L. TrtOdA 1-7-44 ^ 122 SEATON ST. ^ TORONTO, ONT. '
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. OHawa.
Boj proti fašizma; j« boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez
izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto ....................... $3.00
Za pol leta.............................1.75
• • v • ^ v • • •	NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• •
Vol. 2. No 53. Priče 5c.	TORONTO, ONTARIO FRIDAY, MARCH 24 1944	Priče 5 c.		Let. 2. štev. 53
				
V KIRKLAND LAKE
Dragi bratje in sestre!
Glavno predsedništvo Zveze Kanadskih Slovencev, tem potom prisrčno pozdravlja člane in članice novo vsta-novljenega odseka Zveze v Kirkland Lake.
S vstanovitvijo odseka Zveze, Vi ste bratje in sestre, dejansko podkrepili demokratične in rodoljubne vrste Zveze Kanadskih Slovencev, zaeno pa enotne stvari za zmago nad fašizmom; za narodno osvobojenje in enakopravnost.
Vaš rodoljubni korak k vstanovitvi odseka narodne kulturne in protifašistične organizacije^ bodo pozdravili ne samo člani in članice dosedaj vstanovljenih odsekov, ampak tudi naši trpeči bratje in sestre v stari domovini, kateri na podlagi težkih izkušenj neizprosne borbe proti okupatorjem najbolj cene vrednost enotnost in slogo. Zato, ne glede na vse potežkoče v pričetku, delujmo zvesto in vneto ob vsaki priliki in priložnosti po začrtani poti naših pravil in postavljenih načel, da se čim prej vresni-či plemenite ideale naroda in človeštva.
"Smrt fašizmu! Svoboda narodu!"
Glavni predsednik, J. Miketič.
DELAVSKA STRANKA PODPIRA VEČJE REFORME
Sudbury — Odsek Delavske Progresivne stranke, je na javnem zborovajnu katerega se je udeležilo precej lepo število tamošnjega občinstva, podnesel na odobritev resolucijo, katera izraža zadovoljstvo s ozirom na sprejeti zakon po provinci-onalni vladi v Ontario, proti rasna diskriminaciji.
Toda povdarja nujno potrebo raztegnitev zakonskih točk v raznih drugih ozirih in med prvotnimi v socijalnih vprašanjih delavcev in farmerjev. To se zlasti na naša v delavskih ozirih na takozvana "delavska sodišča" in pa v cenah na poljedelske pridelke.
Resolucijo je podpisal tajnik odseka, J. Bilingsr katera pa je poslana provincio-nalni vladi v Ontario, Federalni vladi v Ottawi in tudi članom poslanskih zbornic.
do zasluge odbornikom, Charles Sims in Freed Norman, oba sta člana delavske progresivne stranke. Namreč reaiccionarna skupina je hotela znižati izdatke za pouk, znižati plačo mestnim uslužbencem in naložiti večje davke davkoplačevalcem, na račun drugih in začasno ne nujnih stvari, kjer bi imel koristi le finačni trust.
Minister Dr. Marušič v vrstah partizanov
proti fašizmu
Sovjetske čete prekoračile reko Dniester v sovjetski Be-sarabiji in se bližajo Prut reki. Zunajni krogi napovedujejo past nacističnih sil v južni Ukrajini vsled presekanega pota za umik.
Delavska Progresivna stranka je vstanovljena lanskega leta na nacionalni kon-veciji in se je pred nedavnim vršila provincionalna konferenca, kjer je prisosto-, valo okrog 500 delegatov iz' provincije Ontario. Do danes je vstanovljenih nad 500 strankinih klubov v deželi in je opaziti njeno porast v.sorazmerju s naglico. Delavci in delovno ljudstvo ter tudi srednji sloji uvidevajo, da je to dejansko stranka v zaščiti narodnih in delovnega ljudstva interesih. Najboljši dokaz tem so njeni poslanci v provincionalni in federalni vladi, kakor tudi v mestnih upravah v deželi.
Da je poražena poteza reakcionarnih odbornikov v mestnih upravi Toronta proti določbam še težjega bre-ma davkoplačevalcem kljub temu da je provincionalna vlada določila plačati 50 odstotkov za šolski pouk, gre-
Moskva — Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" je izjavila ,da je Dr. Drago Marušič, bivši jugoslovanski minister z,a narodno zdravje in delegat na Versaljski Konferenci, se povrnil iz Italije iz internacije in prispel na osvobojenj teritorij slovenskega Primorja. Ob tej priložnosti je naslovil brzo-jav Antifašističnemu Svetu Jugoslavije sledeče vsebine: "Izražam neomejeno zaupanje Antifašističnemu Svetu Narodnega Osvobojenja, kateri je s sprejetimi sklepi na svojem drugem zasedanju postavil temelje za bodočo demokratično federativno Jugoslavijo ter z tem zagotovil srečno bodočnost in enotnost za bratsko živlenje narodov Jugoslavije."
"Pripravljen sem boriti se za svobodo in srečnejšo bodočnost Slovenije do zadnje kapi krvi!"
Dr. Marušič, Slovenec, je poslal avtentičen brzojav Izvršnemu Odboru Narodnega Osvobojenja Slovenije. --m_
PODVZAMIMO VSE ZA USPEH ŠESTEGA VOJNEGA POSOJILA
Moskva — Minuli torek premijer in Maršal Stalin, je na znanil v rednem vojnem poročilo vojnih operacij, da so sovjetske čete prekoračile reko Dniester, 30 milj širokem prodoru ob Podolsk in Mogilev, oba mesta ob reki Dniestter v sovjetski Besara-biji.
Oddelki pod vodstvom Maršala Koneva, so izvedli s tako naglico prekoračenje reke, kjer bežeči in obupni nacisti niso utegnili podreti pontonirani most čez reko. Težko topništvo, bojna letala in tankovski oddelki so zdrobili odpor nacistčnih sil na to in na ono stran reke, predno je nastopila motorizirana pehota in prekoračila reko, ter zavzela na ono stran že nad sto vasi in na-selj. Reka Dniester je bila še zadnji up na obrambno črto nacističnih sil v južni Ukrajini in meji sovjetske Besarabije, ki se pa ni obne-sel in je celo postala grob tisočem bežečih Fritcov, kateri so ošabno in bajeslovno korakali v paradnem maršu po Ukrajini, zdaj pa odla-
gali puške, ročne bombe, naramnike ter ogromno vojno opremo in se podali v obupen beg.
Oddelki Maršala Koneva so utrdili svoj položaj čez reko Dfliester in so komaj nekih pAr milj od reke Prut, presekal zaeno posnednjo železniško pot Odesa-černo-vice ter z tem postavili v past nacistične sile zbrane okrog Nikolajeva in področju Odese, ob Črnem morju.
Dokler so oddelki sovjetskih čet Maršala Konev prekoračili reko Dniester in na-daljujo ofenzivni pogon za bežečimi nacističnimi silami, oddelki Maršala žukova, prve Ukrajinske armade, so zavzeli Kremenets, važno utrdbo nekih 71 milj vzhodno od Lwow-a, ter so zaeno tudi že v predmestnih utrdbah tega mesta. Bolj severo-zapadno in sicer ob želežni-škem spoju Kijev-Warsawa, Kovel, pritiskajo drugi oddelki prve Ukrajinske armade.
Z kakšno naglico in odločnostjo nastopa Rdeča Armada je ugotoviti iz tega, da
so tri armade, južna, jušno-zapadna in severozapadna armada, zavzele v enem samem dnevu nad 330 vasi in naselj na 500 milj na dolgo raztegnjeni bojni črti. še bolj značilno je dejstvo, da je Rdeča Armada prekoračila že precejšne število rek in z tako činkovitostjo, da je njeno ofenzivno nastopanje se nadaljevalo vse skozi od lanskega leta. Toda prekoračitev reke Dniester, je dokaj vzbudila pozornost zunajnih krogov, kakor tudi salitetnih priveskov. Nastopilo je vidno trenje in razna napovedovanja. V kolikor se tiče salitetnih priveskov Madžarske, Rumunije in Finske, ni podlage za dozdevanja na dogodke. Vsekakor bolj važno je vprašanje ustanovitev druge fronte v zapadni Evropi, kakor tudi večje akcije v Italiji.
