Poštnina plačana v gotovinl Cena 1.50 din Ishaja vKivk petok ob 14. — Narofninit zaaL» m«sečno po pošti S din, it oročila, da je del nomšldh čet že prišel v Bolgarijo in da s© prehod teh nemškth čet v Bolgarijo nadaljuje z vednostjo in soglasnostjo Sovjetske zvezc. Prav tako poročajo ist« ncvice, da je bolgarska vlada za prehotl nemških čt*t skozi Bolearijo dobila pri- trdilni odgovor sovjetske vlade. Tass jo pooblaščena izjaviti: Če so nemške cefce resnično v Bolgariji all pa. če ne je pomi- kanje nemških čet v Bolgarijo dejansko zac«lo, tedaj se je vse to zgodilo in se dogaja brez vednosti in brez pristanka Sovjetske zveze, ker z nemške strani nikdar ni bilo Sovjetski zvezi postavlje- no vprašanje bivanja ali premikanja nemških čet v Bolgariji. Poudariti je treba, da sc bolgarska vlada nikdar ni obrnila na Sovjetsko zvozo v vprašanju prehoda nemških čet v Bolgarijo in zato tudi od sovjetske vlade nikdar ni inogla dobiti kakšnega takega odgovora.« Bolgarski ministrski predsednUi Filov je v nedeljo na zborovanju v Rušcuku izjavil, da Bolgarija stremi za mirom in da bo storila vse, da se obvaruj« voj- nih grozot. Bolgarija odklanja tuje mi- selnosti, zato ni ne narodnosocialistična, ne komunistična, ne fašistična, ne leglo- narska, temveč samo bolgarska. Njegov govor je bil zanimiv zlasti zai*adi tega, kcT je bil Filov malo prej v Nemčiji in so na podlagi tega nastalc najrazličnej- še vesfi o bolgarski zunanji politikl. Bol- garska vlada je tudi uradno zanikala, da bi bile v Bolgariji nemškc čete. V Ankari so se pričela v torek posve- tovanja visokih oiicirjev angleške sredo- zemsko mornarice in angleSkih čet na Bližnjem vzhodu ter predstavnikov tur- ške vojske. V razpravi je vprašanje Do- dekaneza, pomoc Orčiji žn splošni polo» žaj na jugovzhodu Evrope. V Albaniji so grške čete zavzele Kli- suro in polagoma prodirajo dalje. Poveljnik italijanske vojske v Alba- niji, general Soddu je odstopil. Na nje- H«vo mesto je bil imenovan general Ugo Cavallero, šef generalnega štaba. V italijanskl Libiji so angleške 6ete strnile obroč okrog Tobruka ter zasedle dvoje italijansklh letališč. Zdrnžcne države so začele dobavljati Angliji tako zvane »leteče trdnjave« in šte\ilna druga vojna Ietala, ki se že udejstvujejo v silovitih angleških akci- jah nad nemškhn in nad zascdenim o/emljem, NeniSko letalstvo je izvedlo spet več hudish napadov na angleška me- sta. Nemčija je poslala svoja Ietala In svojc letalce v Italijo, da pomagajo ita- Ujanski vojski in momarici v njeni bor- bi proti angleškhn vojnim silam. PoMika Rekonstrukdja vlade Kakcr poročajo iz Bcograda, bodo v najkrajšem času izvršene oaebne spre- membe v vladi. Ob tej priliki bo zase- deno tudi mesto prosvetnega ministra, ki ga od smrti dr. Antona Korošca za- časno vodi dr. Miha Krek. Osebne spre- membe ne bodo vplivale na politično smer sedanje vlade, Reiffev cfržave Danes gre za rešitev države, ki jo mo- ra zagotoviti narodna obramba, in za očuvanje osnovnih življenjskih pogojev posameznikov, ki jih mora zagotoviti narodna pxehrana, piše beograjski »Na- pred«. Nepotrebno zaletavanle Tedniku »Sloveniji«, ki hoče imeti 1 razne kritike menda v zakupu, je dal članek »Občestvo južnih Slovanov«, ki smo ga objavili 20. decembra, povod, da se zaletava v nas in nam skuša dajati »lekcije«. Mi smo v začetku onega clan- ! ka omenili, da posnemamo članek po | beograjski reviji »Slovenska misao«. To | pa je »Slovenija« docela zamolčala in j prikazala zadevo tako, kakor da smo j članek napisali mi. Ne glede na to, da Be s tem tehtnim in aktualnim člankom seveda strinjamo, pa bi pričakovali od »Slovenije«, da bi bila navedla pravi vir in tako pokazala več korektnosti. Stvar je vsekakor prav značilna. bo započeta stavba nadaljevala, si ven- dar ne moremo misliti, da bi po pre- teku tolike dobe celjski mestni svet ne uvidel potrebe, da stavbo pod Tovstom v interesu celjske mestne občine dokon- ča, izroči svojemu namenu in vnese v to svrho v bodoči proračun potrebne zneske Ako celjsko mesto madeža pod Tov- stom tudi še sedaj ne popravi in ne pre- preči nadaljnsga ugonabljanja občinske imovine, se bo odgovornost sedanje uprave celjske mestne občine neopravič- ljivo povečala. 0. K. Vodja... Bratislavski list »Gardist«, glasilo Ša- nje Macha, objavlja, kakor poroča za- i grebška katoliška »Hrvatska straža«, članek nekega Buerova pod naslovom »Dr. Mile Budak, hrvatski politik in književnik, novi vodja Hrvatov«. Kakor znano, je dr. Mile Budak eden izmed voditeljev frankovcev. »Sokolski glasnik« pravi: Kaže, da je g. Šanjo Mach že priporočil Budaka za »novega vodjo Hrvatov«. Kaj pa poreče k tej pikantni indiskreciji »Hrvatski dnev- nik«? Domače uesfi — Smrt matere predsednika JNS Pctra Živkovica. V Beogradu je umrla gospa Sara Zivkoviceva, mati g. Petra i Zivkovica, armijskega generala v p. in predsednika Jugoslovenske nacionalne atranke. Slava njenemu spominu! — Dako Makar f. V Metliki je umrl g. Dako Makar, bivši narodni poslanec ter posestnik in hotelir. Pokojni je bil zaslužen in ugleden nacionalen in gospo- darski delavec ter si je pridobil zlasti za napredek Bele Krajine trajne zaslu- ge. Bodi mu ohranjen časten spomin! — Vžigalice se ne bodo podražile. Združenje prodajalcev tobaka v Beogra- du objavlja: V zadnjem času se je poja- vilo veliko povpraševanje po vžigalicah. Glede na to smo pooblašceni izjaviti, da vžigalic ne bo zmanjkalo in da se ne bodo podražile. — Mletje bele moke. Po banski odred- bi smejo mlini v Sloveniji namleti eamo 10 vagonov bele moke na mesec in to za potrebe bolnikov in bolnic. — Vreč iz jute primanjkuje. Zaradi angleške blokade prihaja zelo malo jute iz Indije v Evropo. Zato primanjkuje vreč iz jute, ki jo sedaj polagoma na- domešča papir. Kristalni sladkor dobav- liajo samo še v papirnatih vrečah. Vreče iz jute, ki so prej stale kvečjemu 6 din, kupujejo sedaj pri nas že po 30 din, a jih nihSe rad ne proda. — Dodeljevanjo petroleja obrtnlm in. industrijskini podjetjem. V smislu za- III stoletie Jiena ie ona, ki doloca okus m kiUlurc svojega časa. Za sodoben dom si izbere 4- ELEKTRONS Kl SUPER SPREJEMNIK ORION RADIO ISO Anton Bremec, Celje, HBklošiieva «L 2 Radio d. z.o z., Ljubljana, Miklolicey« e. 7 Radioval, Ljubljana, Dalmatinova «L IS L. Ln&tcki, Maribor, Koroika cest« 11 devnega poziva uprave državnih mono- polov, oddelka za tekoče gorivo, vabi Zbornica za