Nekaj bescicl o naSih 99pomoinih knjigah ii (Misli k sklepu letošnje banovinske skupščine) Že od nekdaj je pri nas navada, da se po novih učnih načrtih pojavijo najrazličnejše vrste »pomožnih knjig za učiteljstvo«. Pisci takih knjig si domišljajo, da storijo učiteljstvu velikansko uslugo, če mu »poklonijo« take knjige. In kaj doživljamo? Največkrat vidimo, da »pokloni« niso niti najmanj izpolnili pričakovanja! Smo v dobi, ko se skuša šolstvo prilagoditi novim življenjskim prilikam. Res je, da imamo uradno predpisane učne načrte in je dolžnost učiteljstva, da se takih predpisov tudi resnično drži. »Držati se predpisov« pa je zelo raztegljiv pojem, kar hočem pokazati na temle primeru: »Učni načrt za osnovno šolo« iz leta 1933. predpisuje v 4. razredu ljudske šole pri zgo: dovini: »Selitev južnih Slovanov v današnjo domovino.« Kaj so modri pisci zgbdovinske »pomožne knjige« napravili iz tega naslova? Oglejmo si tako »Zgodovinsko učno snov«! Pcd naslovom »Kdo je prebival na ozemIju naše sedanje kraljevine pred dohodom Jugoslovenov« suhoparno našteva nekaj podatkov o kameni, bronasti in železni dobi v obliki fraz, ki so otroku na tej razvojni stopnji nerazumljive. Kaj si naj predstavlja devetletni otrok pod izrazi: naseljenost ozemIja, napredek prebivalstva. razvijanje obrti, napredek v gospodarstvu in izobrazbi, »tvo- rili so velik narod«, upor zadušiti, pastirsko življenje se je umaknilo v gore itd. itd. Kdor je kdaj zgodovino premleval po takih »priročnikih«, ve, da otroci koncem koncev niso imeli ničesar od tega. Ta ali oni si je pomagal na ta način, da je napisal snov na tablo, otroci so se to »naučili« za — izpraševanje. Roko na srce: uspeh je bil porazen! O razvijanju zgodovinskega čuta in mišljenja — ne sluha, ne duha! Kdo je krivec tega neuspeha? Poraožna (!) knjiga! Vse drugače znajo zagrabiti zgodovino učitelji, ki se nc oklepajo v tesne spone »priročnikov«! Po_nairi tovariša, ki si zna posamezne dobe pripovedovalno oblikovati tako, da zajame v izmišljenih epizodah vsc, kar se je v podrobnostih zgodilo, n. pr. »Lov na jamskega medveda«, »Obisk na mostišču«, »Na gradišču zanetijo ogenj«, »Naše polje in živinoreja«, »Trgovci prihajajo!«, »V rimski Emoni«, »Na rimski cesti«, »Huni prihajajo!«, »V staroslovanski zadrugi«. Itd. Skratka: idealno razpravljanje o zgodovinskih dobah v obliki povestic, ki jih deca brez težkoč reproducira, poleg tega razmišlia in — spoznava ... Takih pravih pomožnih knjig še nimamo! Tov. Albert _erjav v svojem »Sodobnem zgodovinskem pouku« (SSM 1937.) priporoča tako zgodovinsko »snov«. Mladinska matica bi storila učiteljstvu veliko uslugo, če bi našla avtorja, ki bi znal otroški dobi primerno oblikovati zgodovino za 3. in 4. razred. Taki priročniki so nam zares potrebni! Ne pa knjige z odurnim »Leitfadentonom« iz pretekle dobe. Tudi v zemljepisju, spoznavanju prirocic, da celo v računstvu so nam potrebne prave pomožne knjige, ki naj nudijo učiteljstvu n_potke za doživljajski način pouka. Ne samo didaktični razlogi šolsko-reformnega gibanj«, ampak predvsem zahtevajo to smotri sodubne življenjsko usmerjene šole! Prav je, da posega tudi v to panogo našega poklicnega dela naša organizacija. Kajti ne more nam biti vseeno, od koga in kaj kupuje članstvo JUU za svojo šolsko pr;',kso. JUU hoče, da se tudi v izdajo naših priročnikov uvede sistem, kakor je to bilo nujno potrebno tudi za nove šolske čitanke. Skupščina je letos sprejela sklep, da se ustanovi pri sekciji JUU v Ljubljani posvctovalni odbor, ki bo ventiliral vprašanje vseh učiteljskih priročnikov, dajal nasvete in navodila Slovenski šolski matici in Mladinski matici o potrebah v šolski praksi. Brezdvomno bodo v ta odbor poklicani člani, ki so deležni vsestranskega zaupanja in poznajo dobro želje in potrebe učiteljstva, pa tudi vsa prizadevanja šolsko-reformnega gibanja doma in na tujem. Prav pa seveda je, da tudi tukaj prevladuje težnja po samolastnem oblikovanju slovenskega šolstva. Pri tem pa ne smemo izgubiti izpred oči dejstva, da »duh časa« izžareva tipične in trajne poteze v šolskem oblikovanju — širom sveta, zato o izolirancm, povsem »domačem« šolskem obrazovaniu ne bomo mogli 100 % nikdar govoriti. Preveč smo že povezani s svetom in premalo smo ise okoriščali v zgodovini s svojstvenostmi lastnega naroda, ki ga nekateri še niti ne priznavajo ... »Odbor za učiteljske pomožne knjige« naj postane regulator za resnicno ekonomsko izdajanje pravih in potrebnih knjH! za sodobno šolsko prakso. Odbor naj prevzame dolžnost za čim boljšo kvaliteto praktičnih priročnikov, pa tudi odgovornost za pravilno usmeritev našega šolstva. Če bodo tako načrtno delo pravilno razumevali vsi organizirani člani JUU. se ne bo moglo nikoli več zgoditi, da bodo izdajali »pomožne knjigc« nepoklicani ljudje, ki s šolsko prakso že dolgo niso v stikih in niti najmanj niso sodelovali pri povojni preosnovi slovenske ljudske šole. Prav tako pa bodo slovcnska založništva učiteljskih knjig (pa tudi mladinskih!) v bcŁ doče morala računati s forumom, ki bo merodajen za pomožno čtivo 4000 organiziranih članov slovenskega dela JUU v Ljubljani. Pričakujemo, da bo tozadeven sklep letošnje banovinske skupščine rodil bogate sadove, samo če ga bodo z razumevanjem podprli vsi prizadeti. Korist od tega bo itnelo edino slovensko šolstvo, pa tudi učiteljstvu bo prihranjena marsikatera grenka ura razočaranj pri dnevnih in tedenskih pripravah.