Razne napovedi, priprave, ter bombardiranje s zraka, ne bo ustanovilo drugo fronto tako dolgo, dokler se naša armada ne izkrca na drugo stran kanala, ki je komaj 21 milj širok.
PRISEGA JUGOSLOVANSKIH VOJAKOV V U. S. S. R.
TITOV ODGOVOR SIMIČUILAZIČU
Moskva — Maršal Tito je odgovoril poslaniku Sta-noji Simicu m vojnem atašeju Loziču. Omenjena sta pred nedavnim se odrekla služiti bivši zamejni jugoslovanski protmarodni vladi in se stavila na razpoloženje Maršalu Titu.^Njegov odgovor Simiču se glasi:
"Vaš postopet in odrekanje služiti izdajalski jugoslovanski vladi v zamejstvu j je važen korak kot resničnega patriota, dostojnega sina svoje zemlje. Vi ste z tem dali vehko uslugo stvari osvobojenju in vzpostavitvi resnično demokratske Jugoslavije. Ostanite na svojem položaju do nadaljnega obvestila in delujte kolikor več za interese narodno osvobodilne borbe Jugoslavije."
Smrt fašizmu! Svoboda narodu!
ODGOVOR VOJNEMU ATAŠEJU, LOZIČU:
"Jaz smatram vašo odstavko s položaja vojnega atašeja in vaš odkaz služiti protinarodni vladi Puriča v zamejstvu, delom resničnega patriota in oficirja, kateri smatra za svojo obveznost služiti narodu.
Vaša trpeča zemlja ceni vaš korak, ki ste ga pod-vzeli. Ostanite na svojem položaju dokler ne dobite na-daljniukaz. Delujte v interesu naše naporne borbe za svobodo in neodvisnost naroda Jugoslavije."
Oba odgovora sta podpisana: "Predsednik Narodnega Osvobodilnega Odbora Jugoslavije, Tito.
PARTIZANI ZDROBILI NAPADE ČETNIKOV IN NACISTOV
Nad 1900 sovražnikov pobitih in zaplenjena večja količina vojne opreme
( Brzojavno Edinosti od Vse-slovanskega Odbora )
Moskva — Odbor za publikacijo Vse-slov. Odbora vam pošilja članek E. I. Sofronov, ob priložnosti svečanih obredov prisege jugoslovanskih vojakov v Sovjetski Uniji, ki se glasi:
"Velemir Vlahovič, zelo znana osebnost v jugoslovanskih krogih, je v imenu Maršala Tita in Narodne Osvobodilne Armade izročil tro barvno zastavo, plavo, belo in rdečo z petokrako sredi bele proge, podpolkovniku in poveljniku jugoslovanskih edinic v Sovjetski Uniji, Marko Mesič. Pri vročitvi zastave, nagovoril je v kratkem nagovoru častni pomen zastave in junaške Narodne Osvobodilne Armade. Nato je podpolkovnik sredi razvrščenih vojaških edinic pokleknil -in kleče poljubil zastavo ! Temu so sledili tri "gromki klici: "živel Maršal Stalin"! "živel Maršal Tito!"
Zastava je nato vročena visoke in močne rasti, naredniku Buzarov, na kar so
se vršili cerkveni obredi blagoslova z strani duhovnika Anton Vlis, pravoslavnega duhovnika, Dimitrij Cvetkov in pa nadomestnika muslimanskega duhovnika, podporočnika Aleksandra čilim-djič. Zastava je zatem pre-nešena na počastno mesto na pročelju pred zbranimi edinicami jugoslovanskih do. brovoljcev razvrščenih po vojaških enotah.
Vojaki so oboroženi z "tommy puškami", strojnicami, možnarji z protitankovskimi topi, ter z modernim orožjem, katerega je dal narod Sovjetske Unije svojim jugoslovanskim bratom !
Nato je sledil svečani obred prisege, katero so vojaki in častniki ponavljali za podpolkovnikom Marko Me-sičem. Prisega je kot sledi:
"Jaz prisegam z častjo mojega naroda, da bom vdano in zvesto služil v oddelkih jugoslovanskih dobro-voljcev, neodvisnih oddelkov Jugoslovanske Narodne Osvobodilne Armade v Sovjetski Uniji. Da bom zvesto
Poveljništvo zavezniških sil v Vel. Britaniji s leve na de hover, B, L. Montgamery. Stoječi gen. N. Bradley, adm.
sno sedeči: Maršal, Arthur Tedder, general D. D. Eisen-B. Ransey, T. L. L. Mallary in W. B. Smith.
služil svojemu narodu; da se bom boril proti okupatorjem in izdajalcem v naši domovini — sovražnikov — svobode in pravice, na sovjet-sko-nemški bojni črti ali pa kjer koli bo potrebno!
"Jaz prisegam da bom zvest in discipliniran in zvesto izvrševal zapoved mojih predpostavljenih!"
"Jaz prisegam da ne bom odložil orožja dokler ne bo moja domovina očiščena od okupatorjev in odkler ne bo zagotovljena mojemu narodu pravica in svoboda!"
"Jaz sem pripravljen spre. jeti kazen za kršitev moje prisege!"
"Smrt fašizmu!" 'Svoboda narodu!"
Na to so ponavljani gromki priklici z: "Živijo Maršal Stalin!" "Živijo Maršal Tito!"
Na govorniško mesto je nastopil vojak, šikič, Hrvat. Govoril je s globokim sočutjem rekoč: "Jugoslovani." Mi se bomo borili do zadnje kapi krvi, za blagostanje, srečo in svobodo našega naroda. Branisavljevič, Srb, in Enčič, Slovenec sta izjavila: "Naša prisega naši zastavi in naši domovini, je zvesta prisega!"
Nato so vojaške edinice v paradni povorki korakale izpred odra, na katerem je vihrala zastava Narodne O-svobodilne Armade, narodne zastave Sovjetske Unije, Vel. Britanije in Združenih držav.
Oddelku strojničarjev in možnarjev, je sledila topniška anti-tankovska baterija in drugi kratko metni topniški oddelki. V počastni pozdrav generalu poročniku Gundorov, predsedniku Vse-slovanskega Odbora, zastopnik Maršala žukova, sveta narodnega komisarijata, ter drugim narodnim predstavnikom narodnih oddelkov v Sovjetski Uniji, Major-Gene-ral Berling, vrhovni poveljnik prvega korpusa poljskih oddelkov; Major-General Pika. glavni vojni predstavnik čehoslovaške, Brigadir-general Petit, predstavnik Francoske vojaške misije, ter število poročevalcev sov-
London — Glavni stan Maršala Tita, poveljnika Narodne Osvobodilne Armade v Jugoslaviji, naznanja, da so partizanski oddelki zdrobili napade četnikov in nacističnih okupatorjev v Bosni, Črni gori in Sloveniji, čez 1900 sovražnih vojakov in častnikov je padlo v teh bitkah.
Nacistična ofenziva, ki se je pričela pred dvema tednoma, je torej doživila uspeh/ prejšnih v Jugoslaviji. Ena nacistična kolona je bila zdrobljena ob Savi, druga Novem Mestu in Kočevju v Sloveniji, druga pa vbližini Lastve, Hercegovina, Trebi-nja in Mostara v Bosni. V slednjih pokrajinah se boji nadaljujejo na več krajih, kjer so pa partizanski oddelki potisnili sovražne skupine iz njihovih položajev, razstrelili železniško progo in železniške postaje.
Oddelki narodne osvobodilne vojske so z uspehom zadržali mesto Kalinovik.
Med tem značilno je, da so oddelki narodne osvobodilne armade v Sloveniji obdržali vojno incijativo v svojih rokah navzlic zaporedoma koncetriranih nacističnih napadov. Kakor pri Novem Mestu, Kočevju in ob železniški progi Rakek-Trst, tako tudi ob reki Soči v Primorju. V teh bitkah je bilo ubitih večje število sovražnih vojakov in častnikov, ter zaple-
njena večja količina vojne opreme.
