GEOGRAFSKI OBZORNIK T O R O N T O , MULT INACIONALNO VELEMESTO Peter F rantar UDK: 911.3:314(713Toronto) COBISS: 1.04 IZVLEČEK Toronto, multinacionalno velemesto Članek govori o prebivalstveni strukturi Toronto, glavnega mesta kanadske province Ontario, za ka- terega je značilno intenzivno doseljevanje. Predstav- ljene so še zadnje upravne spremembe, kratek gospodarski oris ter nekaj zanimivosti tega veleme- sta. ABSTRACT Toronto - a multinational big city The article deals with the population structure of Toronto, the capital of Canadian province Ontario, for which the intensive immigration is characteristic. It also presents the recent administrative changes, short economical description and some city attractions. AVTOR Peter Frantar Naziv: student geografije Naslov: Inštitut za geografijo, Trg francoske revolucije 7 , 1000 Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)612002734 Telefon: +386 (0)61 2002711 E-pošta: peter.frantar@uni-lj.si Kanada je z 9 milijoni km2 druga najvŠ ¡a država na svetu. O nenaravni, ravni držav- ni meji z Združenimi državami Amerike veliko pove podatek, da njena kopenska meja meri le 8 8 9 3 km (Slovenije 1334 km). Je zelo red- ko poseljena, saj ob povprečni prebivalstveni gostoti 3,3 preb./km2 v njej ž ivi le nekaj licu 3 0 milijonov prebivalcev. Ker je večina drža- ve tako rekoč prazne, je razumljivo, da se gosto- ta poselitve zelo poveča v okolici večjih mest- Vancouvra, Calgaryja, Edmontona, Montrea- la in seveda tako imenovanega območja Zla- te podkve (The Golden Horseshoe), katerega center je Toronto. Kanada je zelo razvita drža- va, na kar kaže podatek, da je bruto domači proizvod na prebivalca v letu 1996 dosegel 2 5 . 0 0 0 USD. Kar 7 4 % prebivalstva je zapo- slenega v storitvenih dejavnostih, poraba ener- gije na prebivalca pa je leta 1995 znašala 1 6 . 1 3 7 k W h (8). Toronto (ime v jeziku Indijancev Huronov po- meni »kraj srečanja«) je največje kanadsko me- sto in hkrati glavno mesto province Ontario. Leži na obrežju Ontarijskega jezera. Površje je rahlo valovito, reke pa so se v mehko peščeno gradi- vo ledeniškega izvora zarezale od 20 do 4 0 m globoko. V podnebju mesta se odraža relief- na odprtost tega dela Severne Amerike. Pov- prečna zimska (december-februar) temperatura j e - 3 , 3 °C, povprečna poletna (junij—avgust) pa + 2 0 , 7 °C. To kaže na močno celinskost s po- gostimi vdori hladnega in vročega zraka. Vpliv jezera na podnebje je manjši, kot bi pri- čakovali; z oddaljevanjem od jezera njegov bla- ži lni vpliv hitro pojenjuje (4). V zadnjih dveh desetletjih so se v Torontu dogodile velike demografske, v zadnjem ča- su pa tudi upravne spremembe. Slednje so se pripravljale že več let in 1. januarja 1998 je nastalo novo naselje City of Toronto. Na no- vo poimenovana aglomeracija je nastala z združitvi jo nekoč samostojnih mest Etobico- ke, Scarborough, Toronto, York in Borough of East York ter mestne občine Metropolitan To- ronto (3). Za Kanado je značilno, da je še vedno po- membna ¡migracijska dežela, pri čemer je To- ronto osrednje mesto priseljevanja. V domačem GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 1: Nekaj temeljnih demografskih podatkov [podatki za leto 1996) Število prebivalstva Delež prebivalstva (%) Novi priseljenci (poletu 1991) Delež novih priseljencev (%) Delež novih priseljencev od skupnega števila prebivalcev (%) Vsi priseljenci Delež od vseh priseljencev (%) Kanada 28,528.125 100,0 1,038.990 100,0 3,6 4,971.070 100,0 Ontario 10,642.790 37,3 562.985 54,2 5,6 2,724.485 54,8 območje mesta Toronto 4,628.700 16,2 446.515 43,0 9,6 1,837.035 37,0 Toronto 2,385.400 8,4 315.470 30,4 13,2 1,124.410 22,6 Opombe: Med priseljence niso vključeni begunci. Tudi otroci priseljencev, rojeni v Kanadi, se ne štejejo za priseljence. Območje mesta Toronto poleg Toronto vključuje še okoliška mesta Halton, Peel, York in Durham. Obsega površino 632 km2, kar je približno enako površini