nepotrebnem z velikimi avto- busi. Ti avtobusi čakajo na svoj odhod pred kolodvor. To lahko store tudi na parkirnem prostoru v Gubčevi ulici, ki je v to svrho tudi zgrajen. C. R. celjski trg CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor) Krompir 15—16 (16—1?); čebula 70—78 (80); eesen 160—180 (200—250); fižol v. — (70—80); fi- žol n. — (50); fižol str. — (40—60); solata 50 do 40 (40—60); cvetača 35—46 (40—50); špinača 60—70 (100); motovileč — (200); radič — (50 do 100); zelje gl. 16-22 (20-30); zelje rib. - (45 do 50); repa sv. — (15—20); repa rib. — (30—40); ohrovt 20-50 (50-40); peteršilj 30—50 (50-60); zelena 30—50 (40—60); korenček 20—40 (30—50h koleraba 15—20 (20—25); pesa 20—30 (30—35); kumare — (25—40); Buče jed. — (15—20); pa- radižnik 10—20 (10—30); paprika 30—56 (40—50); feferoni 60 (80); gobe sv. — (80—200); gobe su- he - (1200-1500); slive suhe 280 (180); fige suhe 18—260 (—); orehi celi 120—130 (100—140); •rehi lušč. — (450—500); redkev 25 (25—35); por 30—40 (40—60); hren — (100); malancani 40—50 (40-60); kis — (30—40); jabolčnik 25 (-); mle- ko — (36); smetana — (240); skuta — (160^, maslo — (400-540); kokoši — (420—720); piščan- ci — (250-400); zajci — (150-500); ribe 220 (180); med — (300-400); jajca 21—23 (18-23); koruza — (40—50); pšenica — (50); oves — (40); ječ- men — (40—45); hruške 22—36 (20—60); jabolka 15—22 (15-35); slive - (70); grozdje 70-90 (40—70); kutine 20 (20—30); kostanj 25-34 (20 do 35); rozine 440 (-); limone 280 (-). kronika nesreč Slikarski pomočnik Bogomir Gabršek je pri slikanju v neki hiši padel s prvega nadstropja. Pri padcu si je poškodoval nogo. Stanko Štraus iz Lokovine pri Dobrni je pa- del z drevesa in si pretresel možgane. Pri padcu si je zlomila nogo Marija Mimik iz Dola pri Frankolovem. Ivan Šnster iz Zabukovce si je pri padcu zlomil nogo. V Železarni v Štorah je padlo težko železo na Mogo delavcu Francu Stiplovškn in mu jo po- škodovalo. Pri padcu si je poškodoval nogo Ivan Za- vršnik iz Žalca. Alojz Hunski iz Podčetrtka si je pri padcu zlomil nogo. Stanko Ramšak iz Celja se je s kolesom za- letel v neki drog. Pri tem si je iztaknil levo •ko. Prepeljali so ga v bolnišnico v Maribor. Franc Turnšek iz Ločice pri Vranskem se je pri padcu nabodel na železne vile. Poškodoval si je prni koš. Franc Hrenič iz Štor si je pri padcu poškodo- val glavo. Nezavestnega so prepeljali v bolniš- nico. Ploden zbor volivcev v Konjicah Za zadnji zbor volivcev, ki je bil ne- davno v Konjicah, je trelDa reči, da je bil med najboljšimi v zadnjih letih. Pe- stra razprava o najrazličnejših proble- mih je pokazala, kako zelo se volivci zanimajo za vse, kar se v kraju, v oko- lici in celotni okolici dogaja. Vrsta zelo dobrih predlogov pa je najbolje doka- zala, da večini volivcev ni vseeno, če sodelujejo ali ne sodelujejo pri reševa- nju konkretnih vprašanj. Razprava se je sukala okoli vpraša- nja gradnje novega sodišča in šole. Za šolo je šolski odbor predlagal, naj bi stala v prostoru med glavno cesto in že- leznico v smeri proti Škalcam, Zelo živahno so konjiški volivci raz- pravljali o predlogu odloka o dodatni najemnini, o uvedbi komunalnega pri- spevka in o najemanju i)osojil za grad- njo stanovanjskih hiš. Izrečena so bila različna mnenja in predlogi, zbor