Partizanski oddelki so izvedli zadnjega tedna drzen napad na Reko. Poročilo za-ekrat ne omenja večjega uspeha, razen zastoja v prometu po železnici za dobavo nacističnim silam s katerimi Pa sodelujo preostanki Mi-hajlovičevih četnikov. O tem sodelovanju prinaša vest sa-litetni radio iz Budapešta. Iz drugih virov vesti pa trdi-po, da bo Mihajlovič ponudil "mir" Nemcem! Od izdajalskih skupin ni pričakovati, drugega, kakor mešanico pojma in pa zločine.
ZAKON PROTI RASNI DISKRIMINACIJI
KRATKI PREGLED ZADNJIH VESTI
Iz bojazni pred nastopanjem Rdeče Armade in narodnem odporom salitetnih držav, vesti trdijo, da so nacistične oblasti okupirale oblast v Madžarski, Rumuniji in Bolgarski. Neki krogi dozdevajo približno nekaj takega da se zna dogoditi tudi
v Franciji.
* * *
Doznava se tudi, da je Hitler dal usmrtiti že tri svoja generala,% kateri da niso hoteli izvršiti njegovo zapoved ob kolenu Dnjepra s protinapadom in z tem spre-čiti "katastrofo" nacističnih sil na južni črti.
jetskega in zunajnega časopisja.
Legal je že večerni mrak in nedaleč stanovanja Jugoslovanskih vojakov, kjer se je vršila prva njihova svečanost, so vidni znaki da se nadaljuje. Srbi, Hrvati in Slovenci, skupno so prepevali narodno himno, na stenah so pa napisi: "Smrt fašizmu ! Svoboda narodu!"
Zastava ki je bila topot izročena tem oddelkom, dejansko izraža narodno osvobojenje od nemških okupatorjev.
Toronto — Pred nedavnim vlada v provinciji Ontario, je razen formalne izjeme sprejela skoraj do cela načrt zakona proti rasni diskriminaciji, ki ga je podnesel vladni zbornici poslanec delavske progresivne stranke, J.B. Salzberg.
Kakor razvidno načrt tega zakona je prišel tudi pred zbornico federalne vlade in je šel skozi prvo čitanje v poslanski zbornici.
Omenjeni zakon v glavnem določa omejitev rasne diskriminacije, po verskih ali pa rasni pripadnosti, omejitev notrajnega ščuvanja in izzivanja če je to potom tiska, govora ali pa drugače in je v tem oziru tudi določena gotova kazen.
Med tem značilno je, da je omenjeni zakon izzval nezadovoljstvo ravno pri onih krogih, ki so sicer na zvit način dajali potuho Neki katoliški krogi so se kritično izrekli proti rekoč, da je z tem omejena njihova kritika proti protestantom, obratno so pa protestanti izrazili neje voljo vsled kritike proti katolikom. Mestni časopis "Globe and Mail" je šel celo tako daleč, da je trdil, češ da je z "Toronto Star" itd.
Nič izvenrednega ni pri takih krogih s ozirom na zakon, ki dejansko omejuje rasno diskriminacijo, kateri gledajo samo na svoje interese. Sprijaznili naj bi se s neljubo resnico, da je dosti tujezemcev zapostavljenih vsled rsane diskriminacije tako na delu, kakor tudi v drugih zadevah, če smatramo potrebo enotnosti naroda kot edin; zaključek za uspešno zmago nad sovražnikom in potrebo za nadaljni gospodarski napredek dežele, tedaj je pač na svojem mestu zakon, ki bo stopnjema odstranil notrajni jez proti narodni enotnosti in tudi občemu napredku.
"EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Torontp, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. F.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpošfcevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Proti narodni elementi ne počivajo
Napačno bi bilo misliti, da se bodo protinarodni elementi okrog srbske Obrane, hrvaškega "domobrana" in oni verski krogi med Slovenci, ki se kritično ponašajo napram slovitemu pisatelju Louis Adamiču in še bolj sloviti Narodni Osvobodilni armadi, zadovoljili le s kritiko in obrekovanjem. Enako napačno tudi trdiiti, dase bodo ome. jili le na tem predmetu s ozirom na marsikatere zadeve tekoče dobe na zunaj in znotraj.
Naš sosednji tisk, oziroma Združeni Odbor južno-slovanskih Amerikancev in odbor Slovenskega Ameriškega Narodnega Sveta, opisuje "slučaj" v Gary Indiana radi shoda, kjer je imel nastopiti Louis Adamič kot glavni govornik, povedati resnico o Jugoslaviji in kako bodo dogodki na Balkanu prizadevali živlenje Amerike.
Predmet sam ob sebi pove svojo važnost za trezno mislečega človeka, da ne pomeni pretepanje in izzivanje, pač pa resno razlago, ki se živlenjsko in narodno tiče vsakega rodoljuba ne glede na njegovo ali njeno drugače pripadnost. Vzlic temu hotelo se je sprečiti ta jshod, oziroma nastop Adamiča, sicer na prepreden način.
Težko je verjeti da je šolski odbor ki je dal -dvorano v najem, prišel sam na svojo roko do zaključka, da bi se odpovedalo dvorano in z tem sprečilo "izgrede". Vsekakor vrašanje je kdo naj povzroči izgrede in na podlagi česa tak zaključek?
Če trenotno vržemo pregled na tekoče razmere in položaj v svetu, so vidni znaki da protifašistična koalicija postaja iz dneva v dan sicer zmagujoča faidor in fašistična koalicija drsi k sramotnemu zatonu, oziroma pred narodno sodbo. Z tem seveda zaeno postavlja v protinarodni tabor raznovrstne elemente, ki so dosedaj pod raznovrstnimi izgovori bili v vrstah takozvanih tožencev, brez podlage za obtožence.
Vprašanje je, kaj in koga obtožujo?
Naprimer, pred nedavnim Lord Lang, bivši nadškof Kantenburški in škof Chichester, sta se postavila na vodilno mesto in naslovila apel zaveznikom in javnosti, da se preneha s bombardiranjem nemških meslt, ker da kaj takega ni človeška dostojnost. Temu apelu so se seveda pridružila visoki verski krogi v Združenih državah na enak način in izdali "manifest" zlasti proti bombardiranja Rima, pod oblastjo nemških fašistov. Značilno pa je, da je omenjeni "manifest" teh krogov v Vel. Britaniji in Združenih državah, dobil samo en podpis tukaj v Kanadi.
Sedaj pa obudimo spomin s druge strani in sicer one o kateri se delajo pozabljivih ti krogi.
Dokler so nemški "Junkerji" vničevali Katedrale v Angliji, Jugoslaviji, Grčiji, Sovjetski Uniji in drugih evropskih državah, vničevali na tisoče in tisoče ljudstva in ogromna materijalna sredstva, da celo zgodovinske spomenike iz pra-starih časov, nikjer nismo opazili 'manifest,' da se preneha z nečloveškim postopanjem in bombardiranjem ; da se preneha s umorom na tisoče nedolžnih otrok, žena, mater in starčkov kot talci. Da — nismo slišali besedice ki naj bi vsaj sočutno olajšala narodno gorje, ne od prej omenjenih krogov; ne od patra Ambro-žiča; ne od srbske Odbrane in ničesar od raznih obtožencev, ki so se pojavili pozneje v javnosti sicer v različnem obliku in s različnimi tožbami.
Vi*edno si je zapomniti, da so to bili prvi dnevi fašistične agresije, ko se je napovedovalo, da "ni sile na svetu, ki bi strla moč nemški armadi." To je bila doba, ko so posamezni krogi ustvarjali upanje na izhod vojne ne po načelih zavezniškega sporazuma, ne po načelih Atlantskega Carterja kjer naj narod sam odloča o svoji usodi za bodočnost, marveč načelih, ki bi nudila mnogim bivše sedeže z pi*av dobrim zaslužkom in močjo, oblasti na račun narodne bede in stradanja.
