TRGOVSKO UČILIŠČE
CHRISTOFOV UČNI ZAVOD V LJUBLJANI
DOMOBRANSKA CESTA ŠT. 15 Odobren z odlokom ministrstva trg. in ind. v Beogradu in kr. banske uprave v Ljubljani
IZVESTJE
za šolsko leto 1937/38.
Izdala uprava zavoda dne 15. avgusta 1938.
Tiskala tiskarna Gala, Ljubljana-Vič.
1903
1938
Ob 35 letnici zavoda
V	preteklem šolskem letu 1937/38 je trgovsko učilišče „Christofov učni zavod'4 v Ljubljani obhajal 35 letnico svojega obstoja. Ali je mogoče oceniti uspeh teh dolgih 35 let? Koliko truda, koliko kulturnega dela!
Ogromno je število onih, ki se s hvaležnostjo spominjajo šolanja na zavodu, ki jim je dal možnost ustvariti si blagostanje in srečo. Stotine in stotine učencev in učenk je že zapustilo to šolo, v najrazličnejših poklicih si služijo danes svoj kruh. Nad 5000 gojecev in gojenk je do danes absolviralo ta zavod.
Zavod je bil ustanovljen že leta 1903. Ustanovil ga je njega prvi direktor Josip Christof, sedaj v pokoju kot prvi slovenski trgovski učni zavod s slovenskim jezikom. Po svojem ustanovitelju nosi zavod svoje ime od ustanovitve do danes in je pod tem imenom znan širom naše domovine. — Do
1.	1903 je bila v Ljubljani edina privatna nemška „Mahrova trgovska šola“, ki je uživala sicer najboljši sloves, imela pa je velik germanizatorični vpliv. Treba je bilo seveda ukreniti nekaj, da se slovenskemu jeziku da njegova veljava v trgovskem poslovanju, zlasti v slovenski korespondenci in slovenski stenografiji. „Mahrova šola“ je bila predvsem trgovskega značaja in ni toliko upoštevala potrebne izobrazbe za ostale pisarniške poklice. Primanjkovalo pa je tedaj prav mnogo slovenskih uradnikov in uradnic v raznih odvetniških, notarskih, špedicij škili % carinskih, industrijskih in drugih podjetjih. In tu je pričel kot prvi orati ledino ravnatelj Josip Christof, ko je leta 1903 ustanovil tak slovenski zavod in izposloval od šolskih oblasti odobritev, vkljub težkočam od strani tedanje avstrijske vlade. Takoj od začetka je ta šola našla med mladino živahen odziv in število učencev-nk se je od leta do leta množilo. Danes ni menda večjega kraja v Sloveniji, kjer ne bi bil zaposlen eden ali več nekdanjih absolventov; v najrazličnejših poklicih se nahajajo; pri odvetnikih in notarjih, v trgovskih, carinskih, spedicijskih pisarnah, v tovarnah, pri stavbenikih, na pošti in železnici itd. Koliko je uglednih in znanih samostojnih trgovcev in obrtnikov, ki so si ustvarili lastna podjetja na podlagi izobrazbe, ki so si jo pridobili na zavodu! Nešteto zahvalnih pisem priča o njihovi globoki hvaležnosti.
Dolga leta je bil „Christofov učni zavod” edini slovenski trgovski zavod
te vrste. Po osvobojenju v naši novi domovini je nemška Mahrova šola prenehala delovati. Tukajšnji zavod pa je kot edini slovenski ostal z odobrenjem tedanje šolske uprave Velikega župana ljubljanske oblasti in je bil pozneje potrjen tudi od kr. banske uprave v Ljubljani.
Zavod je od leta do leta nadvse lepo napredoval in si je pridobil kot učni zavod trgovske stroke splošni ugled in priznanje. Vsled dolgoletne prakse in uspešnega vodstva se je učni načrt vedno prilagodil potrebam časa.
V	skladu z napredkom današnje dobe in upoštevajoč vse dobro iz prejšnjih časov je usmerjeno delovanje uprave in profesorskega zbora.
Največji uspeh pa je zavod dosegel ob 30 letnici obstoja, ko se je šola preselila v lastno novozidano šolsko poslopje na Domobranski cesti štev. 15. Slovesna otvoritev novih prostorov je bila pričetkom šolskega leta 1933/34 meseca oktobra. S tem si je zavod zasigural popolnoma nemoteno šolsko delovanje. — Tako je pod vodstvom svojega ustanovitelja Josipa Christofa ob 30 letnici zavod dosegel krono svojega uspeha. Z istim uspehom deluje v procvit zavoda naslednik upravnik Drago Christof. Bogate izkušnje, ki si jih je tekom let pridobil na zavodu pod vodstvom svojega očeta in njegove specialne pedagoško vzgojne študije ter organizatorne sposobnosti so pripomogle, da je zavod postal najbolj obiskana šola te vrste v Sloveniji in je danes brez dvoma po svoji organizaciji na vodilnem mestu. V preteklem šolskem letu se je notranji ustroj reorganiziral v smislu pravilnika, ki ga je odobrila kr. banska uprava v Ljubljani in pozneje ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu prav tako tudi nov učni načrt. Tako je sedaj zavod od tega leta dalje odobren tudi od najvišje šolske oblasti ministrstva trgovine in industrije s pravico izdajanja izpričeval, ki so odobrena od imenovanega ministrstva.