TOI v Ljubljani vsa zain- teresirana obrtna in industrijska pod- jetja, da prijavijo, koliko petroleja po- trebujejo mesečno v svojih obratih kot pomožno sredstvo (ne za razsvetljavo). Prijava mora vsebovati točen naajov podjetja (ime in priimek) odnosno tvrd- ko, dalje navedbo, v kakšne svrhe se potrebuje petrolej, kar je treba točno obrazložiti in utemeljiti, in kolicino, ki je mesečno neobhodno potrebna. Prijave je treba dostaviti Zbornici za TOI aaj- pozneje do 20. t. m., ako hočejo priza^ deti dobiti petrolej že v mesecu februar-« ju; pozneje došle prijave bodo prišle v poštev šele v mesecu marcu. v-j — Ogenj v rudniku Hudi jamL Pred dnevi se je v rudniku Hudi jami vne4a plast premoga, Ogenj se je hitro raz- širil, tako da so morali delo v rudniku začasno ukiniti. Mnogo rudarjev je za- radi tega sedaj doma, ostali pa so zapo- sleni z gasenjem, pri katerem sodelujejo tudi izvežbani delavci iz Hrastnika. Upajo, da se bo posrečilo kmalu poga- siti veliki požar. — Požar na Njivicah pri Radečah. V sredo okrog 10. dopoldne se je vnela streha stranskega poslopja v tvornici papir j a Bratje Piatnik na Njivicah pri Radečah. V pritličju poslopja je tovar- niška pisarna, v prvem nadstropju pa stanuje lastnik tvornice g. Ragg. Ra- deškim in gasilcem iz drugih krajev, ki so hitro prispeli, se je kmalu posrečilo omejiti in pogasiti požar in preprečiti, da bi se bil ogenj razširil na druga to- varniška poslopja. Zgorela je streha starega pisarniäkega poslopja in vdrli so se stropi. Kaže, da je požar zanetila električna iskra zaradi kratkega stika. — Na poti domov je zmrznil. V sredo so našli v snegu v Vologu pri Vranskem truplo 40-letnega posestnika Telesforja Rozenštajna iz Šmartnega ob Dreti, očeta petero otrok v starosti 3 do 14 let. Rozenštajn je prišel v nedeljo na Vransko ter kupil od trgovea Lavrißa konja in kravo. Okrog 16. je nekoliko vinjen krenil proti Vologu, da bi se 5ez Lipo vrnil domov v Šmartno. V anegm in mrazu pa je v Vologu omagal Ifc zmrznil. Stran 2. »NOVA DOB A« 17. I. 1941 Štev. 3. Ga. Ana Kukovleva t | V Mariboru je umrla v sredo do- ! poldne po daljšem, težkem trpljenju I ga. Ana Kukovčeva, roj. Jezernikova, ; soproga odvetnika in bivšega ministra g. dr. Vekoslava Kukovca. Pokojna je bila iz ugledne rodbine Jezernikovih, ki so vodili slovečo gostilno pri »Grena- dirju« na Bregu pri Celju. Pokojna je živela in se udejstvovala s svojim sopro- gom dolgo vrsto let v Celju na nacio- nalnem, kulturnem in socialnem po- dročju ter nadaljevala svoje delo po pre- »elitvi iz Celja tudi v Mariboru. Slo- venskemu Celju ostane v trajnem in najlepšem spominu njeno vidno udej- stvovanje v ženski podružnici CMD in Sokolu v Celju ter njeni odlični igral- ski nastopi na odru Celjskega pevske- ga druatva in DramatiČnega društva v Narodnem domu v Celju pred vojno pod vodstvom pokojnega Rafka Salmiča. Bila je plemenita gospa, zgledna zakonska družica in mati ter velika dobrotnica revežev. Za njo žalujejo poleg soproga tudi hčerka edinka ga. Anica, zet prof. Boris Sokolov in vnukinja Ksenija ter številni drugi sorodniki, prijatelji in znanci. Truplo so prepeljali danes iz Maribora v Celje, da ga položijo na okoliškem pokopališču v rodbinsko grobnico. Ge. Ani Kukovčevi bodi ohra- njen časten spomin, svoicem naše iskre- no sožalje! Franc Pušnik t Na Teharju pri Celju je umrl v torek v 73. letu starosti ugledni posestnik g. Franc Puänik. Rodil se je 19. novembra 1868 v Bezovici pri Vojniku kot mli- narjev sin. Zgodaj je izgubil očeta in kot najstarejäi med tremi hrati js moral poskrbeti za svoj obstanek, Odäel je v Celje in se tu izučil v čevljarski obrti. Ko je odslužil vojake, se je v Celju osamosvojil. Takoj je začel marljivo sodelovati v narodnih drustvih kot član in odbornik. Že pred vojno je bil na nacionalni listi izvoljen za občinskega odbornika v celjski okoliški občini. Tu- di po vojni je bil na napredni listi izvo- ljen v okoliški občinski odbor. Leta 1912. je z drugimi narodnjaki ustanovil gasilno društvo v Gaberju kot strogo slovensko organizacijc. Slovenski značaj društva in slovensko poveljeva- nje pa takratnim narodnim nasprotni- kom nista šla v račun. Zato so narodni nasprotniki ponudili Pušniku večjc de- j narno pomoč, samo da bi gasilno dru- ] štvo v Gaberju uvedlo nemško povelje- | vanje. Pušnik je kot zaveden naroden | mož odločno odklonil vsako vabo. Bil je od I. 1912. pa vse do 1. 1927. nacelnik gabrskega gasilnega draštva. Ko se je i preeelil iz Gaberja na Teharje, ga je j drustvo izvolilo za častnega člana. j Od ustanovitve kreditne zadruge »La- j stni dom« pred vojno je bil njen član. | Že mnogo let pred vojno je sodeloval • pri Družbi bv. Cirila in Metoda. S pokoj- no soprogo je rad pomagal povsod, kjer je šlo za narodno stvar. Zaradi svoje značajnosti in poätenosti je bil močno priljubljen. Od otrok, ki jih je vzgojil strogo v narodnem duhu, živijo štirje: Antonija je poroöena s posestnikom Alojzijem Gmajnarjem v Vojniku, Ma- rica je soproga carinskega inspektorja Lovra Miklavčiča v Mariboru, Fani je soproga kapetana I. raz. Zivka Pante- lica v Štipu, Ciril pa je uradnik Apne- nika in zgledno marljiv sodelavec pri Sokolskem društvu v Celju I. Pogreb Franca Pušnika, ki je bil v četrtek popoldne na Teharju, je pokazal pokojnikovo priljubljenost med prebi- valstvom. Med številnimi. pogrebci je bilo zastopano tudi gasiletvo, predvsem j gasilska Četa v Gaberju. j Francu Pušniku lx>mo ohranili časten i spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Ivan Fischer t Živinozdravnik g. Ivan Fischer v Zal- cu je v nedeljo zvečer po daljšem trplje- nju izdihnil. Vsak savinjski kmet, vsak gospodar je poznal g. Fischerja. Pov- sod je bil iskan, saj je živel idealno za svoj poklic. V prostem času se je vedno strokovno izpopolnjeval, kar nam pove njegova velika strokovna knjižnica. Bil je neumorno delaven vse svoje življenje do lanskega poletja, ko ga je bolezen priklenila na bolniško posteljo. Savinj- ska dolina ga bo težko pogrešala. Rodil se je 14. avgusta 1877 v Calkivu v Galiciji, gimnazijo in visoko šolo za živinozdravništvo pa je dovršil v Lvovu. Ze dva meseca po končanih študijah, ko ni hotel slediti pozivu visoke sole, kjer bi naj bil asistent, je zaprosil za j izpraznjeno živinozdravniško mesto v j Zalcu, kjer je postal uradni živinozdrav- j nik. Tu je služboval okoli 10 let. Nato je služil leto dni v Rogatcu, potem pa kratko dobo tudi v Feldbachu in Gleis- dorfu na Srednjem Štajerskem. Leta ! 