pa je sklenil, naj Svet za komunalne zadeve, skupaj z ostalimi organi celotno zadevo z vsemi dodatnimi predlogi še ponovno prouči, preden da osnutek odloka v po- trditev ljudskemu odboru. Otrokom ni dofoljeno Minulo nedeljo sem si v Celju ogledal film »Čarovnice iz Salema«. Lahko mirno rečem, da že p^recej časa nisem S takim zadovoljstvom zapuščal dvorane. Pri tem mislim samo na umetniško plat filma. Bil sem res prijetno pre- senečen. To bi bila samo ena stran, ki je bila pri- jetna, druga pa je zelo neprijetna. Pred pri- četkom predstave sem zasledil na steni nasled- nje opozorilo: »Kino obiskovalci, zlasti matere opozarjamo, da otrok do 6 let starosti zaradi zdravstvenih razlogov ne puščamo h kino pred- stavam. Prosimo, da se strogo ravnate po tem navodilu«. Zelo sem se razveselil omenjenega opozorila, ker sem bil prepričan, da je najbrž tudi uprava celjskih kino podjetij prebrala v eni izmed zad- njih številk »Mladega sveta« razmišljanja vid- nejših slovenskih filmskih kritikov o kvarnem vplivu filmov na predšolske otroke. Izvzeti so seveda filmi z izključno otroško vsebino. Med predstavo pa sem ugotovil, da visi opozorilo na steni le iz estetskih razlogov. Lahko rečem, da sem kljub opozorilu videl precej otrok, ki še niso izpolnili šesto leto starosti. Morda so gledali »Čarovnice« samo zato, ker so bili v spremstvu očetov. Na opozorilu so še namreč posebej opozorjene matere. Pred menoj sta se- dela dva malčka, ki sta od strahu skrušena sledila grozljivim dogodkom na platnu. Manj- kalo je samo fotografa, da bi posnel njuna obraza, ki bi pokazala, koliko lahko koristi film »Čarovnice iz Salema« v psihološkem pogledu. Morda se bodo še oglasili starši, ki so bili priče groznim sanjam svojih otrok. Zdi se mi, da je bilo že preveč napisanega o negativnem vplivu neprimernih filmov na otroke. Niso za- dosti samo opozorila, treba je opozorila tudi iz- vajati. Mogoče bi morala stati namesto »opo- zorila« beseda »prepoved«. Cas je že, da se na merodajnem mestu pove zadnja beseda glede pozitivnih in negativnih vplivov filma na pred- šolske in na šolske otroke. Kinoobiskovalec POMOČNIŠKE IZPITE SO POLOŽILI V usnjarskem kombinatu KONUS v Slov. Konjicah je pred kratkim več va- jencev ix)lagalo pomočniške izpite. Vsi vajend sunjarske stroke morajo poleg praktičnega dela v podjetju obiskovati še usnjarsko šolo v Domžalah, kjer si pridobe potrebno teoretično, deloma pa tudi praktično znanje. S tem je podjetje dobilo zopet nekaj kvcdificiranega ka- dra. V oddelku pikerija, kjer izdelujejo usnjene utenzilije za potrebe tekstilne industrije, je izpit položila tudi prva va- jenka v tem oddelku tov. Ida Olup, ki se je tudi tu izučila. Precej kritike je padlo na račun ur- banistične ureditve kraja ter gradnje novih stanovanjskih hiš na mestih, ki niso primerna in se napake že kažejo. Volivci so kritizirali, da se taki načrti delajo izven Konjic, brez pK>znavanja terena in konkretnih prilik, pa tudi brez širšega sodelovanja državljanov. Za v bodoče — so dejali — da tako važnih nalog ne kaže izdelovati mimo ljudi, ki v kraju živijo. Preveč prostora ibi porabili, če bi ho- teli napisati o vsem, kar so volivci po- vedali v skoraj štiriumi razpravi. Člani LO so sproti dajali različna pojasnila, toda o več stvareh bo moral