Tako moremo trditi, da je Christofov učni zavod po svoji organizaciji in po svojem pedagoškem delu na sodobni višini strokovnega šolstva in še posebej z ozirom na strokovno usposobljeno učno osobje. Tudi je znan po svoji strogi solidnosti glede šolnine, ki je na tem zavodu najnižja.
Od leta do leta raste število učencev, kar dokazuje, kako veliko zaupanje imajo starši oz. javnost v ta najstarejši in renomirani zavod, ki po dolgoletnih izkušnjah kaže najboljše uspehe učencev.
Z letošnjim šolskim letom pa stopi zavod še korak dalje: Ob svoji 30 letnici je dobil novozidano šolsko poslopje, ob 35 letnici pa bo to poslopje znatno razširjeno in popolnoma preurejeno in bodo otvorjene nove učilnice za praktične vaje. Opis novo urejenega poslopja sledi v naslednjem poglavju.
Tak procvit in napredek Christofovega učnega zavoda je tipičen dokaz, kam dovede smotrena in neumorna delavnost. Tudi tu se je uresničil pregovor: „Iz malega raste veliko“. Iz skromnih početkov se je iz leta v leto
razvijal vedno višje in višje ta naš prvi slovenski trgovski učni zavod in končno razvil v institut, ki bo s prihodnjim šolskim letom edinstveno urejen v naši državi po vzoru sličnih inozemskih šol. S to reorganizacijo in ureditvijo zavoda je mesto Ljubljana in z njo vsa Slovenija pridobila zavod, ki ustreza vsem sodobnim zahtevam modernega trgovskega šolstva.
Ob častnem jubileju — 35 letnici — čestitamo zavodu, njegovemu ustanovitelju in sedanjemu upravniku z najlepšimi željami za bodoče delovanje.
Ing. Marne Karol.
Šolska proslava 35 letnice
Ze v preteklem šolskem letu je ravnateljstvo zavoda nameravalo prirediti šolsko svečanost v proslavo 35 letnice obstoja zavoda in združiti to proslavo z otvoritvijo novega šolskega poslopja. Ker pa radi tehničnih ovir ni bilo mogoče pričeti z zidavo, se je tudi proslava preložila na letošnje šolsko leto. Ob priliki otvoritve novo urejenega šolskega poslopja se bo vršila svečana proslava večjega obsega, na kateri bodo sodelovali letošnji učenci-nke in lanskoletni dijaški pevski zbor. Na to proslavo se bodo povabili tudi bivši absolventi-nje. Ob tej priliki bo ravnateljstvo izdalo spominsko šolsko izvestje.
Novo urejeno šolsko poslopje
Sedanje šolsko poslopje je bilo dozidano pred petimi leti. Slovesna otvoritev je bila baš ob 30 letnici obstoja. Letos ob 35 letnici pa bo poslopje znatno razširjeno in popolnoma prenovljeno. Vsi tozadevni predloženi načrti so že odobreni od mestnega gradbenega urada v Ljubljani. Z dozidavo in prezidavo se je že pričelo. Po gradbenem načrtu se bodo dosedanjemu poslopju proti vrtu dozidale tri učilnice in to samo za praktične pisarniške vaje. Glavne učilnice pa ostanejo v dosedanjih prostorih. Popolnoma bo prenovljena tudi zunanja fasada poslopja. Tako da bo šolsko poslopje ena najmodernejših stavb v tem okolišu. Vsi novi šolski prostori bodo opremljeni z novim inventarjem po načrtih arhitekta. Urejena bo velika strojepisnica s 40 pisalnimi stroji. Popolnoma bo prenovljen in urejen tudi šolski vrt in dvorišče, ki bo že spomladi na razpolago učencem-kam ob lepčm vremenu. Tako bo zavod najmoderneje urejen po vzoru sličnih inozemskih šol.
Pri zidavi šolskega poslopja se je gledalo predvsem na mirno lego izven mestnega trušča, a zopet na bližino mestnega centra. Sola je oddaljena sedem minut od realne gimnazije na Poljanski cesti in od postajališča cestne železnice.
Vodstvo zavoda in profesorski zbor
Šolski odbor:
Direktor uprave: Christof Dragotin Ravnatelj: dr. Eržen Robert Stalni član uprave: ing. Marne Karol
V	preteklem šolskem letu so poučevali posamezne predmete:
Christof Dragotin, upravnik zavoda: trgovski zemljepis in stenografijo;
dr. Eržen Robert, ravnatelj-profesor drž. trg. akademije v p.: italjanščino;
Černe Vladimir, profesor drž. trg. akademije: trgovsko računstvo (do I. polletja, nato na bolezenskem dopustu);
čopič Venčeslav, profesor drž. učiteljske šole: trgovinstvo;
Drame Ana, strokovna učiteljica: strojepisne vaje, nemščino v odd. B in slovensko korespondenco v odd. C;
Fakin Anton, ravnatelj meščanske šole: državoznanstvo in trgovsko računstvo v odd. C;
ing. Gombač Bruno, profesor drž. trg. akademije: blagoznanstvo;
Jeglič Milko, profesor - banovinski šolski nadzornik: trg. računstvo v odd. A;
Jurančič Janko, profesor drž. srednje telin. šole: slovensko in srbohrvaško korespondenco, trgovsko računstvo v odd. B;
Kerne Leopold, nastavnik drž. meščanske šole: lepopisje;
ing. Marne Karol, kustos kem. instituta na univerzi in sodni izvedenec za knjigovodstvo: kontoma dela, knjigovodstvo, nauk o reklami in računstvo v odd. D;
dr. Murko Vladimir, univerzitetni docent: menično in trgovsko pravo;
dr. Slodnjak Anton, profesor drž. trg. akademije: slovensko in srbohrvaško korespondenco v odd. D;
Vodnik Dora, profesor real. gimnazije: nemščino in nem. korespondenco.