1913. je postal državni veterinar v Ce- lju. Leta 1922. pa se je ponovno naselil v Žalcu kot državni živinozdravnik. V tern svojstvu je bil pozneje upokojen in je izvrševal potem skoraj do svoje smrti živinozdravniško prakso v korist neštetih kmetovalcev. Pokojni je zapustil ženo in troje pre- j skrbljenih otrok. Sin dr. Alfred Fi- scher je šef primarij bolnice za dušev- ne bolezni v Novem Celju, hčerka Zo- fija je uradnica v Celju, Olga pa je na domu. Zivinozdravnika Ivana Fischerja bo chranila vsa Savinjska dolina v hva- ležnem spominu. Svojcem naše iskreno sožalje! Celiemokolka c Previsoka mlevnina. Prejeli smo: Sreska načelstva naprošamo, da se malo pozanima, kaj delajo mlinarji po naših okrajih. Saj je neverjetno, da bi bilo podezelskim mlinarjem dovoljeno odte- govati 15% žita za mlevnino ali zahte- vati 50 din plačila od 100 kg koruze, ki se naj zmelje. Ljudje so obupani, ker že itak nimajo kaj jesti. Nedavno je nekdo pri nekem mlinarju prejel od 20 kg ječmena samo 8 kg ječmenove kaše. Čudimo se, da se za ta važni podsželski liroblem danes nihče ne briga. Saj je bila že prejšnja 10-odstotna mlevnina visoka, danes pa, ko «o se cene žitu, zlasti koruzi, ki prihaja zlasti za reve- že v poštev, potrojile, bi se že pri stari 10-odstotni mlevnini tudi zaslužek mli- narja potrojil, kar gotovo ni v sldadu s porastom draginjc. Treba je najti pravično rešitov, ker je mlevnina za kmeta mnogo večji izdatek, kakor n. pr. zemljižki davek, za malega človeka na deželi, ki si skuša zlasti danes prislu- žiti kako koruzo ali žito, pa je vpraša- nje mlevnine Se bolj pereče. Nujno po- trebno je, da se to vprašanje enotno in pravično uredi ter povsod javno raz- glasi, kaj smejo mlinarji zahtevati. V vsakem mlinu naj bo pritrjen oblastve- no odobren predpis o mlevnini. c Večerna odprava pisemsko post«. Zaradi ukinitve nočnih vlakov je postala večerna oprema pisemske pošte iz Celin zlasti v smeri proti Ljubljani, Za^rcbu in Beogradu ponoči nemogoča. Kdor želi, da pošta odpremi njegovo pisemsko pošto z zadnjim večernim vlakom, naj odda navadna pisma najpozneje do 17., priporočena pa do 18. ali najpozneje do 18.30 na celjski pošti. c Poroka. V nedeljo 12. t. m. popoldne &o je poročil v opatijski cerkvi v Ce- lju g. dr. Anton Ambrož, zagrebški urednik »Jutra«, z gdč. Lilijano Rosino- vo, hčerko odvetnika g. dr. Rosine iz Radeč in vnukinjo hišnega poscstnika g. Karla Gregoriča v Celju. Priči sta bila: za ženina g. minister dr. Albert Kramer, ki ga je zastopal glavni ured- nik »Jutra« g. Stanko Virant, za neve- sto pa g. dr. Josip Peček, zdravnik v Brežicah. Obilo sreče! c Svetosavska proslava. Upravni od- bor pravoslavne cerkvene občine v Ce- lju sporoča cenj. občinstvu, da zaradi rensih časov, ki jih preživljamo tudi mi, letos ne bo Svetosavske besede. Na dan sv. Save v ponedeljek 27. t. m. bo samo äolska proslava z blagoslovitvijo vode in rezanjem kolača ob 10.30 v telovad- nici v I. drž. narodni soli. Ta dan bo ob 9. služba božja v pravoslavni cerkvi sv. Save, nato pa procesija v omenjeno telovadnico. c Na BoROJavljenje v nedeljo 19. t. m. bo ob 9. v pravoslavni cerkvi sv. Save služba božja, ob 10. pa blagoslovitev vode. Blagoslovitev vode bo tudi na Krstov dan, v soboto 18. t. m. v cerkvi. V soboto 18. t. m. in nedeljo 19. t. m. popoldne bo blagoslovitev stanovanj pravoslavnih vernikov. c Uprava pravoslavne parohlje v Ce- lju objavlia, da je v smislu člena 175. cerkvene ustave razgrnjen volilni se- znam javno na vpogled v parohijski pi- sarni v Vrvarski ulici 1. Vsak clan pra- voslavne cerkvene občine celjske si la- hko ogleda ta seznam od 12. do vštetega 26. t. m. in predloži svoje event, pri- pombe k seznamu pismeno upravnemu odboru tukajšnje pravoslavne cerkvene občine. c Koncert slovenske mladhiske kla- \trske glasbe je priredila ljubljanska po- družnica Združenja jugoslovenskih glas- benih avtorjev v četrtek zvečer v mali dvorani Celjskega doma. Celotni spored koncerta, ki je bil le srednje obiskan, je izvajala pianistka ga. prof. Marta Oster- čeva-Valjalova iz Ljubljane, ki je umet- nica velikega formata. Težki spored je absolvirala z dovršeno tehniko, vseskozi poglobljeno igro, pohiim, čistim tonom in veliko fineso. Podala je ljubki >-Bo- žič« Brede Ščekove, Cvetkovo tehnično komplicirano »Sonatino«, Liparjeve za- nimive »Tri bagatele«, Šivičevo. nežno skladbo »Mikijev god«, Škerjančeve raz- gibane >Štiri mladinske skladbe«, Oster- čevih krepkih in svojevrstnih »Šest mla- dinskih skladb«, Švarovo mehko zvene- Čo »Miniature«, Premrlova ljubka »Dva otroška plesa«, fino nastrojeno in har- monično zelo pestro »Uspavanko« ter uoinkoviti ; Otroške igrc<. Mirco Sanci- nove, Pregljevo prisrčno »Uspavanko«, Mirkovo nežno > Blueto«, Pahorjevi ofcktni :Dve arabeski:;, Dolinarjev ljub- ki »Schcrzino;;, Jurija Gregorca močno skladbo »Arieta in kolo«, Tomčeve iz- vrstne »Male variacijci na narodno te- rn o, jzven sporoda pa zelo uspeli »Kmeč- ki pies* Mirco Sancinove. Ga. Osterčeva- Valjalova je igrala na novem, odličnem klavirju znamke Foerster, ki ga je bila ravno ta dan kupila v Celju. Predstaviia nam je vr3to moderni]\ slovenskih skla- dateljskih talentov, na katere smo la- hko ponosni. Dva šopka in navdušeni aplavzi so pričali o enodušnem prizna- nju in iskreni zahvali ge. Osterčevi-Va- ljalovi .za lepi umetniški vcčer naše mla- dinske klavirake glasbe. Obrtni pies Vas zopet vabi Bližnje, daljne znaince vse. Redek, kdor na to pozabi, Tradicije že to vele. Naša skrb bo žlahtno vince In pa dobrih več jedi. Še slaščice — suhe mlLnce, Kol'kor hoče vsak dobi. In brez godbe čist' seveda Plesati se pač ne da. Le poglejte, da ni sreda Enkrat skraja svečana. Soboia dne 1. II. 1941. c Ljubljanska drama je uprizorila v torek zvečer v celjskem gledališču Shakcspcarovo veličastno žaloigro >Ro- mea in Julijo« v mojstrskem prevodu Otona Župančiča ter zelo učinkoviti, skrbno pretehtani in stilno verni in enotni režiji dr. Bratka Krefta. Vseskozi posrečena in originalna je bila scenerija ing. arh. Franza, odlični so bili kostu- mi, prav tako tudi Zebretova scenska godba. Delo je bilo skrbno in temeljito naštudirano in je bilo izvedeno samo z dvema kratkima odmoroma. Naslovni vlogi sta podala ga. Levarjeva in g. Jan z veliko toplino in z umetniškim doživ- ljanjem