fecaj XV List 56. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr Ljubljani v »redo 15. julija 1857 « Nova Kazalo daril, ki se bojo za konjsko rejo vsako postava zavolj ces. konjskih premij ali daril leto delile. % Za vse dezele našega cesarstva so določene mest (Konec). §. 9. Ali so pripeljane kobile z žebetom in pa triletne (stacijoni), kjer se bojo te darila (3250 cekinov) delile „Novice" —---------u ^ :----- V ne moremo vseh vzeti, tedaj ze ran 1 imenujemo le nektere. Za Štajarsko je določenih 136 cekinov za 16 pre-ktere se bojo za zgornje Štajarsko versteč eno bice vredne darila, in kterim izmed njih gre dati darilo, to leto v Grad 1 drugo v Hartberg za sodi posebna komisija, ktera delà svoje razsodbe po većini Štajarsko pa eno leto v Marburg 9 drugo v C p 0 d n j ili i de glasov vseh pričujočih komisijnih udov. Pri enacem stevilu lile in sicer povsod eni kobili s sesavnim žebetom 20 ceki glasov odločuje srećka (loz). . 10. Ta komisija, «ostavljena iz mož vojaškega in nevojaskega stanu, obstoji: 1. od strani nevojaškega ali civilnega stanu : 1) iz kre-sijskega glava rj a zadevuega predstavnega mesta ali njegovega namestnika, in v kronovinah, ktere niso razde-ljene v kresije, izpolitičuega uradnika, kterega odloci deželni poglavar, 2) iz nevojaskega živino-z dra v-n i ka 3) in iz dveh zvedenihzaupnihmož, ktera izbera deželni poglavar ; — 2. odstraní vojastva: 1) iz generala ali stabnega oficirja konjice, kterega odloći armadno nadpoveljstvo, 2) iz odbranca zadevnega zeb car lj skega in remontnega poveljstva in viuo-zdravnika. V • njegovega zi 11. Komisija mora vse kobile, kar jih je za predsta peljanih, natanko pregledati in najpred odloćiti : kte pri- njih so darila d > in potem se razsoditi, kt teh živin čet, ki so po pregledu darila vredne, dobé darila za raz t leiitev namenjene in sicer kt dobi p ktero nižje darilo N dopušeno deliti eno darilo med dvoje ali več da rila vrednih živinčet nov cek 12 trem pa po 6 cek., potem eni triletni žebici , trem pa po 6 cek. . Za Korosko je določenih 100 cekinov za 14 premij, ktere se bojo versteč delile eno leto v Ce I ovcu 1 drugo v Volfsbergu, eno leto v Belaku, drugo pa v Sach-senburgu, in sicer povsod eni kobili s sesavnim žebetom 15 cek., trem pa po 5 cek., eni triletni žebici 10 cek., dvema pa po 5 cek. Za Krajnsko je določeno 50 cekinov za 7 premij, ktere se bojo versteč delile eno leto v Kranji, drugo pa v Mokronogu ali Postojni, in sicer povsod eni kobili ' sesavnim žebetom 15 cekinov, trem pa po 5 cek., eni triletni zebici po 10 cek., dvema pa po 5 cek. ? Ravno toliko in takih premij kakor na Krajnskem je določeno za Teržasko in Gorřško (50 cekinov za 7 premij), ktere se bojo versteč eno leto v Gorici drug pa v Pazuu delile v tistem stevilu kakor na Krajnskem.. Za Horvaško in Slavonsko je določeno 110 cekinov za 16 premij, ktere se bojo versteč delile eno leto v Zagrebu, drugo v Čakovcu, eno v Oseku, drugo v Rum i in sicer povsod eni kobili s sesavnim žebetom po 15 cèkinov, trem po 5 cek., eni triletni žebici po 10 cek., trem pa po 5 cek. - 12. Politični komisar bode prisojene darila lastnikom ob-darjenih žival v pričo vse komisije in vseh tistih, kteri so pripeljali kako P v got