(Uhernik Suzana, tajnica - uradnica v pisarni ravnateljstva.)
Novejši uradni odloki in pravilniki
1. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je s svojim odlokom VIII. No. 2250/1 1937 odobrila:
nov organizacijski pravilnik zavoda, nov disciplinarni red zavoda.
2. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je s svojim odlokom VIII. No. 4611/1 1937 odločila, da velja izpričevalo o zaključnem izpitu Enoletnega trgovskega tečaja na tukajšnjem zavodu kot izkaz redno do-
vršene vajeniške dobe in zaposlitve poldrugega leta kot pomočnik v trgovski obrti za vse dijake-inje, ki so pred vstopom v ta zavod dovršili 4 razrede meščanske šole ali gimnazije.
3. Ministrstvo trgovine in industrije, odsek za strokovne šole, v Beogradu je s svojim odlokom I. Er. 18809/N 1937 v zvezi z razpisom kr. banske uprave v Ljubljani odobrilo:
nov učni načrt in učni program zavoda, izpremenjeni organizacijski pravilnik zavoda, disciplinarni red zavoda.
4. Ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu je z istim odlokom dovolilo otvoriti dekliški internat v zvezi z odobritvijo pravil tega internata.
5. Ministrstvo trgovine in industrije je s svojim odlokom glasom dopisa kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani odobrilo izdajanje Izpričeval o zaključnem izpitu na tukajšnjem zavodu.
Veljavnost izpričeval
Dijaki-inje, ki so ob koncu šolskega leta pred izpraševalno komisijo z uspehom položili zaključne izpite, dobe „Izpričevalo o obisku in zaključnem izpitu“. To izpričevalo jim služi kot dokaz izobrazbe in sposobnosti za nastop služb v raznih gospodarskih podjetjih. Izpričevalo tukajšnjega zavoda je s svojim odlokom odobrilo Ministrstvo trgovine in industrije. Se posebej pa velja to izpričevalo kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovski obrti.
Organizacija zavoda
Trgovsko učilišče Christofov učni zavod je glasom odobrenih pravilnikov od kr. banske uprave v Ljubljani in ministrstva trg. in ind. v Beogradu organiziran kot redna enoletna trgovska šola. Pouk se vrši dopoldne ali popoldne skozi celo šolsko leto. Vpisovanje, pričetek in konec šolskega leta se vrši slično kot na vseh drž. trgovskih šolah. Glasom pravilnika in učnega načrta, ki je odobren od ministrstva, nudi zavod strokovni pouk za usposobljenje dijakov-inj za samostojno delo v raznih gospodarskih podjetjih. V zavod se sprejemajo redni učenci-nke za dosego cilja, ki ga predpisuje § 87. zakona o državnih srednjih trgovskih šolah. Učenci so dolžni obiskovati vse obvezne predmete skozi celo šolsko leto. Veljajo isti disciplinski predpisi, kakor na srednjih šolah in kot jih je za ta zavod posebej odobrila kr. banska uprava v Ljubljani in ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu. Pouk se vrši vsak dan redno po določenem urniku. Na zavodu poučujejo samo strokovno usposobljene učne moči in profesorji, ki imajo iste dolžnosti, kakor na drž. trgovskih šolah, prav tako tudi vodstvo zavoda. Nadzorstvo nad zavodom vrši po pravilniku strokovna šolska oblast kr. banske uprave v Ljubljani odn. ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu. Zaključni izpiti se vrše slično kot na vseh srednjih šolali pred izpraševalno komisijo.
Namen zavoda
Ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu je s svojini odlokom odobrilo učni načrt za tukajšnji zavod. Ta učni načrt je sestavljen na podlagi dolgoletnih praktičnih izkustev po sodobnih pedagoških principih. Posebnost tega učnega načrta je, da vsebuje vse glavne strokovne predmete, ki se poučujejo na državnih trgovskih šolah in akademijah in poleg njih še samostojen predmet: kontoma (pisarniška) dela. Pri tem predmetu se dijaki-nje podrobno seznanijo z delom v raznovrstnih pisarnah.
Po novem učnem načrtu služi zavod sledečemu namenu:
dijakinje in dijake izobrazuje za raznovrstne pisarniške službe v trgovskih, obrtniških, industrijskih, bančnih, spcdicijskih, carinskih, zlasti tudi v odvetniških in notarskih pisarnah ter v poštnih, železniških in sličnih uradih.
Tako združuje učni načrt tukajšnjega zavoda ne samo trgovsko, temveč tudi ostalo pisarniško prakso in je absolventom odprta široka pot v najrazličnejše poklice.