ter dosegla močne dramatßke učinke. Dovršene like so ustvarili gg. Kralj (Mercutio), Skrbinsek (Capulet), Gregorin (knez Escalus) in ga Nablocka (dojka). Močno so se uveljavili tudi gg. Drenovc, Li pah, Presetnik, Sever, Plut in Peček ter ga. Mira Danilova (grofica Capuletova). Tudi izvedba osta- lih vlog je bila zelo zadovoljiva. Ob- činstvo, ki je napolnilo gledališče do zadnjega kotička, je doživelo večer ei- ste umetnosti. c Čudno postopanje. Pri uprizoritvi »Rornea in Julije«, ki je bila v torek v celjskem gledališcu, so si, ne da bi bili novinarje prej obvestili, »merodajni« kratkomalo prisvojili novinarsko ložo ter postavili vanjo reflektor, ki sta ga opravljali dve osebi, tako da je bila skoraj vsa loža zasedena. To postopanje je skrajno netaktno, saj so ravno novi- nai'ji oni, ki so s svojim delom v naj- vcčji meri zainteresirali občinstvo za gledališče in mu nudijo stalno podporo. Celjski novinarji so zaradi omenjenega postopanja aklenili, da bodo v bodoče izvajali konsekvence, če se bodo sücne nekorektnosti še ponovile. c Zabavni večer CPD pod geslom »Pe- sem in ples«, ki bo v soboto 18. t. m. v Narodnem domu, bo gotovo najlepäa za- bavna prireditev letošnje sezone. Poleg baletnih točk so nn sporedu mešani in KINO UNION - CELJE predvaja od 18. — 21. prekrasni Italijanski film Pomladna pesem Največji film sezone — Poje najslavnejši tenor sveta Gifiseppe Lugo Glasba Verdi- Pucclnl - V ostalih vlogah: Laura Muni moški zbori ter samospevi. Razen čla- nov društva bo nastopil še baritonist Andro Štrukelj, koncertni pevec, ki je stalnim obiskovalcem prireditev CPD že znan in bo s svojim krasnim glasom in finim podajanjem gotovo ponovno zadi- vil vsakogar. Ples občmstva bo med po- sameznimi točkami in po sporedu ob zvokih jazza celjske vojaške godbe. Za telesne dobrote bo obilno poskrbljeno. Obleka poljubna. Vstopnina 10 din, Za- četek točno ob 20. c Tečaj za rezervue oficjrje. Pododbor UROIR v Cdju sporoča: V zvezi z raz- poslano okrožnico obvežčamo rezervne oficirje, ki so se prijavüi v večerni te- čaj, da bo ta tečaj od 21. t. m. do 20. marca ob torkln in četrtkih od 20. do 22. v Oficirskem domu v vojašnici kralja Petra V ta tcčaj so vabljeni tudi oni tovariai, ki se doslej še ni,3o prijavili. Prinesite s seboj pisalne potrebščine. c ZdraAiiiška služba OUZD v Celjn. S 1. januarjem 1941 so bili priključeni ambulatoriju OUZD v Celju naslednji kraji: 1. vasi Loče in Slatina iz občine Smartnega, v Rožni dolini, spodnji del Trnovelj južno od Novačana po cesti do sole na Ljubečni in Lahovna iz občine Škofje vaai (iz dosfidanjega zdravniäke- ga okoliša v Vojniku); 2. vasi Sv. Križ iz občine Petrovč ter Gorica, prvi del iz občine Velike Pirešice in drugi del Iz občine Šmartnega v Rožni dollni (iz dosedanjega zdravniškega okoliša v 2al- cu); 3. vasi Čret, Bukovžlak in Pristava iz občine Teharja (iz dosedanjega zdrav- niškega okoliša v Štorah); 4. vasi Ri- fengozd iz občine LaSkega in Tremerje iz občine Sv. Krištofa (iz dosedaujega zdravniškega okoliša v Laškem). Opo- zarjamo zavarovance v navedenih kra- jih, da se poslužujejo zdravnikov OUZD v Celju. c Obrfcniätvo opo/arjamo, da je zadnji čas za napovedi pridobnine do konca tega meseca. Tudi pavšalisti morajo pri- javiti, koliko pomočnikov zaposlujejo, ako hočejo, da ostanejo tudi dalje pav- šalirani. Strokovnjaške nasvete dobite v pi3ftrni zdimženja od 8. do 12. dopoldne. —- Združenje obrtnikov za mesto in srez Celje. Razna batcljcna in desertna vina nudi po nizkih cenah, veletrgovina ALOJZ MASTNAK, Celje, Gosposlia ulka at. 7. c Uradno popi*avljanje volilnUi imcnl- ko\r. Mestno poglavai-stvo v Celju raz- glaša: Po § 5. zakona o volilnih imeni- kih, Službeni list z dne 12. IX. 1931, štev. 347-34, mora mestno poglavaratvo v dobi od 1. do vštetega 31. Januar ja vsakega leta izvräiti uradne popravke stalnih volilnih imenikov. Pri tem vpiSe v volilne imenike s svojim sklepom vse one osebe, ki imajo volilno pravico, pa še niso vpisane, in izpusti na isti nacin one, ki so izgubile to pravico. Vojaki, ki so odslužili, odnosno ki v letu 1941, služijo svoj rok, se vpišejo uradno. Vo- lilno pravico za volitve v narodno skup- šČino imajo vsi moški državljani kra- ljevine Jugoslavije po rojstvu ali natu- rlalizaciji, ki so dovršili 21. leto sta- rosti in vsaj že leto dni bivajo v občini. Državni in javni samoupravni uslužben- ci se vpišejo v volilne imenike Celja, ako imajo v njem svoj službeni sedež. Za državne uslužbence se 1-letno biva- nje no zahteva. Vse osebe, ki imajo pravico do vpisa, pa v imenikih so niso vpisane, naj se zglasijo v času od 13. do vStetega 30. t. m. med 9. in 12. do- poldne v sobi št. 2 m.estnega poglavax- stva. S scboj naj prinesejo krstni list, uradno potrdilo o državljanstvu in urad- no potrdilo o predpisanem bivanju v ob- čini Celju. V navedenem času naj se zaradi popravkov v imenikih zglasijo tudi oni, katerih imena, poklici, bIuž- foeni in drugi nazivi ter bivališča niao vpisani. H««v. S. »NOVA DOB A« 17. I. 1941 Struu ». ;, 7 let robije zaradi poskusa požiga. Pred petčlanskim senatom okrožnega ¦sotfi&Ča v Celju, ki rau je predsedoval '-B. o. s. Cepuder, ae je zagovarjal v ee- triek 42-letni mlinar Anton Vah iz Bu6 pri Podčetrtku zaradi poskusa požiga mäina v Bučah, ki je last njegovega bivata Alojza Vaha. Alojz Vah stanuje s t za- kljufcka, da je Anton Vah kriv, in ga je obsodilo na 7 let robije in trajno *z- gubo častnih pravic. Zagovornik je ta- koj prijavil revizijo. Anton Vah jc po razpravi v joku zatrjeval, da je . bol- zen. POZOR - HIŠNI POSES7NIKI! Vljudno sporočam, da Izdelujem zelo praktične piodevinaste rezervoarje za vodo na podstrešjih, istotako pločeviniste vedrice po zelo nizkihin ugodnih cenah Priporoča se Fran/o Dollan - celje Zakresijo c Zetev »inrti. V Samostanski ulici 8 je umrla 10. t. m. v visoki staroati 91 let zasebnica ga. Izabcla Haaszova pi. Grünenwaldtova. V soboto je umrla v ulicJ dr. Gregorja Zerjava 4 v .starosti 85 Jet zasebnica ga. Marija Wolfova, roj. Platzcrjcva, v Vrvaraki ulici 1 pa 6Wetna šivilja Ana Wolfrumova. V nedeljo je umrl na Dobrovi pri Celju 50-k'tni meatni delavec Florijan Reber- nik. V celjaki bolnici so umrli: v sobolo 46-letna posestnikova žena Matilda Po- to&nifcova iz Zusma in 70-letni dninar Franc Cokan \z Gotovelj, v nedeljo 29- letna žena tekstilnega mojsira Štefanija Hokingerjeva z Lave pri