Ti dnevi so kakor razvidno šteti. Končno doba za kaj takega izumira! Toda spričo tega; pojavljajo se elementi zdaj, ko se bliža konec nemškim in drugim zločincem za narodno in ljudsko gorje; zdaj ko je narod zbral po krvavi in razdjani poljani svoje do kosti izčrpane sile ter jih zvrstil v močan tabor pravičnih za dejanski pomen verskih, narodnih in socijalnih svobod-ščin, za dejansko demokracijo in narodno svobodo. Zdaj napovedujejo: "Prizanesite nemškim vojnim objektom; prizanesite Rimu, kjer je vtaborjena fašistična armada in čaka s orožjem proti naši armadi, naših sinov in hčera, ne glede na to, da je Rim. In končno zakaj govoriti resnico o Jugoslaviji, narodni enakopravnosti in narodni svobodi. Po logiki takih, naši junaški bojevniki naj bi postali zdaj usmiljenega srca napram okupatorjem in narodnim izdajalcem, ki so odgovorni za milijone ljudskih žrtev in milijarde denarnih vrednosti v materijalni ozirih.
Daleč od zamisli da bi odobravali pobijanje naroda. To je sredstvo in izum fašističnih zločincev! Toda enako daleč od izjav in napovedi teh in takih krogov, dokler so fašistične tolpe na tujih tleh; dokler prizadevajo strašna in neopisiva zločinstva nad ljudstvom; dokler tisoči in tisoči trohne v ječah in koncetracijskih taboriščih za 'zločin" ki so djali: Slovenci smo — Hrvati smo! Srbi, Macedonci, Grki, Belorusi, Ukrajinci, Francozi, Norvežani, Angleži in Amerikanci, da bi zagovarjali usmiljenost srca napram fašističnim zločincem ne glede kje in v katerem mestu se nahajali. To je neizprosen boj! Roj za narodno čast, pravico in človekoljublje!
Mesta in Katedrale je in bo narod zgradil! Ni pa mogoče obuditi milijone ljudskih in nedolžnih žrtev nazaj k živlenju! Teh ne sme pozabiti ne krščanska in ne ljudsika duša! Ne sme jih pozabiti svobodoljubeči svet in dopustiti, da bi bili njihovi grobovi vznemirjeni z novimi in še strašnejšimi žrtvami edino za voljo okorelih ozkih in protinarodnih elementov!
Če je v tem oziru kdor koli bolj vdano in požrtvovalno sočustvoval s narodom in v strašnih njegovih mukah olajševal njegove rane, tedaj so na prvem mestu naši trpeči bratje in sestre v stari domovini sami, na drugem pa ljudje po vzorcu Louisa Adamiča, vzorcu Združenega odbora južnoslovanskih Amerikancev, SANS in po vzorcu Zvez Kanadsnih Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Skupno, ta resnost postavlja naloge enako pred naše sosednje rojake kakor tudi pred nas tukaj, da založimo vse sile in moči za zmago ne glede na trud in delo, pripadnost aLi pa spol. V tem pravcu dela oživljajmo najsvetejše ideale bratsko in narodno solidarnost, za demokratične svobodščine, za pravico in svobodo naroda in človeštva.
To je zaeno poraz proti-narodnih elementov!
SLOVANSKI KONGRESI IN SESTANKI
Prvj slovanski kongres se je vršil v revolucionarnem letu 1848 leta v Pragi. Za njegov sestanak se je izrekel pred vsimi drugimi Ludvik Štur; zatem Poljaki iz Poz nanja in Hrvat, Ivan Kuku-ljevi. Za najbolj primerno mesto za njegovo zborova nje, so tedaj smatrali Prago. Znani Zd. Tobolka je pisal v "Češki politiki" tretji del, stran 81,: "Če tudi se je rodila zamisel za slovanski kongres v en in isti čas med raznimi slovanskimi narodi, gre zasluga za njegov sestanek na prvem mestu Čehom". V očeh Kolara, Čehi so bili duhovni očetje slovanske solidarnosti, Čehi so se trudili da se je zamisel uresničila in radi tega je pripisati zasluge za slovanski kongres njim".
Podtaknitev za sestanak kongresa je prišla od avstro — ogerskih Slovanov z ene od frankfurtskega kongresa in prvih pojavov ojačenega formiranja pangermanske-ga pokreta in z druge strani neprestanega porasta madžarskega šovinizma, ki je stopnjema odnarodoval Slovake in druge Slovane živeče v Madžarski.
Kongres je zboroval od 2 do 12junija 1848 leta. Zadnje njegovo zasedanje kateremu niso prisostovali vsi delegati, se je vršilo dne 16 junija istega leta.
Na kongresu je zastopan cvet slovanskih narodov, kakor je bil zastopan v Frank-furtu cvet Nemcev. Kongresu so prisostovali delegati iz Češke (med ostalimi: Fr. Palački, K. Gavliček, I. šafa-rik, Fr. L. Riger), iz Moravske (med ostalimi I. Gelce-let), iz Slovaške (I. M. Har-ban, M, Hožda), Poljaki iz Poznanj,a, Galicije in iz Berlina, Jugoslaveni (med ostalimi Vuk Karadžič, Stanko Vraz) in znani ruski revolu-cioner M. Bakunin, skupno okrog 350 delegatov. Kongres seje moral zaključiti pred določenim časom, vsled znane vstaje v Pragi na dan sv. Trojice.
Danes in če tudi že potem po številu vse — slovanskih sestankov v Moskvi, za nas je posebno značilen manifest narodom Evrope, ki je bil prečitan na kongresu v Pragi in sprejet na njegovem zadnjem plenarnem zasedanju 12 junija. Dne 13 junija Poljaki, Srbi in Hrvati, so morali hitro odpotovati na osnovi ukaza narodne straže, kneza Lobkovica. Manifest je izdelala diplomatična sekcija kongresa, posebno njeni člani — Čeh Zah in Fr. Pa-laski , Poljak, Libelt in Rus,
Bakunin. Iz manifesta se je enako čul odmev februarske francoske revolucije, ki je povrzročila revolucionarno razpoloženje po celi Evropi, okovano v apsolutistične režimske verige. Vsled tega naj navedem samo oni odstavek, ki ga je napisal Palacki: 'Mi se odrekamo in sovražimo oblast drzne sile, ki si postavlja privilegije, kakor tudi razlike v političnih pravicah; zahtevamo za vse enakopravnost pred zakonom v enaki meri pravic in določb za vsakega; tam kjer se med milijoni rodi če tudi en sam človek kot suženj, tam ni prave svobode. Manifest zahteva preureditev Astro-Ogar-ske monarhije v zvezo enakopravnih narodov, a da se zavaruje, seveda, enotnost mornarhije. Ta manifest je sprejet pod gromom topov in pušk, vstaje v Pragi.
Drugi slovanski kongres se je vršil v Moskvi leta 1867. Sklican je v zvezi ent-nografske rastave, ki jo je organizirala Inperatorska Zveza prijateljev prirodne-ga nauka. Zveza je pozvala na rastavo predstavnike slovanskih narodov. Na rastavo so prišli poleg Čehov, Slovenci, Bolgari, Srbi, Hrvati in Rusi. Poljaki so se odrekli prisostovati rastavi. Na čelu češke delegacije, so bili; Fr. Palacki, Fr. L. Riger in Fr.Brauner. Poljaki so nagovarjali Čehe, da bi ne šli v Moskvo, da ne demonstrirajo simpatij napram carskemu režimu, kateri je bolj in bolj preganjal Poljake in pred štirimi leti pred tem sestankom, zadušil v krvi poljsko vstajo 1863 leta. Proti sodelovanja na rastavi je izstopil z strani stališča Poljakov, I. V. Frič. Znano je tudi, kako je Fr. Palacki ostro obsodil ruski apsoluti-stični centralizem v katerem je uvideval nevarnost za vso Evropo. A je kljub temu odpotoval v Moskvo pozneje, namreč v letu 1867 in pred vsem radi tega, koje bil izdan dne 17 februarja istega leta kraljevski ukaz, kateri je obljubil Madžarom izenačenje pravic in izvolitev svojega odgovornega minister-stva in predajo Sedmograš-kega. Na ta način oblast Av-stro-Ogerske, je bila razdeljena izmed nemškega in madžarskega naroda, namreč rodil se je dualizen (dvojna monarhija) in Palacki je izgubil vero, da se mornarhijo more pretoriti v pravično državo napram v-sim narodim. Njegova dostikrat in nepravilno ponavljana izreka je bila: "Ako bi ne bilo Avstrije, bi jo morali izmisliti", je zamenjana
"Mi smo živeli prej brez Avstrije in bomo živeli tudi brez nje' 'Čehi so uvideli v tem demonstracijo misli, da majhni slovanski narodi niso ravno toliko osamljeni, da bi se nemška nadutost mogla norčevati njihovemu nacionalnemu razvoju in odrekati jim slavno preteklost in močno bodočnost" (Topolka, tretji del, str. 315-316). V tej zavesti jih je ojačalo tudi to, ker so v svoji politiki v odnošajih napram Dunaju, zapuščeni od vseh razen Slovencev, zapustili so jih celo vsi čislatatelji Slovanov in predvsem galicijski Poljaki, na katere so mnogo polagali.
