Kdo bo poživel delo Ljudske univerze v Ptuju?
V   Casu    graditve   »ocializma,   ko prihaja    do   lzraza   spro&čena želja fiiroklh slajev prebivalstva po  zna-nju, kulturno   pmsvetuem   dvigu in viSji stopnji splošnega nivoja izobraz-be.    je    nujnost   po?pešenega    dela Ljudskih   univerz   kot   posredovalk razširjenega znanja iz vseh področij družabnega dogajanja.
Tega dejstva se je zavedala Ljud-ska undverza v Ptuju po ustanovitvi, kar jc najbolj razvidno iz števila pri-rejenih predavanj, ki jih. je bilo v le' 1045-46 25 z okrog 1400 po&lu-šalci ter pozneje, ko je bilo še n. pr. v letu 1949 deset predavanj z okrog 860 poslušalci. Nekatera med.njimi, n. pr. predavanja inž. tov. Leona Knafeljea o melroraciji Prekmurja kakor tudi predavanje prof. tov. Slu-gove so bila zelo zanimiva ter lepo obiskana.
Delo Liudske univerze v Ptuju je bilo v prvih. letih. po osvoboditvi ob-Sirno in plodno. Ne moremo pa tega trditi za preteklo sezono, ko je delo nekako zastalo, v kolikor spltih ni prenehalo. V letošnjem letu sta bUi le dvs predavanji, pa še ti Bta bili organizirani ob prilikah, ki niso za-htevale od odbora posebnih organi-zacijskih priprav.
V   interesu   splošnega   kulturnega dviga delovnih 1 judi v ptujskem okra-ju je,  da odbor Ljuds3te univerze  v Ptuiu poživi delo   imenovane  važne liud&ko prosvetne  ustanove  vsaj  do višne,   kot   je   bilo v letih po svo-boditvi ter tako ustreže želji delov-nih ljudi V okraju jtp dvigu njihove splošne kulturne ravni.