Celju in 37 - letna rudarjeva žena Marija Kaeičeva iz Hrastnika, v ponedeljek enoietni mizarjev ainček Jože Pečnik iz Lubije pri Mozirju, v torek 64-letni vojni invalid brez stalnega bivaliaca An- dre j Veber in enoletna dnhiarjeva hčer- ka Ivana Kajba iz Lmenega pri PodČe- trtku, v sredo pa 771etna obeinska reva Ana Herlahova iz Lokovico pri Šoštanju. N. p. v m.! c V Mcvu jc bdihuila' polcg speeega siß^ha. V petek 10. t. m. zveČer se je zglafiila beračica Rozalija Kačičnikova iz Malega Dolica pri Vitaiiju ß svojim osemletnim sinčkom pri po3estniku An- ton u Kvaau na Zg. Hudinji in poprosiia za prenočišče. Posestnik ji je ustregei ter je odkazal njcj in njenemu sinčku proetor v hlevu. Ko se je deček v soboto zgodaj zjutraj zbudil in je poklieal svo- jo mater, da bi vstala, je z grozo ugo- tovil, da jc mati mrtva. Ubožica je bila v spanju poleg njesa izdihnila. Polro- Pali so io na bolniškem pokopali&Su. c O novoletnl nesreči, ko sta se a strupenim plinom, ki je uhaja! iz peči, v apanju zastrupila pomočnik in vajenec pekovskega mojstra Franca Jakliča v Gaberju pri Celju, srao še izvedeli, da je vajenec kljub zastrupljenju še zbudil svojega mojstra in ga obvestil o nesrcči, nakar je mojster takoj obvestil reševal- no postajo, ki je oba ponesrečenca pre- peljala z reševalnim avtomobilom v bol- nico. Ponesrečenca sta hitro okrevala. c Za zlrnsko pcmoč ccljskim revežem so aadalje darovali: tv. R. stermecki 3.000 din v blagu, tv. Anton Hofbauer 1.000 din, Ivan Mastnak 500 din, od- vetnik dr. Juro Hraaovec 100 din, Josi- pina Toplakova, blagajničarka pri tv. Rakuach, 100 din, namesto venca na krsto poštnega upravnika v p. g. An- tona Minnika je darovala podružnica Cebelarskega društva v Celju 100 din, rodbini podpolkovnika Branka Šuputa in Ade vdov. Holjac v Zagrebu pa sta darovali 200 din. Mestna občina se v lastnem in imenu obdarovancev iskreno zahvaljuje za darila. Domač^ kislo zelje, prvovrstne kraju- ske klobase dobite v na novo odprti trgovini ALOJZ MASTNAK, Celje, Go- sposka ulica štev. 7. c Darilo za celjske reveže. V počasti- tev spomina živinozdravnika g. Ivana Fischerja v 2alcu je daroval trgovec g. Adalbert Sulcer v Letušu 200 din za zimsko pomoč celjskim revežem. c Delovni trj«. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 1130 brezpo- selnih (896 moških in 234 žensk) na- sproti 828 (606 moškim in 222 žen- skam) dne 31. decembra. Delo dobijo po 1 oskrbnik in hlapec, 5 kuharic, 4 kmečke dekle, po 2 natakarici in služki- nji ter 1 postrežnica. Za Vase kujigovodstvo ob novem letu trgovske knjige in ostale pisarniške po- trebščine pri tvrdki Karl Ooričar vdova, Celje, Kralja Petra cesta 9. c Dljaiki kuhiuji v Celju so darovali ga. Marija Rosinova, vdova po odvetni- ku v Mariboru, knjigarnar g. Franc Le- skovšek v Celju in g. Leo Kudiš, tovar- nar v Celju, po 100 din namesto venca na grob poštnega upravnika v p. g. Antona Mirnika v Celju. Ob priliki pri- jateljskega večera sta ljubitelja dijakov gg. Remic iz Dravograda in slaščičar Rudolf Goleš v Celju darovala Dijaški kuhin ji 200 din. c Dijaški kuhinji meščanske sole v Celju je daroval mesarski mojster g. Matija Esih v Celju 200 din namesto venca na grob poštrega upravnika v p. g. Antona Mirnika. c Dijaški kuhinji v CeU« je daroval g. dr., Fran Kidrič, univ. profcsor v Ljubljani 200 din namesto venca na krsto ge. Ani Kukovčevi, soprogi odvet- nika in bivšega ministra v Mariboru. c Zdravniško dežnrno službo za član<> OUZD in svojce bo imel v nedeljo 19. t. m. zdravnik dr. Josip Cerin v Pre- šernovi ulici. Zavarovanci naj iščejo zdravniško pomoč pri dežurnem zdrav- niku samo v neodložljivih primerih in kadar je pristojni lečeči zdravnik odsoton $okolstvo Naš naraštaj Omenili smo žc zadnjie, da imajo več- ja društva posebne naraščajske odbore, v Celju na primer obe drustvi in še ne- kaj edinic v celjski sokolski župi. Opi- sali smo skupščino naraščajskega od- seka Sokola v Beogradu, bili bi pa po- vršni, ako ne bi povedali, da izdaja na- raščaj Ljubljanskega Sokola svoj list »Sokolska mladina«, naraščaj Sokola v Splitu pa i-Mladi Soko«. Bratje nara- ščajniki in sestre naražčajnice si priza- devajo, da je vscbina zsuiimiva in pouč- tia. Moramo priznati, da jim je prizade- vanje uspelo, saj nekateri listi članke iz obeh glasil celo ponati3kujejo. Ka- kor pri Sokolskem društvu Celju-matici, imata seveda tudi narašč-ajska odseka navedenih dveh društev svoje posebne vaditeljske tečaje. Naša dolžnoat je, da mladino pri nje- nih stremljenjih podpiramo, ker bomo le na ta način zagotovili naši organiza- ciji lepo bodočnost. x Smucai'sJke tekme Sokola Celja I. Sokolsko društvo Celje I. je priredilo v nedeljo 12. t. m. dopoldne društvenc smu'jarske tekme za člane, ženski nara- ščaj ter za nižji in višji oddelek moške dece. Tekem se je udeležilo 30 tekmo- valcev in sicer 10 članov, 2 naraščajnici ter 15 dece viäiega in 3 nižjega oddelka. Doseženi so bili naslednji rezultati: Čla- ni (dolžina proge 12 km): 1. Karel Tratnik 52.58; 2. Svetozar Stegu 55.30; 3. Ernest Štoklas 56.14; 4. Ivan Koko- šinek; 5. Peter Faktor. Prvi trije poj- dejo na savezne tekme v Planico. Zenski naraščaj (2 km dolga proga): 1. Mila Blaznikova 16.55; 2. Majda Dejakova 18.25. Višja moška deca (2 km dolga proga): 1. Ivanček Cvek 13.57; 2. Ivan- i ček Vabič 14.16; 3. Oton Mak 14.53; ! 4. Dragee Ložar 15.11. Nižja moška de- ; z sodobnimi TUNGSRAM KPvYPTON žarnicami! Zadovoljui bodete, ker bo razsvetljava boljša, poraba toka pa manjša. BOLJŠA LUC, MANJŠI STROŠKI! TUNGSRAM Mgfifaß ca (2 km dolga proga): 1. Vilibald Kos 15.23; 2. Ivanček Vok 17.42; 3. Anton Ahtik 33.55. Na tekmi moškega nara- ščaja, ki je bila 8. t. m. dopoldne na 5 km dolgi progi, pa so bili doseženi na- slednji rezultati: 1. Boris Pšeničnik 15.05; 2. Anten Kos 17.03; 3. Silvester Rajniš 17.50; 4. Konrad Kos 17.50. Tek- movalo je 10 naraščajnikov. Po tekmi so bili vsi tekmovalci pogoščeni s čajem. Te prve tekme v letu 1941. so pokazale res lepe rezultate naše telesno in dušev- no vzgojevane sokolske mladine. Lepo je bilo gledati deco ob prihodu na eilj. Nasrkani svežega zraka in rdečih lie so mali Sokoliči drug za drugim borbeno prismučali na cilj. Tekme, ki jim je pri- sostvovalo mnogo gledalcev, so bile za- ključene v najlepšem redu. To so prvi sadovi in uspehi našega marljivega in vztrajnega sokolskega dela. fporf f. zfef slovenskih