Ljubljanske kotline. okolju več kot tretjina njegovega prebivalstva ne govori angleško. Od vseh kanadskih prise- ljencev ¡¡h kar 4 3 % pride na območje mesta Toronto. Na območje Vancouvra se doseli 1 8 % priseljencev, na območje Montreala 13 %, Ottawe 4 % in Calgaryja 3 %. Z novimi priseljenci se je korenito spreme- nila njihova sestava glede na celino, s katere so se priselili. Pred letom 1961 je bila velika večina priseljencev iz Evrope (92 %), zlasti iz Velike Britanije (22%). Imigracija s Karibov (20%) je po vrhuncu v letu 1970 usahnila. V no- vejšem, času so prevladali priseljenci iz Azije (60%). Leta 1961 so bile na prvih desetih me- stih držav priseljevanja, z izjemo Združenih dr- žav Amerike na devetem mestu, same evropske države, leta 1990 pa je bilo v ospredju kar de- Slika I: Vonge Street, menda najdaljša ulica na svetu, je skupaj s stranskimi uličicami tudi glavna nakupovalna ulica središča Toronta. Vse od roba mesta do centra vodi pod njo tudi ena izmed prog podzemne železnice (foto: Peter Frantar). vet neevropskih držav: Hongkong, Kitajska, Fi- lipini, Vietnam, Srilanka, Indija, Jamajka, Gva- jana ter Trinidad in Tobago. Med evropskimi državami najdemo v prvi deseterici le še Polj- sko na šestem mestu. Skupno sta na vrhu držav, iz katerih so priseljenci v Torontu, še vedno Ve- lika Britanija in Italija, že na tretjem mestu pa najdemo Hongkong! Velik priliv imigrantov iz Hongkonga je predvsem posledica njegove pri- ključitve h Kitajski. Velika večina priseljencev je premožnih. Po- goj za njihovo priselitev v Kanado je namreč denar (okoli 500 .000 dolarjev gotovine) in ker ga imajo, zlahka dobijo državljanstvo, na podlagi katerega si potem kupijo zemljišče z že zgrajeno tipično enodružinsko hišo, večinoma pritlično. To hišo nemudoma porušijo in na is- tem mestu zgradijo po tlorisu enako, a višjo hi- šo z dvema ali celo s tremi nadstropji v tipičnem viktorijanskem slogu s stolpiči, okraski in podob- nim. Drugi Kanadčani take stavbe slikovito ime- nujejo kar »monster-houses« oziroma »pošastne hiše«. Te hiše se ne skladajo z okoljem, poleg te- ga pa so pogosto skoraj prazne. Nekaj let na- mreč v taki hiši živita le ena ali dve osebi, ki imata običajno dva azijska avtomobila. Po pre- teku približno petih let se v hišo začno vselje- vati novi priseljenci, ponavadi prijatelji ali sorodniki. Končno število stanovalcev se povzp- ne na okoli 20. Na žalost »pravih« Kanadča- nov ni nobene pravne poti za preprečitev gradnje tovrstnih objektov. Posledično se prvot- 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK ni prebivalci iz takih sosesk postopoma izse- ljujejo, vanje pa prihajajo Azijci. To povzroča precejšnje družbene konflikte in v javnosti je ču- titi nasprotovanje Azijcem. Večina novih priseljencev živi na območju mesta Toronto. Izjema so priseljenci iz Indije in Hongkonga, ki jih približno polovica živi v me- stu, polovica pa v suburbanizirani okolici. Pomembna značilnost novih priseljencev je dejstvo, da so posamezne skupine med seboj veliko bolj povezane kot pri priseljencih iz pol- pretekle dobe. Zanimiva je tudi filozofija spre- jemanja priseljencev. Prinašali naj bi nove ideje, znanje, energijo in nove poti za dose- go ciljev. Prav tako naj bi bile posledica njiho- vega priseljevanja nove restavracije, trgovine in kulturne prireditve. Razporeditev priseljencev po različnih delih mesta obenem pomeni, da so te dobrine razširjene po celem mestu. Na območju Toronta je bila med leto- ma 1991 in 1996 povprečna letna rast prebi- valstva 78 .000 oseb na leto, kar je pomenilo skoraj četrtino celotne rasti prebivalstva v Ka- nadi in 5 9 % rasti vOntariu. Večina (283.000) novih priseljencev se je naselila v suburbanizi- ranem območju, v ožjem mestu pa 1 10.000. V osemdesetih letih so na novih suburbanizira- nih območjih ob avtocestah začeli nastajati in- dustrijski in uradniški kompleksi. Njihova gradnja še vedno traja, četudi se je rast neko- liko