Zato je šolanje primerno:
1. za vse one, ki se žele v enem šolskem letu praktično izvežbati za samostojno delo v zgoraj navedenih poklicih, da pridejo čim preje do službe;
2. za hčerke in sinove trgovcev in obrtnikov, ki nameravajo ostati v domačem podjetju in ga pozneje prevzeti na svoje ime;
3. za hčerke in sinove industrijalcev, odvetnikov, notarjev itd., ki nameravajo delovati v domačih pisarnah.
Šol. poročilo o preteklem šol. letu 1937/38
A.	Letopis
Dne 9. in 10. septembra	1937 so bili	ponavljalni	in popravni izpiti.
Dne 14. septembra se je	pričel redni	pouk.
Dne 15. septembra je bila otvoritvena šolska služba božja v cerkvi sv. Jožefa.
Dne 9. oktobra se je šola udeležila žalnih svečanosti v cerkvi sv. Jožefa ob priliki obletnice smrti Viteškega kralja Aleksandra I.
Dne 1. decembra: Praznik Zedinjenja — Pouka prost dan.
Od 23. decembra 1937 do 3. januarja 1938 so trajale božične počitnice.
Dne 7. in 8. aprila so bile šolske duhovne vaje (vodil preč. gosp. p. Ramšak).
Od 14. do 21. aprila so trajale velikonočne počitnice.
Dne 15. junija je končal redni pouk.
Dne 17. junija so pričeli	pismeni zaključni izpiti,	nato ustni zaključni	izpiti.
Redovalne konference profesorskega	zbora so se	vršile po končanih	ponav-
ljalnih izpitih, pred pričetkom rednega pouka, ob priliki prvega redo-vanja. ob zaključku I. polletja, ob zaključku pouka koncem šol. leta, pred zaključnimi izpiti in glavna redovalna konferenca po končanih zaključnih izpitih.
B.	Poučne ekskurzije
Tukajšnji zavod ima važno nalogo, da vzgaja dijake-inje za razumevanje produktivnega dela. Zato je treba, da dijak temeljito spozna domačo zemljo, nje prilike in proizvode. Po učnem načrtu so ekskurzije obvezne, ker v znatni meri prispevajo k vzgoji za bodoči poklic gojencev in gojenk. Vpogled v tovarne, kjer ustvarjajo pod težkimi pogoji tisoči delavcev nove dobrine v korist narodnemu gospodarstvu, je razširil obzorje obiskovalcev, ko so spoznavali material, orodje, stroje, smotrene delovne metode ter higi-jenične pripomočke in varnostne naprave. Se posebej pa se uče učenci na teh ekskurzijah ceniti delavca in njegovo delo. Tekom letošnjega šolskega leta so si učenci posameznih oddelkov ogledali sledeče tovarne in obrate:
Tovarna kisika Vojnovič & Cie. (Ljubljana - Vič).
Tovarna vijakov Vojnovič & Cie. (Ljubljana - Vič).
Tovarna kvasa Vojnovič & Cie. (Ljubljana - Vič).
Tekstilna tovarna Medic - Miklavc (Ljubljana - Vič).
Tobačna tovarna (Ljubljana), ogled oddelka za izdelovanje cigaret in cigar. Produktivna zadruga mizarjev (Ljubljana - Vič), lesna industrija.
Mestna plinarna (Ljubljana), proizvajanje plina za razsvetljavo in kurjavo. Mestna elektrarna (Ljubljana).
rrovarna usnja „Indus“, proizvodnja ustrojenega usnja in izdelkov.
Priredila se je tudi ekskurzija z avtobusom v Jarše in Domžale:
Tovarna klobukov „Universal“ (Domžale).
Tovarna lakov in emajla L. Marx d. d. (Domžale).
Industrija platnenih izdelkov d. d. Jarše.
Poleg tega so učenci obiskali naj večja ljubljanska tiskarska podjetja: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (ogled vseh oddelkov).
Narodna tiskarna v Ljubljani.
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Ogledali so si tudi:
Trgovinski register na sodišču v Ljublani.
Zemljiško knjigo na sodišču v Ljubljani.
Dalj e so obiskali:
Ljubljanski spomladanski velesejem, ki je nudil pogled celotnega gospodarskega stanja Slovenije oz. naše države sploh ter razstavljenega inozemskega blaga. Še posebej so se učenci zanimali za pisalne in računske stroje. Ogledali so si tudi zanimivo razstavo cest.
Poleg ogleda navedenih industrijskih obratov je vodstvo zavoda poskrbelo tudi za obisk kulturnih institucij: Narodne galerije slik in Narodnega muzeja v Ljubljani, kjer so si učenci pod strokovnim vodstvom zanimali za vse podrobnosti. Namen tega obiska je bil vzbuditi v učencih smisel za domačo umetnost in kulturni napredek našega naroda.
Učenci-nke so se udeležili v kemičnem institutu na univerzi v plinski šoli poučnega in praktično koristnega enodnevnega tečaja za obrambo civilnega prebivalstva pred napadi iz zraka. Predavanja so bila zelo zanimiva, poleg tega pa je bilo izvedenih tudi nekaj praktičnih vaj. Kr. banska uprava v Ljubljani je še posebej vodstvu zavoda izrekla priznanje za organizacijo tega tečaja.