smulariev v Cef/u Slovenska zimskosportna zveza na j Jesenieah prijfedi od 24. do 26. t. m. I. zlet slovenskih smučarjev v Celju, ki bo največja letožnja manifestacija smu- čarskega sporta v Jugoslaviji. Nastopili bodo najboljši smučarji z Gorenjakega, iz Ljubljane, Maribora, Celja in drugih krajev Slovenije, zastopani pa bodo tudi hrvatski smučarji. Spored zleta je naslednji: Petek 24. t. m.: Ob 19. smučarska baklada izpred kolodvora po mestu, nato nagovori pred pcslopjcm mCvStnega po- glavarstva. Sobota 25. t. m.: Ob 9. smuški tek na 18 km dolgi progi z nastopom in ciljem v Zagradu. Tek se bo ocenjeval za kombinacijo in posamezno. Ob 14. pričetek tekmovanja v smuku za scni- orje. Nastopno mesto na Tolstem vrhu, cilj pod Celjsko kočo. Dolžina proge 1.400 m, viäinska razlika 380 m. Ob 20. smučarska veselica v Narodnem domu. Nedelja 26. t. m.: Ob 9. pričetek | tekmovanja v smuških likih. Nastopno mesto na gornjem travniku Tolstega vrha, cilj pod Celjsko kočo. Dolžina pro- ge 600 m, višinska raalika 180 m. Ob 10. pričetek tekmovanja v smuških likih za dame. Nastopno mesto na srednjem travniku Tolstega vrha, cilj pod Celjsko kočo. Dolžina proge 450 m, višinska razlika 120 m. Ob 10. pričetek tekmo- vanja v mladinskih tekih na 3, 5 in 8 km. Nastopna mesta in cilji v Liscah pri Celju. Ob 10.30 pričetek tekmovanja v smuških likih za mladino. Nastopno mesto na srednjem travniku Tolstega vrha, cilj pri Celjski koči. Dolžin-i proge 450 m, višinska razlika 120 m. Ob 14. pričetek tekmovanja v smuških likih za narodno prvenstvo v norveškem sestav- ljenem tekmovanju, posameznih skokih in za mladinsko narodno prvenstvo. Ob 18. razglasitev rezultatov pred poslop- jem mestnega poglavarstva. Tekmovanja bodo torei za narodna prvenstva v norveški, alpski kombina- ciji, sestavljenem tekmovanju (tek, sko- ki, smuk in liki), za mladinsko narodno prvenstvo v tekih na 3, 5 in 8 km, v smuških likih in skokih ter za zletno prvenstvo v smuökih likih za dame. Celje bo torej od 24. do 26. t. m. do- živelo veličastno manifestacijo moči in napredka slovenskega smučarstva in bo števjlnim gostom gotovo izkazalo vso svojo gostoljubnost in naklonjenost. ¦¦ Dajte na razpolago prenočiača! V dneh 24., 25. in 26. t. m. bo v Celju I. zlet slovenskih smučarjev. V nažem mestv se bodo zbrali številni gostje iz vse Slovenije in tudi iz Hrvatske. Ker se je bati primanikovanja prenočišČ, prosi stanovanjski odsek zletnega odbo- ra vse, ki imajo na razpolago oprem- Ijene sobe za prcnočišča, da jih dajo za omen jene dni odseku na razpolago. Blagovolite prijaviti sobe z navedbo za- htevkov čimprej v zletni pisarni SPD v I. nadstropju hotela »Belega vola« na Kralja Petra cesti. * Snežne razinere. Mozirska koča (1344 m): —^6, oblačno, 20 cm pršiča na podlagi 40 cm, smuka odlična, Celj- ska koča (700 m): —4, sneži, 20 cm präica na podlagi 30 cm. Iz naiih kraiev Store š Sentlovrenski oder bo Rostoval v Štorah. Šentlovrenski gledališki oder uprizori v nedeljo 19. t. m. ob 16. v So- kolskem domu v Štorah Golarjevo vese- loigro »Vdova Rošlinka«. Cenj. občin- stvo vljudno vablieno. 7, Sokolsko Rledališče \ Zabukovci pri- pravlja v režiji br. Kojnika Realovo - Cesarjevo veseloigro »Trije vaški svet- niki«. Uprizoritev bo v februarju in si- cer najbrž v Piklovi dvorani v Grižah. z Potujoča knjižnica ZKD v Mariboru je prispcvala Sokolskemu društvu v Za- bukovci 80 knjig. Poleg tega ima So- kolsko društvo še nekaj svojih knjig, tako da bo knjižnica, ki bo pričela po- slovati prihodnji teden, razpolagala z najrazličnejšim čtivom. Okoličane vabi- mo, da pridno segajo po knjigah. ŽaSec z Zvočni kino Žalec. V soboto 18. t. in. ob 20. in v nedeJjo 19. t. m. ob 14., 16. in 18.45: »Donašnja deklet&«. Izvirna madžarska komedija z glasbo Pavla Abrahama. Zadnji film Szepes Lie pred odhodom v Hollyvood. Iv. P®i&r v lav. dof. št Zimska pomoč šolarjem v St. Petru v Sav. dol. Na božični dan je priredila tukajšnja sola božičnico v prid siromaš- nim učencem. Poleg blaga, ki g;> je po- slala banska uprava, je učiteljstvo zbra- lo v ta namen lepe prispevke v denarju in blagu. Glavni darovalci v denarju so bili: prebivalci tukajšnje občine 1094 din, občinski odbor društva Rdečega lcriža 240 din, župnik g. dr. Jančič 232 din 25 par, upravna občina Št, Peter 200 din in Savinjska posojilnica v Žal- cu 100 din, skupaj 1866.25 din. V bla- sttran 4. »NOVA DOBA« 17. I. 1941 Štev. 3. gu pa so podprli akcijo: tovarna plete- nin na Polzeli z nogavicami v vrednosti nad 2.000 din, tekstilna tovarna Themel & Ogrizek v St. Petru z 90 m blaga za perilo v vrednosti 1.200 din ter tukajš- nji in delno tudi celjski trgovci. Skupna vrednoat blaga je znašala najmanj 4274 din. Obdarovanih je bilo 75 revnih učen- cev z blagom za obleko in perilom ter nogavicami in volnenimi jopiči v skupni vrednosti okrog 6.700 din. Navzoči učenci so bili tudi pogoščeni s pecivom in toplim čajem. Pogostitev je oskrbelo uciteljstvo. Veseli obrazi obdarovancev in zahvala staršev so dokaz, da je prire- ditev dosegla svoj moralni in socialni uspeh v polnem obsegu. Vsem daroval- cem, ki so z lepim razumevanjem pod- prli to človekoljubno akcijo in s tern. ( vsaj delno omilili bedo tukajšnjih Šolar- jev, izreka šolska uprava v svojem In rmenu obdarovancev najiskrenejšo za- hvalo. Sloveni Gradec s Fran Tretjak f. Po dolgotrajni in težki bolezni je dotrpel v soboto 4. t. m. v najlepši moški dobi upravni ofi- cial v pokoju, posestnik in trgovec z lesom g. Franc Tretjak v Slovenjem Gradcu. Pokojni je služboval dolgo vrsto let v tukajšnji javni bolnici ter posve- til svoje najboljše moči in znanje na- predku in razvoju tega zavoda. Bil je odličen uradnik in kremenit značaj ter je neustrašno izpričeval svojo narodno preprican je; prav tako je vzgojil svoje otroke v strogo narodnem duhu. Zapu- šča soprogo, hčerke Franjo, por. Krof- lovo, Angelo, por. Jaäevo, Marijo, urad- nico na tukajšnjera sreskem načelstvu, Milko ter sinove Pepija, trgovca, Fran- ca, uradnika na sreskem načelstvu v Mariboru, Hinka, pravnika.in Mirka. Po- greb, ki je bil na praznik Treh kraljev, je pokazal, kako priljubljen je bil po- kojni daleč naokoli. Poleg žalujočih svojcev ga je spremljalo na njegovi zad- nji poti izredno mnogo meščanov in oko- ličanov ter zastopniki uradov, oblastev, društev in korporacij. Pod vodstvom pevovodje g. Alojzija Krajnca so zapeli domači pevci