XV. Računstvo. 
Elementarno računstvo. Računanje z desetinskimi števili. Ulomki. Regel-
detrija. Obrestni računi. Računanje kontokorentnih obresti po progresivni, retro-
gradni in stopnjevalni metodi. 
XVI. Trgovsko dopisovanje. 
Naloga in pomen dopisovanja. Oblika trgovskih pisem. Naslovi, vsebina. 
Evidenca. Kopije. 
XVII. Zadružništvo in knjigovodstvo. 
1. Zadružništvo. — Osnovni pojmi o narodnem gospodarstvu. Namen 
in pomen zadružništva. Vrste in oblike zadrug. Najvažnejše dojočbe zadružnega 
zakona. Predpisi o registraciji zadružnih tvrdk. Praktična sestava vlog na tr-
govsko sodišče. Razlaga pravil. Članstvo. Delokrog načelstva, nadzorstva in 
občnega zbora. Razlaga o praktičnem poslovanju rajfajznovk, konsumnih, kme-
tijskih, obrtnih in strojnih zadrug. 
2- Knjigovodstvo. — Osnovni pojmi. Sistematična razdelitev imetja 
in poslovnih sprememb. Knjigovodski izrazi. Praktično knjigovodstvo: a) eno-
letni načrt po dvostavnem knjigovodstvu za blagovne zadruge; bilanca; b) eno-
letni načrt enostavnega knjigovodstva za denarne zadruge. Sestava računskega 
zaključka. 
Učiteljski zbor orglarske šole v Ljubljani. 
Ravnatelj: Premrl Stanko, ravnatelj stolnega kora, bonservatorijski profesor 
in vseučiliški nastavnik (poučuje harmonijo, kontrapunkt, orgle, cerkveno 
petje in pevovodstvo). 
Učitelji: A n ž i č Anton, veroučitelj na drž. realki (poučuje verouk in cerkveno 
glasbeno liturgiko). 
G r o b m i n g Adolf, profesor glasbe na drž. učiteljišču (poučuje izobrazbo 
glasu). 
Kimovec dr. Frančišek, stolni kanonik (poučuje harmonijo, koral, orgle 
' in orglarstvo). 
Krištofič Karel, revizor Zadružne zveze (poučuje računstvo, trgovsko 
dopisovanje, zadružništvo in knjigovodstvo). 
Leveč Janez, vodja mestne ljudske šole v pok. (poučuje pisanje), 
M a n t u a n i dr. Josip, dvorni svetnik, ravnatelj drž. muzeja v pok., kon-
servatorijiski profesor (poučuje cerkvenoglasbeno zgodovino). 
Švara dr. Danilo, kapelnik Narodnega gledališča (poučuje klavir). 
Vedral Josip, konservatorijski profesor (poučuje klavir). 
Zdešar .Ivan, regenschori (poučuje glasbeno teorijo in orgle). 
Franc Kramar: 
KAKO IN KJE SEM NABIRAL SLOVENSKE 
NARODNE PESMI. 
(Dalje.) 
Tretja pesmarica je le mal ostanek prvotne, in obsega tri pesmi z napevi, dve 
božični in eno sv. Štefana. Spisani so ti napevi 1. 1818., je torej tega že 108 let. Kdo 
jih je spisal, se ne ve; prej omenjena »šolmaštra« iz Toplic in Krke gotovo ne; ker 
je pisava popolnoma drugačna kot njuna. Ker so te tri pesmi zanimive zaradi starosti, 
če drugega ne, naj dobe tu svoj prostor, da vidimo, kakšne pesmi so pred dobrimi 
sto leti po naših cerkvah peli. 
\ 

Pelsem sa Iret Vezher ob polnozhi. 
Adagio. Soli. 
1 -H— — • i— 
0 
—* 
7 4 , 
—» . 
-
» i « 
-'H 
IZT7 L-r 
J J 
( Ve-fse-le tu-kej fhlishte visi fku-pej, Kaj tu po-me - ni ne-zoj? 
\ U' luft' An-gel-zi, na pul pa.-ftir-zi Kli-zhe-jo: pej - te sma-noj! 
"h:— 
0 —j H— r • p-—1 
-H— —i—1 
-t—' ———i—p #—£— 
P—1—. 
1 J LJ— J 
Pej-mo po ze-sti, kje prut-ke mej-fti, Jen tamkej u sak ob-ftoj. 