V Moskvi je skrbel dr. Riger, da naredi dobro razpoloženje napram Poljakom, a je naletel na močan odpor. Namreč v Moskvi so se ustanovili razne naučne grupe, ki so se posvetovale o načinu o ustvarjenju slovanske solidarnosti. Njihov dogovor o tem se glasi: 1 —Ne manj kot enkrat v dve leti naj se vrši vseslovenski kongres v mestu, ki se naj določi prej. 2 — Na takem kongresu naj se svobodno razspravljajo v p r a š a nj a, književnost, umetnost in obče duhovno enotnost Slovanov. 3 — Taka vprašanja naj bodo dostavljena kolegijalno v odnošajih slovanskim kongresom učenjakov, književnikov in umetnikov. 4 — Kongresi naj bi se održavali med 1 avgustom in 1 septembrom. 5 — Potreba slovanskega fonda književne in duhovne solidarnasti vsih slovanskih narodov. Bodoči slovanski kongres se je imel vršiti 1869 leta v Beogradu. Dalje je sklenjeno, da se izdela s pomočjo vsih slovanskih književnikov enotna termo-logija vsih točnih naukov.
Na potu v Moskvo med Čehi se je pojavilo rusofilst-vo in med onimi krogi, ki so za času vstaje leta 1863 pokazali velike simpatije napram Poljakom. Na ta način se je zgodilo tudi to, da je leta 1863 "Ideje avstrijske države" napovedoval in se pretil Fr. Palacki kot: "Dan proglasa dvojne mornarhije je po nezlomljivimi zakoni prirode tudi dan kali pansla-vizma v svoji najmanjši za-
želj i vi obliki" (Tobolka str. 315) Rusofilski panslavizen, je dokaj pogoršal odnošaje med Poljaki in Čehi.
Kongres v Beogradu se ni vršil, kakor je bilo določeno za leto 1869. Prilike na Balkanu niso dopuščale. Naslednji kongresi održavali so se v Petrogradu in Pragi leta 1908 in v Sofiji leta 1910.
E n uvodnik in njegov pomen
( Dd Združenega odbora J. S. A. )
Ob tretji obletnici na rodnega re volta
Razbistrovanje jugoslovanskega vprašanja v ameriški javnosti gre z brzim korakom naprej, ugledni newjor-ški list "The Herald Tribune", je v svojem iztisu od 15 marca t. 1. prinesel sledeči uvodnik o Jugoslaviji.
"Obisk dvajsetletnega kralja, Petra II v Londonu je eden od najnovešjih od serije dogodkov, ki pričajo, da si Velika Britanija prizadeva z vsemi močni, da pride do kakega političnega sporazuma med mladim kra-lejm in maršalom Titom. So pa mnoge zapreke, katere bo treba premostiti preden bo mogoče kaj takega doseči. Peter se dozdaj še ni določil prekiniti stikov s pansr-bskimi voditelji, kateri do-minirajo njegovo vlado v zamejstvu in katero Tito in nj e g o v i pristaši prav pošteno mrzijo. Ministrski predsednik te vlade g. Božidar Purič, je spremil kralja v London in njegov vpliv se očituje iz programa, katerega je rečeno, da je Peter predložil premierju Churchillu. Ta program zahteva sodelovanje med Titom in Mihajloviičem in pa, da Tito dovoli Mihajlovičevim silam, da pridejo v črno goro in se ustanove na Jadranski obali, da bodo tako mogli prejemati pomoč od zaveznikov v Italiji.
Vsakdo, ki je kakor mr. Churchill, dobro poučen o položaju v Jugoslaviji, mora uviteti, da potoki krvi, ki dele partizane in Mihajloviče-ve oetnike,so pregloboki, da bi bil mogoč kak tak praktičen sporazum. Izgleda pa, da obstoja možnost, da se je ministrski predsednik ki je realist, odločil za izpustitev Puriča in Mihajloviča iz kakršnega koli sporazuma med Titom an kraljem. O tem pa bo moral Peter še le prepričati in brezdvoma bo zato uporabil močan argument, i da edina prilika mladega' monarha za obdržanje prestola, če ga bo sploh obdržal, je sporazum z gibanjem, katero je tako na široko razvito in še narašča ter je deležno splošne podpore ljudstva v njegovi deželi.
Tudi ako bi mladi kralj, ki je nedozorel z,a njegova leta in je posvečal malo resničnega zanimanja političnim stvarem — uvidel stvarnost takih argumentov, osta-neše vedno vprašanje, če bo Tito sploh hotel taj slišati o kakih pregovorih. Po gotovih znakih bi bilo misliti, da bi bil pripravljen na to. Poslal je svojega vnajnega ministra dr. Josipa Smodlaka v Italijo, da tam konferira z zavez, niškimi predstavniki. On se zaveda, da je njegovi stvari
Tretja obletnica narodnega revolta v Jugoslaviji, se vrši, kakor se je tudi pričela v krvavi bitki; za živlenje in obstoj; za narodno enakopravnost in narodno osvobojenje od stoletnih zunajnih tlačiteljev in notrajnih narodnih izkoriščevalcev. Ta krvava bitka se je začela ob pol ni meri narodnega gorja in po izdajalskem tripartitnem paktu na Dunaju v letu 1941. Toda, če tudi v tretji obletnici krvave, ,a vendar častne bitke za stare in narodne p-ravice, ter že na tisoče grobov narodnih sinov in hčera na bojni poljani in njenem zaledju, ona izraža simboličen pomen ne samo trojnega naroda Jugoslavije, marveč simbol v prvih vrstah svobo-doljubečega sveta, za narodni obstoj in narodne pravice.
Jugoslavija, ni industrijsko razvita država, nima svojih tržišč in ne poseduje ko-lonijalnih posesti, da bi bila "čislana" po bogastvu ali pa po notrajni socijalni in narodni uredbi. V tem oziru nima nikake prednosti v demokratičnem svetu, razen onih sebičnih krogov, kateri so skrbeli da so rastle delnice in masni dohodki, ne glede na to, kako je narod stradal in kako je narodno gospo-dastvo šlo na beraško palico. Zahvaljujoč se bivšim nazadnjaškim elementom na oblasti, zunajni svet jo je bolj
poznal po notrajnih nemirih, narodnem in socijalnem zapostavljanju ter tudi, kot del enostavno "nekulturni Balkan", kakor pa v bistvu narodne duše in narodnega razumevanja.
To ni slučajnost, da je bil narod tako v Jugoslaviji kakor na* Balkanu v splošnem, tako znan. Odgovor bomo dobili v razvojni povesti notrajnih režimov in pa sovražnih vpadov na slovanski teritorij Balkana. Dokler so notrajni režimi bili vse drugo prej, kot narodnjaki, svoje čase prej Nemci in Avstrijci, kot pa Balkanski južni Slovani, Rim in Berlin, gnegdo shajališče sovraštva in intrig proti Slovanom, sta jim bila vedno bližje kot pa recimo Moskva.