d r a j t od njega vzel pismeno poterjilo, da je prejel darilo. Ob enem se bojo očitno prebrale imena spodarjev, kteri so pripeljali darila vredne kobile, pa niso mogli dobiti daril, ker jih je premalo. tistih go Kaj slana 9 nje obvarovati ? vzrok [in kako se I). Kako odverniti slano. (Dalje in konec.) Slisali smo, da se odverne slana, će tudi le od d 1 pokrij zemljo, da ne more vsa gorkota iz nj 1 z Ta izid razdelitve daríl in število pripeljanih kobil se puhtit pa tudi od druge strani pomaga to pok mora v vsaki kronovini razglasiti po uradskem deželnem ker pod senco njegovo zmerznjeni sadeži sele pocasi odtajaj časniku. Vertuarji to dobro vedó, zato pokrijej S to rij a m zid 13. Politični komisar mora zastran delitve daril in njenega izida napraviti zapisnik, kterega podpišejo vsi udje komisije, in poslati ga deželnemu poglavarju. ob kterem imajo breskve, marelice ali terte, ali kar je se lože storiti, napravijo nad zidom kakoršno koli streho. Se vé, da s strehami kmetovavec ne more varovati svojega polj Ze gori smo rekli, da ob b od verne slano, iu da že sama megla je zadosti, da se sa Deželni poglavar bo vsako leto po dokončani delitvi dezi prehitro ne razhlade daríl v vseh predstavnih mestih zadevne kronovine ali upravne Ker so ljudje vidili, da podneb meg odverne okolije zbrane zapisnike předložil ministerstvu notranjih slano, jim je ta tako rekoč s perstom pokazala, naj napra opravil, ktero jih podá armadnemu nadpoveljstvu. vijo na kakošno drugo vižo meglo. To pa se da lahko sto 222 riti, ako se iz smrečja ali kake drage vlažne šare napravi popravljajo svoje šole, in kako lepo zboljšajejo ačiteljske do-veliko dima, kteri se že nekoliko ur pred sončuitn izhodom hodke in stavijo šolske poslopja. Zares Čada veliko se je vleže čez zemljo. V starih casih so to ze vedili into „slani zgodilo zastran šolstva v posledojih šestih letih! ka riti" imenovali. V okraji ljubljanske okolice so se ustanovile nove Že ko so Španjci Ameriko najdii, so vidili, da so šole na Dobrovi z ličnim poslopjem in z 306 gold. 11 kr. učenikovih dohodkov; na Brezovici s krasnim poslopjem, gld. Indijani v Meksiki z dimom slano odvraćali od turšice. V lavantinski dolini na Koroškem se od nekdaj vejo spom- ki je veljalo blizo 3000 niti, da so na polji kurili, kadar so se slane bali, in da jev poprejšnih letih ta kurjava prav pametno vredjena bila. Tudi dohodkov. V Šmarii so zboljšali učenikove dohodke od in z 300 gld. 45 kr. učenikovih dohodkov; v Preski z 203 gold. 25 kr. učenikovih v Lungavi, neki dolini na Salcburskem, kurijo slaui ze 113 gold. 30 kr. na 210 gold. 363/ od nekdaj, in sicer 8 do 9krat na leto. krajc. ' V skofjeloskem okraji so dobili učeniki fantiške po- Malo gospodarjev je, da bi ne vedili, da je dim dober glavne šole v Loki vsaki treh po 150 gold., podučenik pa zoper slano, in vendar kako je to, da se tega pomocka v 100 gold, tako malo krajih poslužujejo? Kaj je morebiti slana tako redka prikazen? Ali se v goratih krajih letnega Tiroljskega, Koro 50 gold. gold. I1/. poboljška; tadi katehetu se je priverglo Dalje se je ustanovilo za službo na Trati 298 kr. učenikovih dohodkov. V Selca h so se zbolj- šali učenikovi dohodki od 84 gold. 242/4 kr. na 