2. 
Vidu bosh tudi, kaj Te sen zhudi 
Lih nezoj tamkej godi, 
Nigdar ni toku blo mozhnu fvetlu, 
Koker to, k'Ie tam fvetli: 
S'htima je lepa, lepota fveta, 
Sareifs lo boshjie rezhij. 
6. 
S'dej fmo fposnali, kir je tu ultali, 
Prau shiu Bog s'Nebefs perlhou. 
K'Adam savesou, on pa odvesou, 
K'nas je od pekla refhou: 
S'lete lubesen u'jasli poloshen, 
Nam ponishnost pokasou. 
3. 
Tok To sazheli, Angelzi pejli, 
Kar ni blo The fhlilhati. 
Teko pastirzi, kekaj k'ti Ihtalzi, 
Tamkej ozhjo obftati: 
Gredo pogledat, drugim povedat, 
Kaj novga le tam godi. 
7. 
Deb toku ftrili, fe to vuzhili, 
Od niega pofnemali. 
Blishne lubili, nijm dobru Itrili, 
Tem katir nas reshali: 
Bomo fpounili, Boga lubili, 
Niega fapoud dershali. 
4. 
S'agledal kmali, fo tam uThtali, 
Prou lepe fvete rezhij: 
S'vet Joshe! ftari, s'Mario ftali, 
U'Jaslih fvet Dette leshij; 
Gleda ga milu, kir fe je fmilu, 
K'tak velek mras on terpij. 
8. 
Kaj bomo dali, fkom ga darvali, 
Deb niem dopadlivu blo? 
Drusga na strimo, vest ozhistimo, 
Dusho niemo offrejmo! 
To bo Jesushko narbol dopadlo, 
K'bosh niem dau Dusho, Tello. 
5. 
Pastirz vefseli, klizat sazheli, 
S'voje tovarfhe fkupej: 
Hitru težite, fem fe podejte, 
De ga ufsi molmo tukej! 
Zhast, hvalo dajmo, niega fposnaimo, 
K'je nash Bog od vekomej! 
9. 
Mlad', ftard fkupej, kar vas je tukej, 
S'dej dejmo zhast Jesusu! 
Niemu hvalo dej, sa gnade ufselej, 
Ket je dau Dusho, Tellu; 
Zhast inu hvala, bodi teb dana 
Od fdej inu na vezhnu. 
10. 
Jesushek lubi, profmo fhe tudi, 
Dej ftrit pravo pokuro! 
De bi fe zhisti, i' fveita lozhiti, 
Jen frezhno fadno uro; 
Prid Mat Diviza, fpremi Dushiza, 
Jesus dej nam prit u'Nebo! 

Adagio. Soli. 
Pelsem sa Iret Vezher. 
i 
1. Shli - Ihte vi Kri - stja-ni, Vam zhem po-ve - da - ti, E'n zhu-du ve-
li - ku fem 
• .« 
sve - du tu 
m 
di: Ve li - ko Ive tlo - bo, Zhu-
dno po - do bo, Pre - mishlou fem le - to, Kaj bo Idej srna - no? 
2. 
S'em mislu pozhalsi, 
Kaj more tu biti? 
Leto nilo Ihpali, 
Zhem kje Itopiti: 
S'agledam nad Ihatlzo, 
Veliko Ivetloft, 
Je Ivesda tam Itala, 
Prou livnu Ivetla. 
3. 
S'vetk)ba u'Ihtalzi, 
Na ftrehi Angelzi, 
9'prelepu lo peili, 
Bogu zhast dali: 
Lih toku pastirzi, 
So tam okuli, 
So' Ikupej s'hajali, 
S'vet, Ivet lo peili. 
4. 
U'Ihtalzo Ihpegajo, 
Notri sagledajo, 
E'n Itarzhik is palzo, 
S'toij s'Marijo: 
U'jaslih enu Dette, 
Pa ni nizh odete, 
Ponishnu na flanizi, 
Leshi per sbvinzi. 
Rojen je to Dette, 
Od D'vize fprelepe, 
Maria s'imenam, 
Stoij s'Joshefam: 
Tam Dette sgledujeta, 
Mil' objokujeta, 
K' u'mrasu premirat, 
More tam leshat. 