razprav- ljati še ljudski odbor, pa tudi politične organizacije. Sicer pa je prišlo topot močno do izraza konkretno načenjanje važnih krajevnih problemov. Prometne nasreče 25. oktobra se je na cesti v Gotovljah dogodila prometna nezgoda, ko je voznik vprege Slavko Gradišek iz Gotovelj na križišču prečkal cesto, ne da bi upošteval prednosti motorista, ki je vozil naravnost proti Šempetru. Voznik konj- ske vprege je vozil brez luči. Motorist je zape- ljal v zadnji del konjske vprege. Pri tem sta bila telesno poškodovana motorist in sopotnik, materialna škoda pa znaša okoli 50.000 dinarjev. Istega dne se je na Mariborski cesti na od- cepu v Leskoškovo ulico dogodila lažja promet- na nezgoda, ki jo je zakrivil kolesar, ker ni upošteval prednosti osebnega avtomobila. Na osebnem avtomobilu se je ob trčenju razbil vetrobran, kolesar pa je k sreči odnesel le ne- kaj prask. Dne 26. oktobra se je v naselju Penk na ce- sti med Šoštanjem in Gorenjem dogodila težja prometna nezgoda. Voznik avtobusa S-423 last SAP Ljubljana je vozil proti Gornjem in na ostrem nepreglednem ovinku zavozil v osebni avtomobil, katerega je opravljal Ivan Vrhovec iz Ljubljane. Slednji je v ovinek pripeljal po sredini ceste, tik pred trčenjem pa je zavil v desno. Pri nezgodi so bili 4 potniki v osebnem avtomobilu laže telesno poškodovani. Škoda na osebnem avtomobilu je ocenjena na okoli 300.000 din, na avtobusu pa 50.000 din. Ta primer kaže, da je na nevarnih zavojih treba voziti z zmanjšano hitrostjo, skrajno previdno in po strogi desni strani. gibanje prebivalstva V času od 18. do 25. oktobra 1958 je kil« rojenih: 19 dečkov in 20 deklic. Poročili so se: Anton Vidmajer, poljski delavec iz Bttk»vžla- ka in Ana-Marija Rezar, poljska delavka iz Štor. Alojz Kojnik, zidar, delovodja iz Trnovelj p. Celju in Terezija Peperko, tkalka iz Kom- pol. Ernest Večko, kovinostrugar in Silva-Zora Jezernik, pomožna delavka, oba iz Celja. ZTO- nimir Cepin, mizarski pomočnik iz Žalca in Terezija Safran, šivilj, pomočnica iz Celja. Vin- cenc Žagar, sodar in Danijela Povše, pom. de- lavka, oba iz Celja. Jošef Zupanči', študent geografije iz Dravograda in Ivana-Zlata Kučan, študentka iz Celja. Kari Klezin, ključavničar, pomočnik in Ivana—Angela Žepek, pon. delav- ka, oba iz Celja. Umrli so: Anton Steble, brusač iz Celja, star 75 let. Dominik Dobovičnik, upokojenec iz Vojnika, star 64 let. Frančišek Goričan, vzdrževana ose- ba iz Celja, star 73 let. Jožef ing. Skoberme, upokojenec iz Zagreba, star 79 let. Mihael Fer- lič, kmetovalec iz Kozjega, star 53 let. Marija Turnšek, gospodinja iz Celja, stara 7# let. Rudolf Doblšek, invalid, upokojenec iz Šaleka, star 69 let. Franc Kaše, steklar iz Hrastnika, star 17 let. Berta Novak, invalid, upokojenka iz Celja, stara 47 let. Ciril Žvegler, otrok iz Celja, star 3 dni. Jože Žvegler, otrok ir Celja star 3 dni. JELENA JE USTRELIL Lovec Karel Beškovnik iz Skomerja je nedavno v bližini domačega kraja ustrelil jelena, ki je bil težak okoli 200 kilogramov in je imel zelo lepo rogovje. Domačini pravijo, da je jelen delal pre- cej škode okolici in zato ponosnemu lovcu hvaležni čestitajo k tej »lovski sireči«. V KONJICAH NOVA POSLOVALNICA »USNJE« Trgovsko podjetje »Dravinja« v Ko- njicah je pred dnevi odprlo novo po- slovalnico »Usnje«. To bo v tem kraju prva trgovina, ki se bo bavila s proda- jo usnja in drugih čevljarskih potreb- ščin. Saj pa je bilo tudi kar čudno, da v kraju, ki ima eno največjih usnjar- skih tovarn v državi doslej ni bilo trgo- vine, v kateri bi potrošniki lahko kupili usnje. Danes otvoritev mednarodnega sejma »Sodobna elektronika« v Ljubljani Med specialnimi mednarodnimi sejmi v Ljubljani imajo največjo tradicijo mednarodni sejmi radia in telekomuni- kacij. Sam razvoj znanosti in tehnike pa je razširjal vsebino teh vsakoletnih mednarodnih sejmov v Ljubljani tako, da so prerasli svoj prvotni okvir ter do- bili mnogo širši fjomen in vlogo. Zaradi tega so letos tudi spremenili svoje ime ter se odslej imenujejo specialni med- narodni sejmi »SODOBNA ELEKTRO- NIKA«. V. mednarodni sejem »Sodobna elek- tronika« bo letos, in sicer od 31. oktobra do 9. novembra na Gospodarskem raz- stavišču. Poseben pomen teh sejmov je, da prikazujejo najnovejše tehnične do- sežke na področju šibkega električnega toka oz. na ixxlročju praktične porabe elektronike, a to je predvsem področje avtomatizacije v gospodarstvu, kakor tudi na drugih področjih javnega živ- ljenja. Namen teh sejmov je seznaniti stro- kovnjake s področja elektronike, kakor tudi z drugih ixxlročij, ki bi naj prak- tično izkoriščala elektroniko v svojem delu z najnovejšimi tehničnimi dosežki. Prav tako je potrebno, da o teh sezna- nimo tudi člane upravnih odborov ter delavskih svetov, da bodo lahko uspeš- neje aktivno sodelovali v razpravljanju in odločanju o uvajanju avtomatizacije v njihova podjetja. Na V .mednarodnem specialnem sej- mu »Sodobna elektronika« v Ljubljani 'bo sodelovalo 11 slovenskih razstavljav- cev, 1 iz Hrvatske, 8 iz Srbije ter 1 iz Bosne in Hercegovine, torej skupno 21 razstavljavcev. Iz 9 tujih držav pa so- delujeta dve podjetji iz Avstrije ter po eno kolekfivno podjetje, ki zastopa več proizvodnih podjetij iz Zahodne in Vzhodne Nemčije, CSR, Madžarske, Belgije, Danske ZSSR, ZDA in Francije. Silna borba je divjala... Sleherni košček naše domovine nosi znamenja enega najtežjih ob- dobij v zgodoini našega naroda. Pov- sod so sledovi boja na življenje in smrt... Samotni grobovi sredi tihih gozdov, kjer je v hladen kamen vkle- sano na desetine, na stotine imen; spomini v srcih preživelih svojcev in soborcev, ki se kot meso in kri se- lijo iz roda v rod in bodo ostali več- no živi v našem ljudstvu. Zavila sva z glavne ceste na stran- pot pri znamenju, ki označuje smer k partizanskim grobovom na Raz- gorcah. Hrup prometne ceste je ostal zadaj in mir v jesensko preobleko zavitega gozda naju je obdal. Zašla sva s prave poti in uravnala korake h glasovom, ki so nama prihajali na ušesa. Na gozdni jasi sta sestra in brat trosila pičlo otavo za sušenje. Drevova sta bila. Vili se nama je po- nudil za vodiča. Kot je morda pred leti njegov oče vodil partizane po skrivnih poteh, tako je njegov sin danes vodil dva neznanca k parti- zanskemu grobišču. Mladi mož je bil takrat otrok, toda partizanov se dobro spominja, prav tako očeta, ki je padel ix)d kroglami v mariborskih zaporih. Sonce je pošev sijalo skozi oru- menele bukove veje. Suha praprot se je v tej praznični svetlobi zdela kot zlata in naši koraki so neslišno drseli po mahu kot po