umirila. To območje suburbanizacije se ime- nuje cona »905« , medtem ko je mesto Toronto cona »416«. Cona »905« ima tako veliko rast, da bo po številu prebivalcev v kratkem prese- gla cono »416« . To je predvsem posledica dejstva, da se vanjo doseli večina novih prise- ljencev (2). Slika 2: Zelo redke so razglednice Toronta brez motiva stolpa CN Tower, ki je s svojimi 553,3 metri najvišji stolp na svetu, ter športne dvorane s premično streho SkyDome. CN Tower je v zasebni lasti in namenjen izključno turističnim dejavnostim. Zaradi vse večjega turističnega povpraševanja je leta 1998 dobil še dve novi dvigali (foto: Peter Frantar). Danes Toronto imenujejo tudi »severna si- licijeva dolina«, ker ima v njem sedež sedem od desetih glavnih družb informacijske tehno- logije. Da je mesto nedvomno središče Kana- de, potrjujejo naslednja dejstva: Preglednica 2: Priseljenci glede na regionalno poreklo vsi priseljenci Evropa 4 1 % (večina iz južne Evrope) Azija 3 7 % (večina iz vzhodne Azije) Amerika 1 8 % (večina s Karibov in iz Gvajane) Afrika 5 % nov > ' Azi ja 6 0 % (večina iz vzhodne in južne Azije) Evropa 1 7 % (večina iz vzhodne Evrope) Amerika 1 6 % (večina s Karibov in iz Gvajane) Afrika 7 % 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK • po najnovejših upravnih spremembah je po številu prebivalcev peto največje mesto v Severni Ameriki; • tretjina prebivalstva Kanade živi manj kot 160 km daleč od njegovega središča; • v njem je tretja najpomembnejša borza Se- verne Amerike; • v letu 1997 ga je obiskalo več kot 21 mili- jonov turistov, zato velja za največje turistič- no središče v državi; • za New Yorkom ima drugi največji sistem javnega prevoza v Severni Ameriki. Prometna ureditev Toronto je tako kot v vsej Kanadi zelo zanimiva. Mesto ima značilen se- vernoameriški videz: sredi mesta je poslovno središče (central business district, na kratko CBD, oziroma downtown), ki ga obdajata sklenjeno pozidano območje in suburbanizirana okolica. Značilna so pravokotna križišča ter ravne in ši- roke ulice. Kot pravo velemesto ima Toronto dva več- ja prometna sistema javnega prevoza potnikov. Prvi je javni avtobusni prevoz, drugi pa pod- zemna železnica oziroma metro. Prestopanje med podzemno železnico in avtobusi je dovo- ljeno, vendar si je potrebno pred začetkom vož- nje na posebnem avtomatu kupiti prestopno vozovnico. Prestopanje je mogoče največ eno uro po začetku vožnje. Cena, en žeton po 80 centov, ostane enaka. Takšna prometna ure- ditev je zelo učinkovita, saj se lahko z upora- bo podzemne železnica in avtobusa pripelješ praktično v katerikoli del mesta. Toronto ima tudi najdaljšo ulico na svetu, imenovano Yonge Street. Začne se v mestnem središču in meri v dolžino kar 1800 km. Med številnimi drugimi turističnimi zanimivostmi si ve- lja ogledati še CN Tower, najvišjo zgradbo na svetu, SkyDome (Nebesno kupolo), dvorano Preglednica 3: Spremembe v številu prebivalcev med letoma 1991 in 1996: območje mesta Toronto + 9 , 3 % cona »416« + 4 , 8 % cona »905« + 1 4 , 5 % Toronto + 2 , 9 % osrednje območje +8,1 % Slika 3: Kot vsako ameriško mesto ima tudi Toronto svoj CBD - central bussines district - oziroma poslovni center. V njem imajo sedež predvsem banke in najpomembnejša podjetja. CBD Toronta sestavljajo stolpnice borze, First Canadian Plaza, Scotia Plaza, Dominion Centre, Commerce Centre in Bank Plaza ¡foto: Peter Frantar). z igriščem za baseball, in Science Centre ozi- roma Znanstveno središče. /. Nelson, M. 1998: Cityfacts Toronto, Employ- ment Survey. City of Toronto. 2. Toronto Profile - Population and Household Growth. City od Toronto Urban Development Services. Toronto, 1997. 3. Toronto Profile - Immigrants in Toronto. City od Toronto Urban Planning and Development Services. Toronto, 1998. 4. http://www.city.toronto.on.ca 5. http://www.newtoronto.com 6. http://www. metrodesk. metrotor. on.ca 7. http://www.w4.metrotor.on.ca 8. CIA Factbook 1997. 6