Od lame lubelen, 
Je toku ponishen, 
S^pustu je Nebo, 
Perlhu na femlo: 
Greshnika iskati, 
Niega sbuditi, 
De le ima podati, 
Sam niem flushiti. 
7. 
Ti moj zhlovek lubi, 
Kaj bosh dau niem tudi, 
S'a Offer Idej tukej, 
Poloshu naprej? 
Rez: o Jesus lubi I 
T' offramo tudi, 
S'a Offer teb damo 
Dusho jen Tello. 
8. 
S'he enu te prolem, 
Kar drugim pervolhem, 
0 Jesus, u'Ihlish nas, 
Te prolmo na glafs: 
She pred sadno uro, 
Dej Itrit pokuro, 
Potem Jesu3hek dej, 
Nam prit u'Ivet Rej! 

Cntilena de. S. Stephane M. 
(Ta pesem — brez napeva — se nahaja tudi v prvi Ambrožičevi pesmarici, spisani leta 
1771., št. 18. Pela se je na vižo od Lizabone.) 
Adagio. Soli. 
' FHi • 
. ( O krist- ian, 
\ In vezh-krat 
ka - der sha - lu-jesh De Ti sre - va - mi ob - dan, 
mi - lu Idi - hu-jesh, S'e na vesh o-ber-nit kam: 
iiniii^im 
=t 
Pra-vifh, e - ne do-bre u - re Nig-dar na Ive-tu ni - mam, K'use for-
te kri - she nad - lu - ge 
—-f-
she nad - lu - ge Me Iti - ska - jo nozh nu dan! 
2. 
Moj kristjan, nehaj Idihvati 
Dones toku shalostnu, 
Jest te zhem labo pelati, 
K'lubmu fvetmu Stephanu; 
On te dones u'zhiu bode, 
De bolh loshej polehmau 
Tvoje krishe in nadluge 
Ufelej s'vefelam preltau. 
3. 
Upralhej ga, na kaklhno visho, 
Je on tok lohku prestau, 
Kulk pregainjana nu krishou, 
Ja zel u'mreti le ni bau: 
Zhe glih tudi fo uli kmali 
Zhesen Ikripal' is fobmi, 
In ga Ikamnam polipali, 
On ufe tu volnu terpi. 
Si samerkou, zhlovek lubi, 
Kar te Ivet Stephan vuzhi! 
Tudi uifi revi, nadlugi, 
Odpri gor tvoje ozhi; 
Jen poglej u'NebeIa gori, 
Kaj sen Ion ti bo Bog dau, 
Zhe bofh svefelam tu doli 
UTe krishe volnu prestau. 
6. 
Sa letu kratku terpleinje 
Zhe gia bosh volnu prestau, 
Tebi Bog vezhnu shivleine 
Bo enkrat u'Nebefih dau: 
Kaj bi blu, keb ti v' nadlugi 
Biu Itu leit na Iveti shiv, 
Zhe le bosh enkrat per Bugi 
Gor u'Neberih veleliu! 
On bo tebi lam povedou, 
PoIluHiei ga, o kristian, 
On pravi: jest lem pogledou 
Ta zhas pruti Nebefam, 
S'im vidu boshiga Sina, 
Ta me je trolhtou lepu, 
Tu je ftrilu, de preterpu 
Sim ule volnu lohku. 
8. 
7. 
Namore dergazhi biti, 
Zhe shelish priti u'Nebo, 
Moresh u£im pokorn biti, 
Kar tebi Bog poflou bo: 
Le fkufhej volnu terpeti, 
Tvojih krishou bod volan; 
Zhe shelish krono prejeti, 
U' Nebela bosh perpelan. 
Glej kok je fvet Stephan lubi 
Ufe martre volnu prestau, 
Sadnizh sa Jesufa tudi 
Je Tvoje shivleine dau: 
S'dej bo u'shivou tam per Bugi 
Velele na vekomej; 
Bog dej, deb enkrat mi tudi 
Perlhli k'nemu u'fveti Rej. 