debeli pre- progi tajinstvenega svetišča ... Tak mir, da smo se bali govoriti glasno. Kraj kamor še ni prodrl hrušč dvaj- setega stoletja... Pač... Cez idiličen kraj je pred štirnajstimi leti zadivjal vihar. Grom smodnikovih eksplozij je stresal ta kraj in svinčena toča je parala zrak, rešetala hraste, bukve — in živo me- so. Bilo je to prvega julija leta 1944. Del Tomšičeve brigade je bil na tem terenu, ki je bil kot nalašč za za- sedo. Za obronkom gozda se hrib strmo spušča k cesti Celje—Šoštanj. Tam na robu se ponudi človeku raz- gled na dolinico, ki jo po sredini se- ka bela cesta ... Po tej cesti je tisti dan pripeljala kolona nemških avto- mobilov z vojaštvom. Tik pod robom se dolina stisne v zavito sotesko. V njej so Tomšičeve! nastavili Nem- cem smrtonosno past. Idiličen kraj se je na mah spremenil v pravi pe- kel. Partizani so se udarili z okupa- torjevimi vojaki in jim odrezali umik iz soteske. Nemci so se srdito branili, kajti čeprav jih je bilo več, so bili v slabšem položaju v boju z ljudmi, ki so poznali le eno vojno geslo —• svoboda ali smrt. Ko se je boj polegel, so v soteski ležali domala vsi sovreižnikovi voj- ščaki. Toda kri je tekla tudi na par- tizanski strani. Padlo jih je več. Med njimi Sitarjev Ivan iz Saleka, Rahtevov Jože iz Slovenj Gradca, neki Ptujčan in še trije ali štirje borci. Nekaj korakov pod robom, kjer so našli smrt Sitarjev, Rahtevov in Ptujčan, so vse tri položili v skupen grob, ki je brez znamenja in nagrob- nika sameval med redkim drevjem vse do dne, ko so preživeli borci iz Dobrne postavili na gomilo spome- nik, ki nosi na bronasti plošči tale napis: Tukaj počivajo trije borci Tomšičeve brigade. Na tem mestu padli za svobodo 1. 7. 1944 Slava jim! Na robu griča v Razgorcah so obležali trije partizani. Samoten grob v senci orumenelih bukovih vej... Dve uri hoda od groba na Raz- gorcah je rojstni dom padlega Ivana Sitarja. Nečaki, ki nikoli niso po- znali strica, se podijo okoli hiše. Družino je preživel samo en sin. Te hiše se je nesreča močno držala. V štirih letih, do prvega leta po koncu vojne, so pri tej hiši objokovali štiri ljudi. Najprej je umrl stari Sitar, potem je padel Ivan na Razgorcah, nekaj mesecev pozneje je pri bom- bardiranju rudnika ubilo še mater in prvo leto po osvoboditvi je pri delu ubilo še enega brata. Ob vrtni ograji za hišo rastejo ro- že in čakajo na dan, ko jih bodo po- vezali v štiri šopke. Eden od njih bo krasil samoten grob v senci orume- nelih bukovih vej tam sredi zlato- rjave praproti... Kdo se pride poklonit ostalima dvema? Usoda svojcev padlega Jo- žeta Rahteva iz okolice Slovenj Grad- ca je neznana. Doslej še ni nihče prišel h grobu na Razgorce. Borec iz Ptuja ima gotovo še žive svojce. To- da do Razgorc je daleč. Ob Dnevu mrtvih bodo ponesli rože na grob neznanih partizanov. Morda bo med njimi tudi njegova mati in potočila solzo nad krajem bolečine neke ne- znane matere v globoki veri, da bo neznana roka položila cvetje tudi na zadnje počivališče njenega sina. Povsod po naši domovini so raz- treseni grobovi, v stotisočerih srcih so nezaceljene rane. Spomin na mrtve ni zapisan samo v hladen ka- men spomenikov — ostal bo večno živ v živo utripajočih srcih naroda. Kajti spomin na mrtve se kot kri in meso seli iz roda v rod ...