250 gold. Za in zra skega. Krajnskega, Stajarskega in Salcburškega, na Ogerskem, Erdeljskem in v Galicii poleg tatrauskih gorá, iu tudi šolsko službo v Sorici se je na Českem in Marskem ne sliši vsako leto spomladi in v ven so ji še dosluženi fajmošter gosp. Janez Mulaj sporočili jeseni dostikrat od slane? Ali pa je morebiti škoda tako neko narodsko posojiluo pismo z 450 gold. V Poljanah se pridobilo 79 gold., splaca, da bi se z>per slano kaj počélo? bo učenik namesto dozdanjih 119 gold, dobival 300 gold majhna, da se ne Menimo dane, ako se spomnimo, kako zeló tožijo Ijudje na Posebno marljivo so se osnovale nove sole v Krajn- Koroškem, Krajnskem in Stajarskem, kadar jim slana turšico skem okraji. V Predaslji se je iz čisto domačih virov kr. učeuikovih dohodkov: ravno ali ajdo posmodi. izgotovilo 245 gold. 20% Ue v dnarji prerajtaino škodo, ki jo toca prizadene leto tako tudi v Náklem z 224 gold. 22 kr. iu vPodbrezji in dan, lahko rečemo, da pol milijona ni preveč v našem z 147 gold. 48 kr. učenikovih dohodkov. Zboljšale ste se carstvu. šolske službe v Smart ne m pri Kranj i od 108 or old. 50 Zoper ogeuj, točo, živinsko kugo se zavarjujejo gospo kr. na 200 gold., in v Pred v oru od 112 gold. 143 darji pri asekuracijah, ktere jim povracujejo škodo. Res je, kr. na 207 gold. V Cerkljah se je za da se na to vižo polajšujejo závorováním ljudém nad- podučenika ustanovilo 150 gold, letnih dohodkov. W novega šolskega loge, al škoda ostane škoda pri vsem tem: V radoljškem okraji se je že veliko lepega storilo kar je pogorelo, je pepél, kar je toca razbila, je slo pod za povzdigo ljudskih šol. Ustanovilo se jih je aest z na zlo 5 kar je živine kuga vzéla, jo je konjederec zakopal, slednjimi učenikovimi dohodki: v Ljub ne m z 163 írold. Drugace pa je i ako se slana, za ktero ni nobene ase 3 4 kr., na Koroški Beli z 202 sold. 43 , Ur., v Gor kuracije, z dimom od verne, ker se tako ohrani vse kar je na polji in nič ne gré v škodo. 49 jah z 300 gold., na Bohinjski Beli z 187 Březnici z 290 ^Htfl gold. 4 3 gold. 4 kr.. v ? iu v Bohinjski Bistrici z 156 Če pa je dim tako gotov pomoček zoper slano, zakaj * gold. 32 kr., kjer so tudi postavili novo prostorno šolsko Dalje so uravnali in pobolj- vendar se ta pomoč tako malo rabi? Zato poslopje z blizo 2200 gold. , ker en sam gospodar, ce bi se tak kres zaku- šali učenikove dohodke v Mošnjah od 161 gold. 36 kr. ril na svojem polji, si ne more pomagati; majhna sapa že na 200 gold., v Kropi od 199 gold. 26 kr. na 226 gold. odnese dim, in včs trud njegov je zastonj. Le ce se vsi 6 kr., v Kamni Gorici od 148 gold. 27 kr. na 250 gold. gospodarji velike okolice zedinijo in ce se kuri po dani v Begnah od 118 gold. 36 kr. na 250 gold., in poduče- postavi, kteri se noben gospodar odtegniti ne smé in ue nikove dohodke v Gradu od 101 gold. 24 kr. na 171 goli. more, le takrat zamore kurjava zoper slano gotovo poma- 24 kr. NaBohiujski Beli so prezidali poprejšnjo cerkve- gati. V Lungavski dolini je 115 dobro zakurjenih ognjev že nikovo hišo in jo izveršili v primerno šolsko poslopje. večkrat obvarovalo 199 oralov polja. Naj manj se 3 veliki V krajnskogorskem okraji se je ustanovila nova ognji rajtajo na oral zemlje. Napravljajo