Sodobnost je najbrž enkrat in za vselej odkrila pred celim svobodoljubečim svetom tako zunajnega sovražnika Slovanov, kakor tudi notrajne malikovalce v "imenu" Slovencev, Hrvatov, Srbov in Balkana v splošnem.
Mera je bila do vrhu polna in pričelo je kipeti notra-jno neurje stoletnega gorja v narodnih, socijalnih in političnih ozirih.
Jugoslavija 1918-44
Jugoslavijo je zatekla sedajna vojna, na robu njenega gorja. Kakor je omenjeno njena notrajna uredba, je
stala na trhli podlagi, za kalne znaša nihče drugi odgovornost, kakor njeni krmilci.
Velikosrbskii režimci, ki so izbrali sredstvo za vladanje vred s slovenskimi podrepni-ki in hrvatskimi pomirjeval-ci, silo. Ta klika si je lastila oblast ne samo nad narodnimi interesi, marveč skušala pod imenom Jugoslavija po-dvrči Slovenijo, Hrvatsko, Macedonijo in druge dele pripojene Jugoslaviji po prvi svetovni vojni, za koloni-jalno posest in stopnjema s močjo zakona, zapostavljanja na ta način pretopili v Veliko Srbijo.
Mesto gospodarskega napredka, Jugoslavija je preživljala večno gospodarsko krizo. Mesto narodne enakopravnosti in narodnega napredka, vladal je nemir, teror in nasilje vse skozi zadnjih petindvajset let. Ali je nekaj čudnega torej, da so prvi sunki panzer divizij skoraj popolnoma porazili drugače bojevito jugoslovansko armado? Odgovor leži ne na jugoslovanski armadi, ampak ria njenem vodstvu v vojaškim in civilnem smislu.
Dokler je narod plačal ogromne davke na račun državne obrambe, doklade in pri-pisne davke, belgrajska čar-■šija in vred ž njo oni elementi, ki so enako šli le za tem, (Nadaljevanje na 4 strani)
Zbranih nad tri milijone dolarjev
Toronto — Nacionalni odbor za zbiranje pomoči Sovjetski Uniji je naznanil ta teden, da »je bilo dosedaj zbrano za pomoč Sovjetski Uniji, $3,327.807.
Ta vsota je bila porabljena največ za nakupitev raznih potrebščin, poleg obleke in obutve, zdravil in zdravniških potrebščin.
Mesto Toronto, ki je prevzelo patronat mesta Stalingrada, je zbralo na "tag day" nad 38.000 dolarjev. Tudi druga mesta v deželi ki so prevzela patronat posameznih mest v Sovjetski Uniji, so zbrala precejšno vsoto .denarja v to plemenito in nadvse vredno svrho.
POPRAVEK
V iztisu lista št. 51, je prišlo do neljube pomote, namreč dogodila se je tiskovna napaka z tem. da so bili nehote izpuščeni izdatki za Konvencijo in razsodišče, ki znašajo vsoto $1,426.53. To vsoto je potrebno prišteti k skupnim izdatkom.
Prosimo vsled tega da se gornje vpošteva, prizadete da nam pa oproste.
Obenem vsota za tiskovni sklad $26.00, ki je zbrala jo Mrs. Antonija Lavrič v Chaput Hughes, naj se prišteva k skupni vsoti za tiskovni sklad iz Kirkland Lake, katera bo potem takem i znašala $80.75.. Ured.
potrebna podpora srbije, kjer uživa kraljeva hiša Ka-radžordževičev še veliko spoštovanje. Mogoče je, da bi pristal na formiranje vlade pod kraljem Petrom dokler traja vojna, ter bi tako dobil uradno priznanje Vel. Britanije in aktivnejše sodelovanje Srbov v njegovem pok-retu odpora. Ali tudi v tem slučaju bi najbrž zahteval, da se po osvobojenju Jugoslavije da ljudstvu priliko, da samo odloči, če hoče kralja nazaj ali pa ne.
Mnogi iskreni pristaši in prijatelji Tita so uverjeni, da bi južnoslovanski narodi, ko bi jim bila dana prilika, odklonili Petra in mornarhijo. Karadžordževa hiša ni priljubljena med Slovani zunaj Srbije. Partizansko gibanje stremi zatem, da združi Hrvate. Srbe in Slovence ter bo končno morda pritegnilo še Bolgare in Macedonce v obsežnejšo Balkansko federacijo. Ako pa bi se to gibanje povezalo za stalno s kraljevo hišo Srbije, tedaj bi bila s tem zadana nepopravljiva škoda možnosti dosege take federacije.
Velike važnosti je dejstvo, da konservativni republikanski list kot je "Herald Tribune" uvidi, da bi kralj Peter o katerem ooividno nima najboljšega mišlenja, koristil nadanjenu razvoju jugoslovanske edinosti. To je dokaz, da je ameriški svet pripravljen, da podpre z vsemi močmi težnje jugoslovanskega ljudstva.
Uvodnik 'Herald Tribune' sam je prav z eno izjemo: V njem se še vedno zastopa težnja njenega dopisnika Vilsona, ki je Fotičev prijatelj, namreč da je večina Srbov za kralja. Vsakdo, ki sledi dogodkom v Jugoslaviji ve, da Srbi ne igrajo nič manjše vloge v Osvobodilnem, gibanju, kot Hrvati ali Slovenci. Sicer pa bo sčasoma tudi ta težnja in netočnost izginila, kot so izginile druge v — košu.
Narodni Osvobodilni pokret danes priznavajo vsi politični realisti, kot edino predstavništvo naroda —.
Z. O. J. S. A.
Premijer King naznanil sporazuzm vzajemne pomoči
Ottawa — Pretklega tedna premijer King je naznanil v poslanski zbornici pant vzajemne pomoči s'Vel. Britanijo, Sovjetsko Unijo, Av-stralijom in zaeno tudi s drugimi zavezniškimi državami. Napram temu sporazumu Kanada bo založila zavezniške države s vojnim materijalom v vrednosti od sto milijonov dolarjev.
Sporazum s Vel. Britani-jom in Sovjetskom Unijom, je podpisan v Ottawi dne 11 februarja, s Avstralijom pa 9 marca. Druge države ki so podpisale sporazum vzajam-nepomoči so: Kitajska in Francoski Odbor narodnega osvobojenja, generala De Gaul.
Ta sporazum ne predvideva kredita v denarju, marveč v raznih drugih sredstvih blaga, oziroma vojnega materijala zavezniškim državam ,toda s povoljnim okolščinami vzajemne pomoči. V vezi z tem premijer King je dejal:
"Sporazum vzajamne pomoči se temelji na zavesti, da je da jem je važnih vojnih izdelkov za enotne stvari, ni manjša dolžnost kakor pošiljanje vojakov na bojno črto."
Kakor razvidno iz sporazuma na zadnjem zborovanju poslanske zbornice v Ottawi, je poleg tega sprejeto več raznih reform v socijalnih, zdravstvenih in tudi povojnih ozirih. Iz tega sklepati je, da je Kin^ova vlada končno koraknila k reševanju notrajnih prašanj in z tem obenem zagotovila trdnejšo enotnost naroda ter končno pospešitev vojnih zalog zavezniškim armadam in z tem prejšni zmagi nadi fašizmom.
Preko Sto Novih Članov Pristopilo v Vzajemno Podporno Zvezo Bled
Mladinski koncert v Timminsu
Timmins — Kakor je bilo ie naznanjeno, je tukajšni odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredil koncert v Finski dvorani dne 5 marca. Precej časa in truda je vzelo predno se je vse pripravilo za koncert. Bilo je tudi tu in tam ugibanja, če bo res ta prireditev imela kak uspeh. Zgodilo se pa je ravno nasprotno!
Naša vrla mladina je pokazala dobro voljo in pokazala je tudi, da vsebuje izvrstne talente. Zares vzorno in izvrstno! Naj vsled tega vsaj deloma opišem, kako so nastopali mladinci in mladinke.