Vse navedene ekskurzije, obiski in ogledi tovarn, podjetij so se vršili pod vodstvom profesorjev. Ekskurzije so bile brezplačne, razven malenkostne vstopnine na velesejem. V vseh podjetjih so se vršila strokovna predavanja in tolmačenja postopkov glede izdelovanja blaga. Ravnateljstvo zavoda izreka tem potom vsem navedenim obratom najlepšo zahvalo za blagohotno dovoljenje ogledov in za strokovno vodstvo ter predavanja.
C. Pevski zbor
V	tekočem šolskem letu se je na zavodu ponovno osnoval dijaški pevski zbor z namenom gojiti lepo petje in tako nuditi učencem prijetno vzgojno razvedrilo. V zbor so se prijavili prostovoljno oni učenci-nke, ki so imeli veselje do petja. Pevske vaje je vodil priznani strokovnjak in dolgoletni vodja raznih mladinskih pevskih zborov nastavnik g. L. Kerne. Naštudiral je mnogo izbranih domačih pesmi. Vaje so se vršile ločeno za dekliški in mešani zbor. Svoje lepe uspehe nam je ta pevski zbor pokazal na poslovilni svečanosti ob zaključku šolskega leta. Pripravil nam je skoro pravi koncert s točkami:
a) Dekliški zbor: E. Adamič: Pomlad.
E. Adamič: Jesen.
E. Adamič: Jezusu pušeljček (belokranjska).
St. Mokranjac: Na ranilu
E. Adamič: Drežnica (goriška).
b) Mešani zbor: Z. Prelovee: Ko so fantje proti vasi šli.
E. Adamič: Nocoj se mi je sanjalo (narodna).
E. Adamič: Potrkan ples.
Poleg tega je mešani zbor ob zaključku slavnosti zapel še več narodnih pesmi. Vse točke je zbor naštudiral brezhibno in je žel za izvajanje navdušeno priznanje. Gojitev lepega petja je pač najlepše in najuspešnejše vzgojno sredstvo, ki nudi dijakom med resnim šolskim delom tudi nekaj razvedrila in zabave. V letošnjem šolskem letu bo pevski zbor nastopil tudi na svečani proslavi 35 letnice obstoja zavoda.
D. Šolski izlet
Po resnem celoletnem šolskem delu je vodstvo zavoda v svrho razvedrila učencem-nkam priredilo šolski izlet. Učencem se je dalo na izbiro štiri izlete v različne kraje, od katerih so si izbrali dva.
Prva skupina učencev se je podala na dvodnevni izlet na Bled in Bohinj dne 18. in 19. junija. Z vlakom so se odpeljali pod vodstvom profesorja spremljevalca in upravnika zavoda do Lesc, od tu z avtobusom do Bleda, kjer so se navžili krasot tega najlepšega kraja Slovenije. Dovolj je bilo časa, da so si ogledali vse naj zanimivejše. Skupina učencev je odšla tudi na grad, druga pa v kopališče. Vsi so pa obiskali cerkvico na otoku. Z večernim vlakom so nadaljevali pot do Bohinjske Bistrice, kjer je bila v hotelu „Markeš“ pripravljena večerja in prenočišče. Naslednjega dne zgodaj zjutraj so se z avtobusom odpeljali do Bohinja in nato peš do izvira Savice. Večina učencev je bila prvič v teh naših najlepših predelih in je bil vtis mirne veličastnosti
obkrožujočih gora in valujoče jezerske gladine nepozaben. Kosilo je bilo skupno naročeno v hotelu „Zlatorog“. Bil je izredno krasen in topel dan, zato so se učenci v kopališču kopali in pod nadzorstvom vozili s čolni po jezeru. Prehitro je minul dan. Z večernim vlakom so se učenci-ke zadovoljni in veseli z naj lepšimi vtisi in prijetnimi spomini vrnili domov.
Druga skupina učencev pa si je izbrala enodnevni izlet v romantično sotesko Iškega Vintgarja. V soboto dne 18. junija so se pod vodstvom strok, učiteljice ge. Drame odpeljali z avtobusom do prijazne vasice Ig pri Ljubljani. Od tu so šli peš do Vintgarja in dalje skozi vso sotesko. Ves dan so prebili v prosti naravi. Zabavali so se ob harmoniki in petju. Dan je minul v najlepšem razpoloženju in ob večeru so se zadovoljni vrnili nazaj proti Ljubljani.
Poročilo o zaključnem izpitu
A.	Izpiti
Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je z odlokom VIII. No. 3876/1 od 20. junija 1938 odobrila razpored zaključnih izpitov, ki ga je predlagalo ravnateljstvo zavoda z dopisom št. 322/38 od 14. junija 1938.
a) Izpitni odbor
Izpitni odbor so sestavljali direktor zavoda kot predsednik, razrednik kot podpredsednik in vsi člani profesorskega zbora kot izpraševalci za posamezne predmete.
b) izpiti
Zaključni izpiti so se polagali glasom pravilnika iz sledečih predmetov:
pismeno: trgovska korespondenca, kontoma dela, trgovsko računstvo, knjigovodstvo, nemščina, stenografija, strojepis-,
listno: trgovsko računstvo, trgovinstvo, zemljepis, blagoznanstvo, nemščina, stenografija.