pa take ognje tako, šola na Dojem z 205 gold. 16 kr. učenikovih dohodkov. da naredé germade iz suhljadi (suhega sibja), polén in za- Zboljšali so učenikove dohodke v Krajnski Gori za 129 40 kr., in na Je se nica h ganja, čez ktere stelje in gnoja ali pa plevéla in take šare gold., v Ra te ča h za 24 gold. namečejo. Vse to, kadar se je slane bati, zvecer navozijo od 140 gold. 54 kr. na 250 gold. na določene mesta. Čuvaj naznani z moznarji ali pa meznar v zvoniku pozvoni, kadar je cas vse ognje zažgati. ne stori tega, zapade kazni. Kdor Vse to in še več dru gega zapopada posebna postava, V teržiskem okraji so v Križah pri Terzicu ute-melili za ondotnega učeuika 300 gold, letnih dohodkov. Ravno tako veselo napreduje šolstvo v ka m niske m okraji. Mestna srenja v Ka m nik u je popravila svojo de ktera je v takih krajih navadua, kjer na to vižo skerbni go- kliško šolo. Popred je bila tù le ena sama učenica z 130 spodarji odvračujejo slano. gold, dohodkov, zdaj pa ste se ustanovile dve službi s 300 Povedali smo našim kmetovavcem to ravnanje, da véjo, in z 200gold, letnih dohodkov. Tudi vMengišu se je na kako je ta reč sèm ter tjè po svetu; morebiti jo bojo pre- pravila nova podučenikova služba z 150 gold, dohodkov. Zra vdarili in se kadaj tudi zdruzili in křese zgali zoper slano, ven t*ga so se še tudi izgotovili učenikovi dohodki za nove sole vspodnjem invzgornjem Tuhiuji, v Gori- Ljudsko šolstvo na Krajnskem. čici in v Tujnicah. Tudi so V se osnovale nove šole v Spisal A. Praprotnik. Komendu, v Vodicah in v O e m s e u i k u vsaka z 200 gold, učenikovih dohodkov. V berdškem okraji so se osuovale tri nove šole, io Vsakega pravega domorodca mora priserčno veselili, sicer na Ber du pri Pod peči z 201 gold. 59% kr., v ako sliši, kako lepo se je začelo razcvetati vijati ljud- Krašni z 200 gold, in v Blogovici z 199 gold. 56 kr. sko šolstvo po vseh krajih naše mile domovine. Ljube No- učenikovih dohodkov. V Dobu so zboljšali učenikove do- vice! vé že od mladih no«r za ljudsko šolstvo toliko unete, hodke od 132 gold. 38 kr. ua 277 gold. 20% kr. in v m, kako neutru- Colu so sozidali novo šolsko poslopje z blizo 3500 gold. povejte in © lasite • • voj estim br za po vzdigo šol ne le samo duhovske deno wi prizadevajo šolske in deželske gosposke, temuč tudi posamezne občine (soseske), ktere večidel iz lastnih nagibov napravljajo in (Dalje sledi.") \ 223 Nekaj iz učilnice. Čudno se obnašajo nekteri učitelji v učilnicah. Mnogo jih je, ki so pravi siiniki do svojih učencov, ki menijo da ne gre učiti, če ni vedno pripravljena šiba za vsaki mali pregrešek mladine. Drugi godernjajo vedno v šoli kakor medvedje, ter grajajo kar jim dohaja nasproti. Kaj sledí takému nespametnemu ravnanju? Da se ubogi šolarji šole in učni ka bojé, da se malo uče, da tudi učilnica vse vero-vanje zgubi. Dopadlo nam je, kar je o totem predmetu pravil nedavno tukaj neki gospod. V Šent-Jurji, prijetni fari blizo Šent-Lenarta na Štajarskem, ima ondotni učnik poseben način, po kterem se vede v šoa, se vé da se strašno sramuje, se tudi zjoka včasih, pa — poboljša se gotovo. Kakor nam je omenjeni gospod pravil, so vsled tega ravnanja učenci ondotne farne šole tudi prav pridui, ubog-ljivi