Deklice in dečki so pri otvoritvi koncerta prav lepo zapeli: 'O Canada" in pa "Hej Slovani"! Na piano je spremljala, Ketline Smuk. S pozdravnim govorom je pa nastopila, Mery Slak.
Potem so se vrstili pevci, igralci na Harmonike, Gita-re, deklamacije itd. Mery Kenik iz Norande, je tudi zapela pesnico. Verjetno, da je .povedala našim prijateljem in sorojakom tam, kako je bilo v Timminsu na koncertu.
Ludvik Shaffer in Mary Jarc, sta deklamirala skupaj in Mery sama. Oba otroka sta pokazala izvrstno sposobnost. Govorita glasno in čisto slovenščino. Enako Verica šuštar, ki je prvikrat deklamirala.
Zatem sta nastopila s harmonikama, Ida Slak in Frank Anzeljc, na piano pa Anne Kotze.	!■
Vsi omenjeni otroci imajo voljo do učenja in tudi sposobnost !
Pri igri je pa naša najboljša igralka seveda Štefka Hočevar, "Gospa Kordula". Vsi smo pa napeto pričakovali naše mlade tamburaše, kako bodo nastopili in kako zaigrali. Saj so topot nastopali prvikrat.
Pod vodstvom Jožeta Glad. dva tamburaška zbora, to je Mladincev 14 in Dekliški 16 članov, namreč slovenska in hrvaška mladina skupno. In res najboljši del koncerta so izvedli naši mladi tambura-ši.
To je bil kot omenjeno prvi nastop. Šola se pa nadaljuje dnevno in je verjetno, da bodo na prihodnjem koncertu, igrali še boljše.
Nisem tamburaš, a zdi se mi po mojem ukusu, da bil dal prvo pohvalo basistam pri Mladincih John Vinter in John Sporer, pri dekliškem pa Zdenka Cividini in Štefka Hočevar. Nesmem pa izpustiti nobenega. Vsi so prav dobro nastopili in vsi
vsenTIugoslavan-
SKIM STARŠEM
Danes služi v vojnih silah Združenih držav na deset-tisoče sinov in hčera južno-slovanskih staršev in nahajajo se na odaljenih frontah Vzhoda in Zapada, kjer se bore proti sovražniku naše demokratske dežele. Naši hrabri sinovi branijo s svojo krvjo našo domovino A-meriko, žrtvujoč svoja mlada živlenja za zmago nad tiranijo nazizma in fašizma in za vzpostavljen je svobode in pravice med ljudstvi in narodi.
Mnogi naši vojaki-junaki, ki služijo pod slavno zastavo prog in zvezdic in ki so sinovi in hčere naših južno-slovanskih staršev, so pokazali hrabrost in odličnost ter so prejeli od ameriških vojnih oblasti mnogo uglednih odlikovanj in priznanj, kar med nami ne sme biti pozabljeno.
Združeni odbor južno-slo-vanskih amerikancev s tem apelira na vse one starše, katerih sinovi (ali pa hčere) so bili odlikovani v ameriških voinih silah, ali pa so že padli v boju, da nas pismeno obveste o tem. ker ta odbor želi ohraniti in zbrati vse podatke o njihovih junaških zaslugah, kar bo_ v trajen spomin našim padlim in odlikovanim sinovom in ' Meram/
zaslužijo hvalo in priznanje.
Nekateri od naših mladincev poleg zbora, igrajo tudi na druge instrumente. Naprimer Zamejčeva brata, Joe in Tony, sta dzučena na Gitare in se pridno učita v zboru.
Toliko o našem koncertu zaenkrat. Naj še omenim, da otroci povprašujejo kedaj bo drugi koncert ali pa igra.
Bratje in sestre! Veže nas sveta dolžnost, da pokažemo mladini pravo pot. Da jih podučujemo in z tem tudi vzbujamo, da bo ponosno rekla: "Slovenec sem, tako mi je Mati djala!"
Toda če hočemo dati mladini res to kar ji je potrebno dati, moramo tudi sami na prvem mestu pokazati. Najprej moramo biti organizirani in složni starejši, potem bo tudi naša mladina sledila in se vedela po vzgledu nas.
Zaenkrat so pretrgani naši direktni spoji z mladino v starem kraju, kakor tudi z narodom v splošnem. Toda v srcih sočustvujemo ž njim in se čutimo ponosnih vzlic ogromnih žrtev, da smo sinovi in hčere junaškega naroda, ki je pokazal ne samo pot v bratski slogi in slikovita junaštva, ampak pot vsemu svobodoljubečemu ljudstvu v borbi za narodno čast, enakopravnost in narodni obstoj, če le trenotno vržemo pregled in premislimo pa pridemo do zaključka, da je edino v bratski slogi nas in naše mladine cvetoči napredek, tukaj in tudi tam!
Čestitam našim Mladincem in Mladinkam, ter se zahvaljujem njihovemu učitelju Jožetu Glad, kakor tudi vsim drugim udeležencem koncerta.
Martin Bayuk.
Zapisnik izven red ne seje gl. odbora V.P.Z. Bled
Brat predsednik odpre sejo ob 10 uri dopoldne v navzočnosti 9 Odbornikov z običajnim pozdravom.
1)	Točka, poklon pokojnemu bratu Drčarju z eno minuto molka.
2)	čitanje zapisnika prejšne seje. Zapisnik sprejet enoglasno.
3)	Poročilo tajnika: Brat tajnik poroča, da knjige za leto 1943, se razlikujejo po bančnih izdatkih za $14.45, kar je mogoče da ni bila kaka malenkost po pomoti v-knjižena.
4)	Poročilo br. glagajni-ka je isto.
5)	Brat mladinski vodja, nima za sedaj nikakih poročil, pripomni pa, da bo poročal na prihodnji seji za prvo četrtletje 1944.
6)	Brat, bolniški nadzornik, je istega mnenja, da bo de dal poročilo ob koncu prvega četrtletja.
7)	čitanje dopisa od društvenega odseka št. 4 Noranda, glede bolniške podpore br. J. K&tstelic, je enoglasno sprejeto po točki 40, črka (c), društvenih pravil, ni u-pravičen do bolniške podpore.
8)	Na vprašanje društvenega odseka št. 3 Timmins. glede operacije na zlati žili, br. Ilc predlaga, da se br. Stupica odobri vsoto $25.00.
Br. Pavček predlaga, da se poizve pri zdravniku glede te operacije in potem določi operacijska nagrada. Sprejeto.
9)	Čitanje dopisa iz Ha-miltona glede obnovitve od-
VERSKE SVORODŠČINE V SOVJETSKI UNIJI
( Od specijalnega dopisnika, Raymonda Arthur Davies )
Moskva — Odbor za publikacijo Vse-slovanskega odbora vam pošilja članek posebnega poročevalca, Ray-mond Arthur Davies, kateri poroča o pogovoru s ma-jorom Cvetkov — jugoslovanski duhovnik, članek se glasi:
"Kako pravilno je postopanje sovjetske vlade in njeno priznanje: narodnih, verskih in kulturnih pravic ter običajev vsem Slovanskim edinicam, ki se bore rama ob rami z Rdečo armado, mi je danes v intervju izrazito pojasnil duhovnik Dimitry Pavlovič Cvetkov, major in pater jugoslovanskih edinic."
"Po narodnosti oče Cvetkov, je Rus. Pred vojno je bil duhovnik moskovske Katedrale sv. Petra in Pavla v Leforte. To je cerkev, kjer je Peter Veliki preživel svojo mladost."
"Oče Pavlov, 53 let star, precej visoke rasti, odločnega in intelegentnega pona^ šanja in tudi vojaškim nastopom pozna pomen vojne. Saj je v prvi svetovni vojni se udeleževal dva in pol leta s činom kapetana in ravno toliko časa je služil potem še pri Rdeči Armadi, predno je nastopil mi-rodobno duhovniško službo, katero je zadržal do pričet-ka sedajne vojne. Za svobodo domovine boril se in je dajal žrtve, kakor vsak drugi. En sin mu je ubit, drugi je že trikrat bil ranjen in tretji sin pohaja šolo na vseučilišču."