Celokupen uspeh zaključnih izpitov
	Oddelek	Oddelek	Oddelek	Oddelek
Izdelali so:	A	B	C	D
	dekliški	dekliški	mešani	mešani
z odličnim uspehom		11	11	7	8
s prav dobrim uspehom ....	16	32	12	24
z dobrim uspehom		20	10	19	13
z zadostnim uspehom		—		4	—
ponavljalni izpit imajo		5	2	5	4
niso izdelali		—	—	2	—
B.	Stenografska tekma
Nci tukajšnjem zavodu se zlasti stenografiji posveča največja pažnja, kajti perfektni stenografi-nje pridejo najhitreje v dobre službe. Po novem učnem načrtu se obdela korespondenčno in debatno pismo, največjo pozornost pa se posveča brzopisu. V desetih mesecih smotrenega dela dosežejo učenci-ke izredno brzino celo preko 200 zlogov v minuti. Vsakoletna javna tekma koncem šolskega leta dokazuje uspehe absolventov. Letošnja stenografska tekma se je vršila po končanih pismenih izpitih. K tej tekmi so se prijavili najboljši stenografi-nje, ki so imeli iz stenografije oceno odlično. Diktirala se je najemna pogodba skozi štiri minute z naraščajočo brzino od 180 zlogov do 206 zlogov' v minuti. Na podlagi komisijskega pregleda izdelkov sc je objavil sledeči rezultat:
Kot najboljše stenograf in j e so dosegle:
prvo mesto gdč. Filo Vera iz Kranja (oddelek 15),
drugo mesto gdč. Antauer Vladimira iz Ljubljane (oddelek A),
tretje mesto gdč. Kališnik Marija iz Tržiča (oddelek A).
Vsem imenovanim je ravnatelj zavoda k izrednemu uspehu iskreno čestital. Rezultat tekme se je navedenim zabeležil v šolsko izpričevalo.
C.	Strojepisna tekma
Ce zasledujemo oglase razpisanih služb, dosledno opažamo, da se danes povsod zahteva popolna izvežbanost v strojepisju. Zato se morajo učenci priučiti točnemu in najhitrejšemu pisanju na stroj. Menda je tukajšnji zavod edini, ki posveča strojepisju ono pozornost, kot je to potrebno, saj imajo učenci do 5 ur na teden obveznih praktičnih vaj poleg teoretskega pouka. Proti koncu leta pa v svrho popolne izvežbanosti vadijo učenci še izven rednih učnih ur. Strojepisnica na tukajšnjem zavodu je največja, moderno urejena. Pouk se vrši po desetprstnem sistemu. Kakšno brzino v pisanju na stroj so dosegli dijaki-nje do konca šolskega leta, dokazuje strojepisna tekma, ki se je vršila naslednji dan po stenografski tekmi. Komisija je ugotovila naslednje uspehe:
V prvem kolu po oddelkih, so zasedli prva mesta:
gdč. Kališnik Marija iz Tržiča in
gdč. Ebner Ingeborg iz Ljubljane, za oddelek A,
gdč. Filo Vera iz Kranja in
gdč. Metelko Marija iz Ljubljane, za oddelek B, g. Jerman Franc iz Zaboršta ,za oddelek C, g. Čagran Jože iz Slatine Radenci, za oddelek D.
V drugem kolu — tekmovanje najboljših iz vseh odd. skupno so dosegli:
prvo mesto gdč. Ebner Ingeborg iz Ljubljane, drugo mesto gdč. Kališnik Marija iz Tržiča, tretje mesto gdč. Filo Vera iz Kranja.
Vsem imenovanim je direktor iskreno čestital. Rezultat tekme se je vpisal v izpričevalo.