ter napredujejo v lepih caukih da je veselje; pa tudi gledé sploh na ćudoredno obnašo in na vednosti verlega učnika gre povedati, da je on očitne pohvale vreden poštenjak. J. Š. Narodne pripovedkeiz okolice Varaždinske. Od kač. Za kace veliju, da na anjgelsku nedelu ideju spat i spiju do Jurjevoga. Tak je bil jeden pastir. Ou videl je na anjgelsku nedelu vnogo kač na jedno mesto se spravljati. On je bil jako strahu i odišel je na drevo. Gda se je več jako vnogo kač skup spravilo, onda je išla 'saka kača k travi, poleg koje su se spravile, i 'saka je pode hnula i odišla je vu jednu jamu. Gda več nijedne kace ne bilo, zišel je on z drva i išel k oni travi i podehnul je i taki je postal tako pospan, da je komaj dirno došel, i taki si je legel i zaspal. Drugi dan, gda bi opet moral iti na pašu, budili su ga domaći, no nesu ga mogli zbuditi. Gda je več tretji dan došel i oni su ga ne mogli zbuditi, poslali su po doktora, i doktor mu ne mogel nikaj pomoci, neg im je rekel, naj mu daju mir, več se bude sam zbudil. Oni su mu dali mira i on je spal do Jurjevoga. Gda se je zbudil, rekel je, da kak je lepo spal. Gda su mu pak domaći povedali, kak je dugo spal, ne je veruval. Njemu se je činilo, da je samo jednu noč spal, i počel je pripovedati, kak se je ž njim se dogodilo. Kračmanov. Novičar h avstrijanskih krajev. Iz Celja 11. julija. Mnogo je dala govoriti o svojem času neka obširna in prederzna tat vi na, ktera doperne-šena je bila ponoči med 2. in 3. svečanom letošnjega leta v Jelševem gradu na Štajerskem. Pomina vredno je to hudodjanje zavoljo tega, ker je bilo prederzno izpeljano, ker je uzročilo veliko škodo in ker dclgo časa ni pozvediti se moglo, kdo ga je dopernesel bil. Měnili so tudi Ijudje sploh, da tabart ne bo mogoče ne zvediti ne zasačiti tato v; zvedilo se je pa vendar in zasačili so hud ode l-nike vse. fi Po neutrudljivem in opaznem prizadevanji namreč, in po dolgem traživanji v mnogih krajih je zločince zatekel iz Celja tje poslani sodniški uradnik, komur je naloženo bilo. da iztraži dopernešeno zločinstvo. Preiskovalo je potem hudodjanje c. k. okrožno sodnjištvo v Celji, in v saboto 23. maja je bila o toti zadevi glavna obravnava, ktera je terpela 3 dní. Sedeli na klopi zatožencov so: 1. Andrej L., po domače Grahoršek, iz Oblešic. 32 let star, nekdaj vojak, zavolj hudodelstva dopernešene ta-tvine kaznovan in od vojaščine odpravljen; —2. Mih a K., po domače Pacl ali Imenšek imenovan, rojen blizo Ro-g&tca, 47 let star, oženjen; — 3. Ma ti ja V., rojen v Ko-retni na Horvaškem, 28 let star, neoženjen, krojač; — 4. Juri S., rojen v Št. Petru pri Šmarji, 66 let star, oženjen , bajtar. Zraven teh zatožencov je sedelo še 8 drugih oséb, namreč 2 možka, žena in hči Jurja 8. in pa 4 druge ženske. Toti Ijudje so bili sumljivi, da so udeležili se tatvije ali pa potuho dajali tatovom. O poprejšnem življenji teh hudodelnikov se je pozve-dilo. da mladi niso v šolo hodili, da ne znajo ne brati ne pisati; delati se jim ni poljubilo, raji so potepali se po svetu ter uganjali mnogo hudobij, zavoljo kterih so bili tudi že večkrat prej obsojeni, ter v tamnicah zaperti preži-veli mnogo let. Mi danes povémo, kako je bilo gori ome-njeno hudodelstvo