pokojnemu pred hišo ža- loati v slovo ,>Vigred se povrne«, na po- kopališču v Starem trgu pa »Blagor mu«. Pogrebne obrede je opravil domači župnik, od pokojnega pa sta se poslo- vila ravnatelj tukajšnje bolnice in žu- pan občine Pameč. Mnogo vencev in evetja je bilo položenega na sveži grob. Francu Tretjaku bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! s Siprtna nesreča v rudniku. Novi bauksitni rudnik Vranja peč v St. Ilju pri Velenju je zahteval prvo smrtno žrtev. V sredo 8. t. m. je pri delu v rudniku zasulo 35-letnega kopača Vinka Jelena. Jelen je dobil pri nesreči težke notranje poškodbe, stisnilo mu je prsni koš in zlomilo več reber. Zdravnik bra- tovske skladnice v Velenju dr. Kolšek je odredil takojäen prevoz v slovenjegra- ško bolnico. Zdravniki so se trudili, da rešijo mlado življenje, a njihov trud je bil zaman. Jelen je v soboto zjutraj po dolgem trpljenju izdihnil in to v trenut- ku, ko je stopil v bolniško poslopje nje- gov brat Adolf, novinar iz Maribora. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno so- žalje! s Konj ga je usrartih Dne 8. t. m. zvecer se je zgodila v Orlici pri Vuhredu smrtna nesreča, katere žrtev je postal 59-letni posestnik Anton Miklavc. Mi- klavc je stopil, navedenega večera h konju v hlevu, nenadno ga je pa konj brcnil v trebuh. Miklavc poškodbi ni posvečal pažnje. Ker pa bolečine niso ponehale, je v petek zvečer poiskal zdravniško pomoč v slovenjegraški bol- nici. Zdravniki mu kljub vsestranskem prizadevanju niso mogli pomagati in po- nesrečenec je kmalu po prevozu izdih- nil. Pokojnika so prepeljali v Orlico, kjer so ga v ponedeljek pokopali. s Nov grob. V bolnici je umrl g. An- ton Eržen, upokojeni preglednik finanč- ne kontrole. Pokojni je dolgo vrsto let marljivo opravljal svojo službo pri fi- nančni kontroli v Šoštanju in je šele pred dvema mesecema stopil v zasluženi pokoj. Zapušča dve hčerki. Naj počiva v miru, svojcem naše sožalje. s Nesreča znanega sportnika in nacio- natncga borca. Pred dnevi se je ponesre- čil znani sportnik in nacionalni borec Vinko Cajnko, lesni trgovec v Slove- njem Gradcu. Pri nalaganju hlodov mu je padel hlod na nogo in mu jo zlomil. Cajnka so prepeljali v slovenjegraško bolnico. Sportniki in OJNS žele svojemu tovarišu skorajšnje okrevanje. s SK Slovemj Gradec je začel uspešno delovati in snuje smučarsko sekcijo. V ta namen je pozval vse prijatelje belega sporta, da se prijavijo tov. Hubertu. Po i dosedanjih priiavah sodeč je v naši do- lini precej ljubiteljev belega sporta, med njimi pa seveda mnogo dobrih smučar- jev, ki se bodo s sistematičnimi treningi izpopolnili. Novi sekciji želimo mnogo uspehov! Laško 1 Hudi dull po Rečici. Kmalu po No- vem letu sta hodili po vseh rudniških stanovanjih po Rečici dve domači kmeč- ki dekleti in povpraševali, kakšne liste imajo naročene. Pri nekaterih sta n. pr rekli, da »Jutro« laže in naj raje naro- čijo »Slovenca«, ki piše samo čisto, go- lo resnico. V oči so ju bcdli še nekateri drugi listi. Večina rudarjev in name- ščencev jima je pokazala vrata. Ali je dovoljeno hoditi po hišah in na tak način vpraševati ljudi, kaj Čitajo in na- ročajo? Ali je tudi misel že monopol ne- katerih? Rudarji vprašujejo, ali jih bo- do tudi kdaj vprašali, kaj bodo jedli, s čim se bodo oblačili itd. 1 Avtomatsko tclefonsko centralo bo dobilo Celje za mesto in okolico. Misli- rao, da je nujno potrebno, priključiti k tej telefonski centrali tudi Laško, ki se po svoji industriji in kot letovišče če- dalje bolj poslužuje telefona in bi mo- ralo imeti avtomatsko centralo že kot važna postojanka za tujski promet. Po- zivamo občino, upravo kopališča, tujsko- prometno društvo in vse druge činitelje, da se nemudoma lotijo zadevne akcije. 1 Podražitev piva. Vsi slovenski go- stilničarji prav dobro razumejo, zakaj je Costilničarska pivovarna v Laškem povišala cene pivu in zakaj tega ne stori njena konkurentinja. Vsa javnost, to so tisti, ki pivo pijejo, so žc dolgo priča- kovali povišanja cen spričo sploüme po- dražitve vseh potrebäcin in vidijo, da povišanje ni pretirano, temveč nizko na? sproti povišanju ostalih cen. Dobro ra- zumejo konzumenti, kaksna je namera konkurence. Prav zaradi tega pozivajo vse gostilničarje, da se držijo svojega podjetja. Sicer pa to diktira že pamet in stanovska zavest. O stvari bomo, ko bo potrebno, napisali še kaj več in posvetili tudi na postojanke nasprotnikov. 1 Planinci, lovci, pozor! Ponovno Vas opozarjamo na planinsko lovsko prire- ditev, ki bo v soboto 18. t. m. zvečer v Sokolskem domu v Laškem. Kakor smo že poroeali, je čisti dohodek te pri- reditvc določen za zgradbo planinskega doma na Šmohorju, te vabljive izletne točke Celjanov in Laščanov. Odbor SPD 3i je nadel nalogo, da mora biti planin- ski dorn že letos otvorjen in dan na raz- polago izletnikom. Dolžnost javnosti je, da podpremo stremljenje vnetih planin- cev in posetimo prireditev kar najäte- vilneje. Kdor ne bi mogel ta dan v La- ško, naj bi se s kakim darom spomnil Šmohorja. Spored prireditve je zelo pe- ster, zabave bo dovolj. Sodelovala bo vo- jaška godba iz Celja. Na svidenje v soboto! 1 Prodaja nepromičnJnp. Hišo klepar- ja g. Cilenška v Laškem je kupil naki Celjan za 260.000 din. 1 Na iiaslov cestnega odbora. V nepo- sredni bližini hiše ge. Galunove pod Krištofom manjka ob državni cesti tik nad bregom Savinje okrog 40 m zaščit- ne ograje. Nekaj ograje je izginilo že prej, ostalo pa so odstranili delavci, ko so metali po bregu plazovito ilovico z državne ceste. V temi grozi pešcem ne- varnost, da zgrmijo po strmini v strugo, še večja pa je nevarnost za drveda vo- zila vseh vrst. Prosimo, da poskrbi cest- ni odbor za takojšnjo postavitev ograje. 1 Gradnje novo hiše? Dne 13. t. m. je bila na parceli g. Mihaela Hrastnika iz Brstnika poleg občinskega drevoreda nasproti Radiotherme komisija glede gradbenega dovoljenja Hrastniku za zi- davo hiäe. V komisiji so bili zastopniki občine, Okrožnega urada, banske uprave itd. Parcela je silno maihna in mora lastnik iti od občinske ceste 4 m, od Rösslerjeve parcele 4 m in prav tako tudi od občinske parcele, kjer je gozdov- je, zadaj je pa itak samo skalovje. Za- enkrat je dovoljenje sicer izdano, v re- snici pa gre le za to, da bi parcelo dobro prodali ali pa uporabili za kak nov kamnolom ... V takih primerih pa smo imeli že več komisij .,. . 