Seznam dijakov-inj v preteklem šol. letu 1937/38
Oddelek A
(dekliški)
Antauer Vladimira	Lenardič Vlasta
Binder Ana	Makovec Danijela
Binder Avgusta	Malavašič Emilija
Bizilj Frančiška	Martin Melita
Christof Viktorija	Menih Rozalija
Cotman Pavla	Mihevc Marija
Ebner fngeborg	Ožbolt Danica
Furlan Dagmar	Pešl Asta
Gregori Ana	Plesničar Vida
Habič Barbara	Polak Marija
Habič Davorina	Polak Romana
Hafner Alojzija	Rau Vlasta
Jelovšek Nada	Ručigaj Frida
Kališnik Marija	Sladič Ana
Kermelj Ljudmila	Spetič Ana
Komorzynski Leontine	Skrjanc Marija
Kompare Ana	Stolcar Borislava
Koščak Jožefa	Strubel j Marija
Košir Gabrijela	Subelj Ana
Kozole Milena	Tončič Zofija
Kožar Albina	Trojan Štefanija
Križman Marija	Vah tar Amalija
Križnik Vida	Vatovec Marija
Kumše Frančiška	Vrhovec Regina
Kurzweil Marija	Wenko Elfrida
Lampret Magdalena	Zdešar Marija
Oddelek B
(dekliški)
Albreht Helena Babnik Olga Benčina Vladimira Bleiweis Vida Brajnik Marija Brovč Zdenka Cimperman Darinka Cirman Marija Čepeljnik Marija Debeljak Alojzija
Drofenik Adela Ferjan Sonja Filo Olga Filo Veronika Furlič Majda Gabrič Ljudmila Hergeršič Marija Jošt Justa Jurkovič Marija Košir Jožefa
Kralj Amalija Kucler Draga
o
Kunc Veronika Lakota Vida Leskovec Stanislava Medvešek Pepca Mestnik Berta Metelko Marija Nidorfer Hedvika Pahor Marta Pavlič Vida Plut Irena Polajnar Nada Poličnik Marija Premschak Dagmar Prijatelj Stanislava Purkart Dana Putre Erna
Sežun Ana Stanovšek Karolina Stojan Veronika Suhadolnik Franja Šilar Cecilija Sporn Vlasta Šušteršič Franja Thaler Marija Traven Pavla Troha Ljudmila Verbič Anica Vidic Štefanija Zupančič Branka Zupančič Štefanija Željko Marija Žitnik Danijela Žvab Marija
Oddelek C
(mešani)
Arko Bogomir	Osterman Marija
Bestie Jurij	Pečečnik Cirila
Božič Vincencij	Petek Emil
Burgar Marta	Petrič Danica
Cimerman Julijana	Piskar Ivan
Cagran Jože	Pogačnik Anton
Erlah Marija	Pogačnik Jurij
Fajgelj Anica	Prek Ivan
Gornik Zdenka	Pungerčar Stanislav
Grahli Alojzija	Bobinik Danica
Habič Stanislav	Sernc Milan
Hafner Ilranimir	Sorčan Franc
Homar Metod	Srakar Marjan
Hrastnik Dušan	Ščurk Zdenka
Hribernik Maks	Šifrer Franc
Kovač Franc	Tanc Jožef
Kuharič Božo	Tomc Anica
Kukovič Franjo	Vidic Vera
Lavtar Margareta	Vidmar Anica
Lušin Ivan	Vidmar Jožica
Maček Nada	Vilfan Jožef
Mekinda Edvin	Warletz Edvard
Novak Anton	Zabukovec Marija
Oblak Marija	Žgajnar Franc
Orehek Ivan	
Oddelek D
(mešani)
Benko Franc	Kunstelj Štefanija
Bernik Stanislav	Lupše Bogomil
Božič Pavel	Marn Franc
Bregar Anton	Matičič Dušan
Brešar Pavla	Maurič Zorka
Breznik Ana	Miklavčič Franc
Brišar Stanislav	Ozmec Jožef
Čebulj Silvester	Peitler Alojzij
Deželak Ljudmila	Petrovec Marija
Dežman Filip	Planinc Ciril
Dolinar Jože	Porenta Ivan
Drecun Jovan	Prelc Alojzij
Gregorec Anton	Rigler Ivan
Gogala Matevž	Seliger Ivana
Goršek Stefan	Sočan Valentin
Gostič Gregor	Stare Miroslav
H egi er Anton	Svetlič Radoslav
Hribar Marko	Štucin Julijan
Iskra Vinko	Šušteršič Marija
Jelovčan Ivan	Tratnik Ivan
Jerman Franc	Vehovec Josip
Jerovšek Marija	Vodopivec Bogdan
Kosec Miroslava	Voljavec Darinka
Kosmač Antonija	Žagar Albin
Kukoviča Bogomir	
Pregled dijakov-inj po kraju bivanja staršev
Dravska banovina:
Iz Ljubljane (in najbližje okolice) je bilo učencev-nk.........................76
Iz Medvod, Škofje Loke, Kranja, Tržiča, Podnarta, Radovljice, Bleda,
Jesenic, Kranjske gore, Bohinja (in okolice).......................44
Iz Domžal, Mengeša, Kamnika (in okolice)................................14
Iz Vrhnike, Logatca, Rakeka (in okolice)................................12
Iz Dohrepolj, Sodražice, Ribnice, Kočevja (in okolice).................. 9
Iz Novega mesta, Žužemberka, Št. Jerneja, Črnomlja,	Metlike	....	8
Iz Litije, Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Zidanega mosta,	Laškega,	Brežic	16
lz Celja, Žalca, Sv. Pavla pri Preboldu, Slovenj gradca, Gor. grada,
Velenja, Dravograda (in okolice)...................................14
Iz Poljčan, Maribora, Ptuja, Ormoža, Ljutomera.......................... 6
Savska banovina:
Iz Karlovca .................................................................... 1
Zetska banovina:
Iz Ljubotina - Cetinje.......................................................... 1
Varclarska banovina:
Iz Leskovaca.................................................................... 1
Inozemstvo: Italija:
Iz okolice Gorice............................................................... 2
Iz Merana....................................................................... 1
Poklic staršev
Starši uccncev-nk v preteklem šolskem letu so bili po poklicu:
Uradniki(državni, banovinski, občinski).........................................33
Uradniki (državni - vojaški).................................................... 7
Služitelji (državni, banovinski, občinski) '.................................... 2
Zvaničniki (državni, banovinski, občinski)...................................... 4
Upokojenci (državni, banovinski, občinski)...................................... 7
Privatni uradniki............................................................... 9
Privatni uslužbenci............................................................. 8
Kmetovalci — posestniki.........................................................27
Trgovci in obrtniki.............................................................53
Lesni trgovci................................................................... 9
Industrijalci................................................................... 2
Industrijski delovodje in pomočniki.............................................12
Industrijski uslužbenci.........................................................11
Obrt. uslužbenci................................................................ 6
Svobodni poklici (inženjer, zdravnik, ekonom)................................... 3
Zasebniki.....................................................................  12
Nastop služb
Po izjavah, ki so jih ob zaključku šolskega leta podali dijaki-njc, so deloma sami, deloma s posredovanjem zavoda dobili službe, oz. jih imajo obljubljene ter zagotovljene in sicer: v trgovskih pisarnah 15, v veletrgovinah 6, v lesnih trgovinah 8, v industrijskih pisarnah 14, v zavarovalnicah
2,	v- tiskarskih podjetjih 2, v steklarskih podjetjih 1, v bančnih pisarnah 3, na sodišču 1, v lesni industriji 2, pri rudniku 2, v časopisni upravi 1. pri železnici 1, v kino podjetjih 2, pri odvetnikih 5, v kartotečni pisarni 1, v zadrugi 1, pri Putniku 1, pri Pokojninskem zavodu 1. Razven omenjenih ostane v domačih trgovskih in obrtniških podjetjih 22.