dopernešeno, io kako so bili ka-zu ova ti i hudodelniki. Blizo 5 ur hodá od Celja, na izhodni strani, poleg ceste ktera v Slatino pelje, stojina prijetnem homcu lep grad. ki mu pravijo Je Iše aliJelšev grad (Erlachstein). Ondi so pisarnice c. k. okrajne uradnije in tudi dačni urad; gospodje uradniki pa ne stanujejo v gradu (ker je ondi malo prostora), ampak po bližnji okolici tù pa tam, v samotnih hišah, večidel v Šmarji, po pol ure hodá od omenjenega grada. Toti gospodje so tedaj primorani dvakrat na dan — zjutraj in popoldne — od svojih oddaljenih stanišč hoditi nazgor v pisarnice, in dvakrat na dan — opoldne in na večer — vračati se z gore domů ; ponoči tedaj ni žive duše v gradu razun uradniškega služabnika in jedine priletne dekle. (Tisto noč, ko je tatba dopernešena bila. slučajno tudi služabnika ni bilo domá ) Tote okoljšine in tota priložnost so menda vabile imenovane potepúhe, da so namenili se obi-skat ondi dačno dnarn ico. , • , Y ta namen sta prikradla se ob desetih ponoči med 2. in 3. svečanom letošnjega leta Andrej L. in Miha K. (Pacl) pred Jelšev grad. Dobila sta si lesen kol in lojtre; stopila sta pred okno dačnega uradišča, ter sta s kolom železno omrežje v okno dnarnične sobe toliko na široko raztegnila, da je Andrej L. vlesti mogel; Pacl je v tem kot stražnik pred oknom ostal, dokler ni L. po přetekli eni uri penezoice vzdignil in k oknu přivalil; Pacl jo je od zvunaj zagrabil in oba sta jo čez prozorni okrajuik doli spravila. Odtod sta jo nesla čez dvorišče do hleva, ondi jo razlomila s čertalom, ter vzela kar je v njej bilo. Bilo je pa v peneznici razun dačnega dnarja tudi nekaj ostavnih novcov, bile sovrečice, škatljice, zvezki. Potem sta tatóva šla prek sadunosnika na cesto, kjer sta vsak svoj delež dnarja si vzela, velik del tistega in nekaj drugih dragotin pa pustila, tako, da se je drugi dan na tem mestu še najdlo nekaj gotovine, dragocenih stvari in mark za kolkovanje v vrednosti do 2589 gold, in 30 kraj. Vzela sta pa tatova v dnarjih in drasrocenostih skupaj 2657 gold, i u 20% krajc. ; 224 Povémo tukaj, da peneznica je bila železná, blizo 90 funtov težka, na tleh priškernjena. V njej je bilo gotovine v srebru in v bankoveih, dragotin in koleknih mark vsega vkup za 5246 gold. 563/4 kraje. No\ičar íz raznib krajev Včerajšni teržaški časnik pravi, da tista govoriea î po kteri se ima vožnja po železnici v Terst na poznejsi čas odložiti, je le prazna govoriea. Kakor se sliši, bo želez-Od tega ukradenega blagá si je prilastil Andrej L. nica iz Tersta na Dunaj in iz Dunaja v Terst vsaki dan tri-515 gold.; Pacl je pa k sebi vtaknil 90 gold., 632 gold, krat šla: berzovóz (Eilzug) bo vsako noč ob 11. uri 9 kr. je pa pri Jurji S., svojem stanodavcu, v kuhinji za- zapustil Terst in drugi dan popoldne med 4. in 5. uro na y ^ kopal. Tudi neko sreberno uro s lancicom vred je on vzei Dunaj přišel, — iz Danaja pa bo šel vsaki dan zjutraj ob iz peneznice. Uni dnar z uro vred je bil potem najden in 6. uri in tisti dan zvečer ob 10. uri bode v Terstu; — na-izročen sodnii. m Pravila sta tatóva, da sta omenjeno tatvino ona d dopernesla; dokazalo se je pa v sodniški preiskavi vadni jutrajni voz z ljudmi (Postzug) bo odriuil vsako