Nekaj napevov iz Fr. Honigmanovih zbirk se še nahaja med tistimi pesmimi, ki 
sem jih odposlal »Gl. Matici« v Ljubljano, ki so pa mlajši od teh priobčenih. Nekaj pesmi 
z napevi je tudi necerkvenih, zdravic i. dr. Zanimiva je neka šaljiva pesem, spisana 
1. 1844., ki biča razne stanovske napake — s korobačem. Nas organiste biča takole: 
Nekteri Organift * Tok zvil, keb ga otlo grift! * Ta pravi glal sgerfhi, * Per 
orglah zlo safpi; * Nameft Klavirja leb * S'a vino da sa hleb, * Al neb le bol uzhil, * 
Keb vzhal dobil * I korabazhem ? — Pesem je vsa zanimiva, in obsega 12 kitic. Zapisal 
sem jo tudi jaz z napevom vred v Mali Loki pri Ihanu. Pel jo je stari Tavčar. 
i 
* * 
IZ ODBORA CECILIJINEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI 
Redna seja se je vršila 14. aprila 1926. Navzočni so bili: P. Hugolin Sattner, 
predsednik, in odborniki Steska, Dostal, Mantuani, Premrl, Zdešar in Lavrič. 
Predmet posvetovanja je bila 50 letnica društva, ki pade na 14. junija 1927. 
Sklenilo se je, da se za ta jubilej izda poseben spis, spominska knjižica, ki 
naj vsebuje: 1. Obris zgodovine društva, 2. še posebej orglarske šole z imenikom 
učiteljev in učencev tekom vseh petdesetih let, 3. kazalo vseh spisov in prilog 
»Cerkvenega Glasbenika« od 1878—1927. Priobči se tudi slika sedanjega odbora, 
vgeh dosedanjih predsednikov, učiteljskega zbora itd. G. dvorni svetnik dr. Man-
tuani se naprosi za ureditev te spominske knjižice. 
Slavnost se bo vršila, če bo mogoče, 13. in 14. junija 1927. Dne 13. junija 
zvečer cerkven koncert, pri katerem naj bi sodelovali vsi ljubljanski cerkveni 
pevski zbori, 14. junija ob osmih v stolnici pontifikalna sv. maša, ki se zanjo v 
sporazumu z ljubljanskim prevzv. g. škofom naprosi bivši predsednik Cecilijinega 
društva, prevzv. g. škof dr. Karlin. Ob desetih slavnostno zborovanje, govor, 
pozdravi itd. Skupen obed. — Podrobnosti se določijo pri prihodnjih odborovih 
sejah. 
ORGANISTOVSKE ZADEVE. 
Redna odborovna seja društva organistov in pevovodij v Ljubljani se je 
vršila 27. aprila 1926. V društvo se sprejmejo sledeči organisti oz. pevovodje: 
Josip Furlan, Ig; Anton Grum, Vrhnika; Alojzij Skok, Št. Gotard; Peregrina 
Traven, Tirnice; Franc Košnik, Cerklje pri Kranju; Venceslav Hlebce, Stražišče 
pri Kranju; Jernej Gros, Križe; Martin Zupet, Črnuče. — Podelitev društvenih 
podpor organistom: J. Mraku v Kotu pri Št. Janžu (100 Din), P. Krulcu v Ljub-
ljani (100 Din) in A. Skoku v Mošnjah (200 Din), kakor tudi 17 društvenih podpor 
po 25 Din za potne stroške članom-udeležencem pevskih tečajev v Kamniku, 
Kranju in Ljubljani se odobri. Organisti, člani našega društva, ki so se tečajev 
udeležili, ki pa omenjene podpore še niso dobili, naj se prijavijo in se jim 
bo znesek 25 Din vpisal kot članarina za tekoče leto. — Člani, ki članarine 
za 1925, nekateri še za 1924 niso poravnali, dobe v kratkem opomin s polož-
nico. Potem pa kmalu tudi za 1926. — Za vlaganje prošenj za letošnjo ško-
fijsko podporo je čas do konca maja. — Za ureditev organistovskih plač s 
pomočjo konkurenčnih obravnav sklene društvo nastopiti z vso močjo. Sestavi 
se v tem smislu spomenica na gg. dekane. Tudi bo društvo skušalo dobiti vpo-
gled v natančno sedanje stanje organistovskih dohodkov v ljubljanski škofiji 
in potem vplivati na organiste-člane, da nezadostno situiranih služb sploh ne 
bodo sprejemali. Društvo stoji na načelu, da, kjer je organist hkrati cerkovnik, 
se morajo dohodki tako urediti, da bo mogel organist z družino vred stanu 
primerno se preživljati. Kjer pa organist ni cerkovnik, pa je zmožen občinskega