1 Pameten predlog laških obrtnikov. Z novim letom je prevzel posle tajnika pri obrtnižkem združenju krojač P. Ze na lanskem občnem zboru so poudarjali nekateri obrtniki, da ni dovoli, če raz- pravljajo na sejah, koliko bomo plaČe- vali članarine, kdo bo tajnik, predsed- nik, kdo plačan poverjenik v raznih kra- jih itd., ampak, da se bodo reševala vprašanja obrtnikov, ki jih zahtevajo sedanji resni časi. V Laškem imamo tajnike za združenje trgovcev, gostilni- čarjev, obrtnikov (tu še celo dve moči!) in za »Koto«. Za vse te institucije naj bi se osnovala skupna pisarna z urad- nikom s predpisano izobrazbo, ki bi opravljal službo dnevno z razdelitvijo časa za posamezne institucije. Tako pa ljudje v sedanjih razmerah često išče- jo tajnike vsepovsod in izgubljajo po nepotrebnem čas. Tudi bi bilo potem več reda, točnosti, evidence, hitrejšega po- slovanja, kakemu inteligentu pa bi bila omogočena stalna lepa eksistenca. 1 Sveži gomilL Ta teden sta premi- nula v Laškem kar dva Oibčana: V Kre- kovi ulici 75-letna soproga višjega sod- \ nega oficiala v p. ga. Katarina Kopa- ! čeva. Pokojna je bila po rodu Dalmatin- ! ka iz Splita kjer je njen soprog služ- .» boval dolga leta. Baš letos v juniju bl praznovala s svojim soprogom zlato po- roko. V Laško sta se preselila iz Celja v letu 1932. Zapušča moža Adalberta, hčerko Ernestino, ki živi doma, Anico, ki je uradnica na okr. sodišču v Celju, sina Jožeta, ki je rachinski svetnik v Nemčiji in sina Adalberta, ki je jetni- čar na okrajnem sodišču v Laškem. V sredo popoldne so jo Laščani spremili na zadnji poti na domače pokopališče. — Na Slomškovem trgu je preminul 78- letni upokojeni železniški čuvaj g. Jože Mastnak. Po rodu ie bil iz St. Jurija ob juž. žel. V železniški službi je bil 26 let. Zapušča ženo go. Marijo, roj. Marotovo, s katero se ie poročil šele lani. Njcgov sin Franjo je železniški čuvaj na postaji v Laškcm, poleg njega pa zapuSča še enega sina in 4 hčere. Na poslednji poti so ga občani apremili v petek zjutraj. Pokojnima bodi ohra- njen traien spomin, svojcem naše :3kre- no sožalje! 1 Ziviuski sejem v Laškem. Na živtn- ski isejem v Laškem so 14. t. m. prignali 84 glav živine. Najvišja cena volov je bila 9.50 din za kg, cena krav pa po 5.50 in 6 50 do 7.50 din. 1 Lastnike psov in mack opozarjamo, da bodo lovci pričeli v ponedeljek 20. t. m. polagati strup za lisice po vsem revirju občine Sv. Krištofa in St. Lenar- ta. Preprečite, da bi psi uhajali v revir in prišli do strupa, ker pozneje pritožbe ne bodo nič pomagale. 1 Kino Laško bo predvajal v petek 17. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 19. t. m. ob 14., 16.30 in 20.30 francoski vele- Eilm »Očetova velfka žrtev« (Kaljuža). Ljubezen, intrige, nezvestoba, pikantne in diskretne scene. Razkošno in bogato opremljen film z lepo glasbo in baletom. V glavnih vlogah Erich von Strohoim, Annie Ducaux, Dalio i. dr. Tednik. — V sredo 22. in četrtek 23. t. m. ob 20.30 izredna prireditev v kinu Laško. Prvi veliki ameriški zvočni film, ki obravna- va seksualna vprašanja. Problemi za- konske in izvenzakonske ljubezni v okvi- ru široko zasnovane filmske drame »Zastrupljcna kri«. Samo za odrasle! Ne zamudite! Predigra. Dos pri Hrastniku o Dol s. Anteju Begu. Ze redki so še živeči možje, ki so se proti koncu pre- teklega stoletja na vseh področjih svo- jega javnega udejstvovanja odločno po- stavili v bran proti zatiralcem našega naroda in našega materinega jezika. Njih vrste se iz leta v leto redčijo. Z globoko hvaležnostjo se pa spominjamo še onih živečih narodnih borcev, ki so z živo besedo utrjevali med narodom narodno zavest, zlasti na mejah in v narodno ogroženih krajih. Prav poaeb- no skrb je bilo treba posvetiti takratni- mladini, da smo jo varovali potujčenja, kajti oblast je imela na razpolago vsa sredstva, da izvede svoj načrt raznaro- dovanja do kraja. Med narodno selc ogroženi kraji je bil tudi Hrastnik. Lastniki industrije in uradništvo so bili tuje narodnosti. Njih naloga je büa uvesti v ta kraj tujo miselnost in tuj jezik. Proti tej narodni nadlogi so Be odločno postavili v bran domači rodo- ljubi in so že leta 1886. ustanovili po* = družnico Družbe sv. Cirila in Metoda za Zidani most — Hrastnik-Dol, s sedežem na Dolu. Kasneje so na tem področju nastale že tri podružnice. Dne 18. maja 1913 je bil na Dolu prvi občni zbor po- družnice CMD za Dol in okolico. Tega občnega zbora se je udeležil tudi g. Ante Beg, ki je bil takrat potovalni u6i- tclj CMD. Na tem občnem zboru, ki je bil zelo dobro obiskan, saj je podruž- nica že ob svoji ustanovitvi štela nad 100 člancv, kar je bila zasluga gg. Gnu- sa in Hofbauerja, je g. Ante Beg živo orisal grozečo nevarnost, ki preti naSi mladini, ki ji hočejo odvzeti materin jezik in materino govorico. V živem spo- minu so nam še njegove bodrilne bese- de, ki so rodile tudi obilen sad. G. An- teju Begu tudi mi Dolani iskreno če- stitamo k njegovi 70-letnici z željo, da bi še dolgo čil in zdrav preživljal je- sen svojega življenja. Cenj. občinstvii se priporoča tvrdka Anton Leinik *aloga «r zlata srebrnlnm optikaltdl Celle Glammt fra Izkušen optik na razpolago! lščem 4-sobno komforntno stanovanje v centru mesta za takoj ali kasneje. Ponudbe na upravo lista pod „1/41". Enostanovanjska hiša z vrtorn, 2 sobi, kuhinja in vsc pritl- kline se odd a s 1. februarjem na. Sp. Hudinji, Naslov v upravi lista. Kupim enodružinsko in eno večstanovan)sko privatno ali trgovsko hlio v Celju all okolici. Ponudbe pod »Gotovina« na upravo lista. Pohištvo postelja, karnise, stenske slike, nočMa omarica itd., se proda. Vprašatl v tr- govini Žurman, Celje, Prtd grolijo 4. Iste se 2-3 sobno st novanje s kopalnico in pritikljnami, po možno- sti v centru, za mirno stranko brex otrok. Vzame se tudi mala visa v na- )cm. Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje«. D osobno stanovanje v mestu iščem za 15. februar ali 1. marcc. Ponudbe na upravo lista pod »15. februarc. tepe stavbne parcele naprodaj. Solncna lcga ob Savinji tik mesta pri posestvu Savinjski dvor. Pojasnila dajc dr. Milko Hrašovec, odvetnik, Celje. »AN/0 POLZAHfjggglSa^ CELJE STRELOVODE______ ZAHTEVAJTE PONUDBE «resijo 4 Vam nare,n solidno In po konkurenSni cent, IN PRORAČUNEI Telefon 245 ravno tako iivriuje tudi vna popravlla Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Rado Pečnilt — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kfednik — Oba v Celjn