jutro 40 minut po 6. uri iz Tersta in drugi dan ob 6. zjutraj na Dunaj došel; da to ni ue mogoče ne verjetno, timveč da sta imela poma- P° 5. un in drugo jutro iz Dunaja pa bo sel 30 minut po 6. uri bo v T e r s t u ; n a V. Kajti, razun gori ome gača, in da taki je bil Mat njenega raztresenega pa zopet najdenega dnarj gotin in vrednega papirja, kakor tudi po tatóvih skritega vadni večerni voz z ljudmi bo ob 6. uri zvecer zapu- dra- stil Terst in drugi dan popoldne med 4. in 5. uro na Dunaj přišel; iz Dunaja bo šel zvečer 40 minut po 8. in ^UtlU 111 f I VUUV^M J/MJMJ J/V lUllFTJlJ OHIUV^M ---/ 1 S ' W dnarja, kterega sta Andrej L. in Pacl vzela, manjka še pre- Přisel v Terst ob 6. zvečer. — V mnogih donajskih čas cej velik znesek vsega vkradenega blagá, manjka naritreč nikih se bere, da bi se utegnila pošt ní na za pisma tako še 1345 gold. 423/ 4 kr kterega je gotovo nek tretj de ležnik dobil. Tudi je Matija V. znan potepúh, zavolj trikrat P<> našem cesarstvu. dopernešene tatvine že trikrat kaznovau in zapert bil ; prenarediti, da bo Ie ena tarifa za pisma na vse kraje Govori se tudi, da se bo, kadar bo on ura na dunajski (astronomiski) uri opoldne dvanajst bila, to vsaki dan po telegrafu v vse poglavne mesta našega cesarstva kamor železniea pelje, na znanje dajalo, da val: kar vse je očitno dokazalo, da on je bil tretji zmed se bojo po tem povsod ure enako vredile. — Zadnjič smo se je pajdasil z unima taíovoma, je bil tisto noč blizo Jel ševega grada, in je toto tatvino nas vet m osno omenjenih tatóv. Ukradeni dnar so tatje skrili, večidel zakopali pri Jurji 8., za kar so vedili on (Jur 8.), žena in hči njegova. Tudi je bila kerčma njegova že davnej shodišče ondot-nih tatóv in malopridnežev sploh. Po dopernešeni tatvini so hudodelniki potikali se tù pa tam po bližnji okolici, so potovali sem ter tje z malo-pridnimi ženskami, so kupovali blago, vino itd., posojevali povedali, da je c. k. ministerstvo dnarstva cukrinarski zbor na Dunaj poklicalo v posvetovanje; sedaj smo slišali, da podlaga tega posvetovanja je prošnja c. k. česke kmetijske družbe, naj bi se davek za cuker iz pése saj do leta 1860 ne povikšal, ali če bi ne moglo drugač biti, naj se vès višji davek ne odločil na enkrat, ampak po malém poviševal vsako leto tako, da še le v 3 letih bi se temu cukru naložil včs povišani davek. Se zmiraj so vsi časniki polni poskušeuih laških homatij in čedalje več se dnarje, pijančevali, dokler niso padli pravici v pest. eliši kako deleč 80 bile razájrjene prekucijske zapietke, Žalostno je bilo slišati pri obravnavi, kakšino je bilo ktere bi bile imele ne Ie oa Laškem temuč tudi na S p a uj- poprejšnje življenje teh hudobnežev, kako zanemarjena bila skem in Francozkem s tem velik plamen vžgati, da bi je njih mladost! Vidilo se je v pravi brezden človeške za- bili zarotniki umorili franeozkega cesarja Napoleona. Al verženosti ; vidilo, da v mladih sercih ukoreninjeno seme ljudstvo se ni nikjer hotlo vdeležiti grozovitih prekucij in to r zlodejstva rodilo je pogibljiv sad. Zli početek,zli sver- je še bolj zadušilo vse naklepe kakor vse drugo. Mazzioi-ta se tek! Tudi bi bilo misliti, da človeško življenje ne traja ki je nek G en ovo še le 2. dan