okvirov. Taka uniformiranost sc lahko komu zdi cclo svetovljanska, a bo vedno brezdušna, ostalo bo le ime brez priimka...
Zalo je v zaključku razstave prikazano, kako v zadnjih desetletjih hitro izginjajo najbolj značilni primeri ne glede na to, da so nanje že opozarjali mnogi strokovnjaki ali da so nekatere med temi stavbami in naselji celo formalno zaščitene. Prepričan sem, da mora nov, celovit pogled na stavbno dediŠČno kol temeljno vrednoto prostora ustvariti možnost, da skušamo poleg izbranih najkvalitetnejših vzorcev ohraniti tudi znanje o njihovi vodilni vlogi v ohranjanju in oblikovanju identitete dežele.
POROČILO O OGLEDU RAZSTAVE V ŠT. PAVLU V AVSTRIJI
20.6.1991
Dolg korak nazaj mora napraviti človek, ko iŠČc začetke benediktinskega samostana v Št. Pavlu v Labotski dolini. Pred 900 leti je bil v verigi takrat nastajajočih benediktinskih ustanov ludi na ozemlju Koroške ustanovljen samostan, ki je tu dolga stoletja veljal za kulturni in duhovni center, obenem pa je imel ludi ogromen gospodarski vpliv, ne samo na ožje območje Koroške, pač pa na širše ozemlje, s katerim je povezana zgodovina Slovencev in slovenskega naroda. Težko je v nekaj stavkih prikazati obdobje, dolgo 900 let, ki ga prikazuje razstava "Zakladi Koroške" v mogočnih prostorih opatije v Št. Pavlu, Zaradi lažjega razumevanja same razstave vidim potrebo, da vsaj v nekaj besedah prikažem zgodovino samostana.
Leta 1091 je samostan ustanovil grof F.ngclbert I. španheimski kot družinsko ustanovo. Leta 1099 jc pokroviteljstvo nad samostanom prevzel papež, kar je ustanovi jamčilo lastno cerkveno pravo. V 34. in 15. stoletju je šel tudi samostan skozi burne čase - požari, turški vpadi, Ogri, vojne, reformacija, proti reformacij a in nenazadnje njegova razpustitev pod Jožefom II, (1787). Vzačetku 19. stoletja so prišli v St. Pavel menihi ¡z Stj Blasia v Schwarzwaklu in življenje v samostanu je znova oživelo.
Deželna razstava, ki sojo skrbno pripravili ob visokem jubileju, jc prikaz devet stoletij menjajoče sc zgodovine in zaokrožen pogled na najpomembnejše kulturne, zgodovinske in umetniške stvaritve benediktinskega duha in evropskega Življenja. Zakladi Koroške so predstavljeni v 26 med seboj povezanih prostorih, zasnova razstave pa omogoča pregled posameznih obdobij s svojimi značilnostmi. Zaporedno si prostori sledijo v naslednjem vrstnem redu:
1.geologija	in podnebje - Kelti in Rimljani v Labotski dolini
2.benediktinski	meniški red kot sestavni del srednjeveške Evrope
3.ustanovitev	samostana in visoki srednjeveški razcvct
4.samostanska	cerkev - primer romanske arhitekture
90
5.umetniška	zakladnica - romamka
6.umetniška	zakladnica - barok
7.knjigoveštvo	in skriptorij «.knjižnica
9.razvoj	pisave in rokopisov
10.težki	časi v poznem srednjem veku
11.ccrkvcna	gospostva v Labotski dolini 12.iz krize v baročni razcvet
13.razcvet	v 17. stoletju
14.baročna	umetnost
15.državna	cerkev in njena ukinitev (1782-1787)
16.ponovna	naselitev
17.opatje Si. Blasija kol reformatorji
18.opa(je Si. Blasija kot avstrijski podložniki in samostojni deželni gospodje
19.pOt	od St. Blasija preko Spittala do Št. Pavla
20.zrcalo	življenja - kovnica (medalje)
21.umetniška	soba
22.soba	v stolpu
23.	grafike
24.zbirka	slik
25.samostan	v 19 in 20. stoletju
26.samostansko	življenje - red
27.samostanska	cerkev
28.poletni	refektorij - zbirka iz kitajskega umetniškega zaklada (zadnja soba ne sodi v vsebinsko ccloto razstave)
Težko bi sedaj izločil razstavljene eksponate, ki izstopajo v razstavnih prostorih, kajti to je za vsakogar stvar subjektivne presoje. Med eksponati sta za Slovencc vsekakor najpomembnejši Dalmatinova Biblija in Trubarjev Katekizem. Tu .so morda omembe vredni romanski mašni plašči, veličastni relikvijski križi, kelihi, ciboriji... Enkratna jc ludi biblioteka in skriptorij. Posebnost je zagotovo slikarska galerija z. Rubensom, Kremscr Schmiilom ter grafike Ducrcrja, Breughla, Rembrandla..., torej za vsakogar nekaj in avtorjem razstave gredo za dolgoletno delo pri pripravi razstave vse pohvale, obenem pa nam izziv pri pripravi podobnih razstav pri nas.
Pripravil Brane Kozina
91