Poslovilni večer
Ob sklepu šolskega leta so dijaki in dijakinje pripravili svojim profesorjem nepričakovano prijetno presenečenje. Priredili so poslovilni večer s pestrim sporedom v znani restavraciji Mencinger na Smartinski cesti. Prireditev se je vršila v četrtek dne 30. junija ob 8. uri zvečer v vrtnem paviljonu, ki je bil prav okusno dekoriran. Učenci in učenke so se zbrali polnoštevilno, prav tako tudi skoro vsi člani profesorskega zbora. Po servirani zakuski je vse pričujoče veselo iznenadil nadvse posrečen izbran spored, ki je obsegal sledeče točke:
1. Nastop dijaškega pevskega zbora (dekliški in mešani zbor).
2. Solo petje.
3. Zahvala posameznim gg. profesorjem (humoristična recitacija).
4. Odlomek iz operete.
5. Zahvalni in poslovilni govor gojencev.
Vse točke sporeda — razven pevskega zbora, ki ga je vodil nastavnik g. Kerne — so naštudirali učenci sami. Izvedba programa je bila zelo posrečena in vsi nastopajoči so želi viharno odobravanje. Gojenci in gojenke so vse profesorje obdarovali s cvetjem. Po končanem sporedu se je za izvajanje sporeda in za prijazne poslovilne besede učencev v svojem in v imenu vseh profesorjev zahvalil direktor zavoda. Podal je učencem nauke in nasvete na pot življenja in jih bodril k vztrajnosti, vestnosti ter poštenosti v njihovih poklicih in jim je tudi izrekel najlepše želje za bodočnost, kjerkoli se bodo nahajali. Ob tej priliki je tudi povabil vse učence in učenke na javno proslavo 35 letnice obstoja zavoda, ki se bo vršila v letošnjem šolskem letu ob priliki otvoritve novo urejenih šolskih prostorov. Govor g. upravnika so vsi prisotni sprejeli z velikim navdušenjem. Po končanem govoru se je razvila družabna zabava, ki je potekla v veselem razpoloženju. To slovo je pokazalo, kako prisrčna in prijateljska vez vlada med učenci in njihovimi profesorji; na tem večeru so izkazali vso svojo hvaležnost zavodu in svojini vzgojiteljem. Tako bo vsem dijakom in dijakinjam šolanje na zavodu ostalo v najprijetnejšem spominu.
Naznanilo o začetku šol. leta 1938/39
1. Vpisovanje
Med počitnicami se veljaven vpis lahko izvrši tudi pismenim potom po pošti. Redno vpisovanje pa prične 25.	avgusta t.	1. in	traja ves čas do pričetka šole vsak	dan od 8. — 12. ure dopoldne in	od 3.	— 6. ure popoldne v
pisarni ravnateljstva na Domobranski cesti. Vpisnina znaša Din 50.—.
Pri vpisu je predložiti zadnje šol. izpričevalo in po možnosti krstni list.
2. Sprejemni pogoji
V	zavod se sprejemajo dijaki in dijakinje, ki so dovršili štiri razrede meščanske šole, gimnazije ali druge srednje strokovne šole.
Glasom odobrenega pravilnika od šolskih oblasti sme ravnateljstvo sprejeti dijake in	dijakinje tudi z nižjo	predizobrazbo,	ako imajo veselje in
resno voljo do	strokovnega šolanja.
3. Šolnina
Šolnina znaša Din 180.— na mesec in se plačuje skozi 10 mesecev. Revnim in marljivim dovoljuje ravnateljstvo na prošnjo znižanje šolnine. Prošnjo je predložiti pri vpisu.
4. Pričetek šolskega leta
Redni pouk prične v ponedeljek dne 12. septembra. Tega dne se dijaki in dijakinje ob 8. uri zjutraj zberejo v šolskih prostorih.
' ,	>*<	*^S	j
WSBA$i - .- •' ■
''. v S f ': I ■.. ‘
«MRI