t. m. na portugiški barki dosti dolgo, da bi njega polovico clovek zapravljal v jecah, zapustil, niso vjeli; vjeli so pa njegovo prijatlico, neko ime- in vendar je taka. Prerajtalo se je namrec, da gori omenjeni nitno Angležnjo JessieMeritonWhite po imenu, ktero Pacl je bil zavolj dopernešenih hudodjanj že sede m krat eo v Turinu zaperli; dopis iz Turina v „Triest. Zeit." pravi, kaznovan in zapert, daje v ječah vkup preživel že dvaj- da za zdaj v jetnišnici sv. Andreja prebiva v neki predstoj- set let! In mož je še Ie 47 let star!! nikovi sobi, al ž njim noče jésti, ker pravi, da se druge Zavolj dopernešene tatvine vjelševem gradu jedi ne dotakne kakor tište, ki jo dobivajo „ž njo vred vjeti so bili pri glavni obravnavi krivi spoznani, zatorej obso j eni takole: ' , n f . M i ha K., po domače Pacl imenovan, na 6 let ; An drej L. na 8 let, Matija V. na 10 let; vsi trije v ojstro braíje." Cesar Napoleon je še zmiraj v Plombierskih to plicah, pa je večidel domá; še bolj kot sicer čujejo nad njegovo varnostjo. Ker je 8 vladi nasprotnih poslancov v deržavni zbor na Francozkem izvoljenih, ugibujejo ječo in težko železje. Perva dva zato, ker sta razbila zid sedaj časniki: ali bojo prisegli, kakor postava ob vstopu in omrežje pri oknu dačnega urada, cesarsko dnarnico od- poslancov v deržavni zbor veléva. — Slavni Beranger nesla in dnarja v njej hranjenega se polastila; Matija V. še ni umerl, kakor je bilo zadnjič povedano. Turski sul zato, ker je on bil tisti, ki je tatvino nasvetoval in osno- tan je knezu serbskemu «podělil svoj slavni red perve val, tedaj uzrok bil, da se je strašno hudodelstvo doper- verste. — Repata zvezda, ktera sedaj po nebu hodi, je neslo, in deržavni blagajnici pripetila velika škoda. Izmed po V ze zagotovilu zvezdogledov v nedeljo (12. dan t. m.) bila naši zemlji najbližeje, vendar pa še čez 18 milije nov milj od nje oddaljena ; najsvitlejša, pa s prostimi očmi komaj vid- ostalih zatožencov je bil Jur S. obsojen na 6 meseov na njegova na 3 mesce, hči njegova na 14 dni v ječo brez železja: ker oni so dajali potuho tatóvom, vedili za ljiva, je bila v pondeljk. — Iz Varšavě se piše, da tudi na ukradene dnarje, ter jih hranili pa skrivali tudi. Vsi obso- Rusovskem so se bali, da bo 13. rožnika konec sveta; jeni morajo tudi poverniti uzročeno škodo (1313 goldinarjev posebno judje so třepetali pred tem dnevom ; duhovnom je in 523/4 krajc.) in plaćati stroške tote obravnave. Drugi za bilo ukazano, v cerkvi podučevati ljudstvo, da so vse prav- toženci so bili pa rešeni zatožbe zavolj nedostatnosti dokazov. lice Ie prazen strah, ker se se ni dogodilo to, kar se ima Poterdila v obče to razsodbo je c. kr. deželna nadsod-nija v Gradcu ; polajšala je le osemletno ječo Andrejů L. na 7 let, desetletno Matiju V. pa na 6 let ojstre ječe. J. Š. po prerokovanji zgoditi pred koncom sveta. Iz Kine se slišijo grozne reči. Vojska in lakota morite ljudstvo ; če kdaj je zdaj treba, da bi se Kitajcom oči odperle, kako slabo je za-nje, da y • f zive so prazni ; je nam krompir. ločeni od vsega druzega sveta. Vsi magazini nikjer ni nič rajža; rajž pa je Kitajcom to, kar • a Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar založnik : Jožef Blaznik