V podatkih navedite ime in primek, odlikovanega ali padlega vojaka ter imena roditeljev, vrsto odlikovanja, vojaški čin (šarža) kraj rojstva, starost vojaka; kje je padel in v slučajih odlikovanja pa navedite zasluge radi katerih je bil (ali bila) odlikovana, kakor tudi zadnji naslov vojaka.
Vse izčrpne podatke pošljite na naslov:
United Committee of South Slavic American 1010 Park Avenue New York 28, N. Y.
"Po njegovem govoru sodeč, vojaki jugoslovanskih edinic, so religiozni in je temu dodal: Moja dolžnost je skrbeti za njihne verske obrede, molitve in pomagati jim v kulturnem delu. Pri tem seveda pa nisem sam.' Tukaj je tudi katoliški duhovnik in v kratkem prispe tudi za muslimanske vojake, Musliman, Mulla."
"Dnevno delo v jugoslovanskih edinicah prične z molitvijo, kakor tudi pred jedjo. Ob večerih, častniki in vojaki skupno pojejo himno in nabožne pesmi. Z "Bog Ti pomozi" se nazdravljajo edinice"!
"Minuli božični dan pripoveduje oče Cvetkov, edinice so bile postrojene pred velikim ognjem, nato je pripeljal voz na katerem je bilo veliko suho drevo. Vojaki so dvignili drevo, naložili ga na ogenj, nakar je oče Cvetkov ga blagoslovil in opravil molitvene obrede. Nato je prinešeno na krožniku žito in po blagoslovnih obredih vrženo v ogenj, kot darilo Jezusu."
"Pri zaključku božičnih obredov, poveljnik edinic je zaželel vsem: "Vesel in sre7 čen Božič", ter skupno s do-hovhikom opravljena je molitev za zdravje Stalina!"
"Kako pa vas vojaki spoštujejo, sem vprašal: "Izvrstno je bil odgovor!"
"Oče Cvetkov, je izvrsten govornik in vdan Slovan! Dvorana je vedno dobro obiskana po občinstvu in vojaštvu, kjer nastopa. Opaziti je poleg globoke vezanosti v-seh bojnih edinic, Rusov, Čehov, Poljakov, Jugoslovanov, Bolgarov in vojakov Rdeče Armade, tako spoštovanje napram Cvetkovu, zahvaljujoč se maršalu Stalinu, kot voditelju Rdeče Armade."
"V teh vrstah bojevnikov za svobodo, stoje tudi različni duhovniki, kot vojaki, kateri ne samo da vršijo molitvene obrede, ampak z svojo osebnostjo dajajo vzgled drugim v dejaniu za svobodo domovine in izvrševanju nauka Jezusa Kristusa."
seka št. 13, se vzame na znanje, da članarino ki so jo dotični člani plačali še leta 1943, vsoto $28.00, se vzame v račun za letos ako obnovijo odsek, morajo se pa podvrči zdravniški preiskavi. To velja za dotične člane, ne za novo pristopne.
10)	Sprejemanje novih članov, kar pa radi zakasnitve sejnega.zapisnika, je bil imenik novih članov že poslan na list Edinost, poleg letnega preračuna, zato tukaj novi člani niso obljav-ljeni.
11)	čitanje dopisa br. Franka Grebene, katerega je poslal uradnemu glasilu Edinost, na kar ga je urednik Edinosti poslal na Glavni Urad V. P. Z. Bled s pripombo, ali se ga priobči ali pa ne v uradnem glasilu.
Radi te zadeve je prišel glavni odbor do zaključka, ker je dopis br. Grebenca v celoti proti zapisniku zadnje Konvencije, vršeče se 12 in 14 decembra 1943. Vsled tega moramo dati nekoliko pojasnila članstvu V. P. Z. Bled, ker br. Grebene piše v protestu, da je priobčen samo zapisnik ki ga je izpopolnil br. Marušič, ne odgovarja resnici. Ker iz zapisnika so vključeni tudi izvlečki, katere je pisal on sam ter tudi je obljubil Konvenciji, on in tudi br. Marušič, da bosta pomanjkljivi zapisnik katerega je pisal na Konvenciji br. Zobec, skupno izpopolnila. Ker pa tega nista storila ampak sta vsak svojega spisala, ter je radi tega bila tu-tudi zakasnitev kovenčnega zapisnika za mesec dni.
On tudi protestira, da ni v Zapisniku vsega kar se je govorilo na Konvenciji. Vsakemu delegatu je pa znano-da je dosti tega govorjeno kar ne spada v javnost in časopis , kar pa tudi on sam ni napisal v svoj zapisnik. Pri-čojoč si bil na Konvenciji, dolžnost je bila tedaj zahtevati kar spada in kar ne spada v Zapisnik. Sklenjeno je, da se mora v bodoče živeti v slogi in bratstvu, ker v nasprotnem slučaju se vsakega izključi brez izjeme iz Zveze.
Ko bi bil br. Grebene upravičen do protesta, bi moral poslati na glavni urad svoje zadeve in ne izivati javnost, ker še prve rane niso popolnoma zaceljene. Če obstoji Glavni Urad in Zvezina pravila ter sklepi zadnje Konvencije za celokupno članstvo, obstoji veljavno vse to tudi za br.Grebec. Kdor se ne bo potem ravnal,ga doleti ista ali pa še hujša kazen.
Glavni Odbor vsled tega apelira v imenu V. P. Z. Bled, na vse članstvo ! Bodimo bratski med seboj ! Spor v Zvezi je enkrat in za vselej končan edino na ta način bomo pokazali pred drugimi narodi, da smo sinovi slovenske Matere !
Zaključek in potek seje
Br. A. Lavrič predlaga, da je bilo na Konvenciji sklenjeno, kdor bo ruval po časopisih in proti članstvu ter Zvezi, da se ga enostavno izključi. Podpira br. A. Hočevar.
Br. A. Kraje predlaga, da se dopis br. Grebenca odstrani ter priporoča, da se ta protest shrani v arhiv in ne izda v javnost iz razloga, ker spor pri Zvezi je končan in zadeve posameznikov, naj se osebno poravnajo, ako se ne bodo člani potem ravnali, bo vsak enostavno izključen iz Zveze, podpira M. Skube.
J. Ilc predlaga za dvo mesečno suspendacijo. podpira br. J. žužek. Nakar pa br. Ilc, umakne svoj predlog.
Br. J. Kužnik predlaga, da se kaznuje br. Grebenca, ,to je suspendira za tri mesece, ter ako še med tem časom ne preneha izivati, se ga sploh' ne sprejme v Zvezo. Po preteku suspendacije, mora dati pismeno izjavo, da bo dober član, kar tudi zahtevajo pravila.
Zatem br. predsednik da predloge na glasovanje.
1)	Predlog br. A. Lavriča, 2 proti 6
2)	predlog br. A. Kraje,
4	proti 5
3)	predlog br. J. Kužnik,
5	proti 4.
Torej sprejet je predlog br. Kužnika.
Brat predsednik zaključi sejo ob 2 uri popoldne z obi-■čajnim pozdravom.
Zapisnikar, J. žužek. V Kirkland Lake dne 29 februarja 1944.
Zahvala za obiske v bolnici
Kirkland Lake — Mnogi so že izrazili svoje misli in želje v našem listu Edinosti. Zato je tudi moja želja napisati par vrstic ob tej priložnosti.
Dopadejo se mi dopisi iz naselbin, ker na ta način či-tatelj zve, kaj se neki dogaja in kaj se dela tu in tam. Zatem so novice in drugi poučni članki, ki dajajo človeku zopet stran v pouku na preteklost in sedajnost. Med temi seveda so nam najbolj zanimive vesti in poročila iz starega kraja od naših nepremagljivih partizanov.
Z kakšno srčnostjo se bore proti nemških volkov, na naši rojstni grudi, nam priča njihov obstoj in pa njihovi uspehi v zadnji dve leti. Oni enostavni ljude — kmeti in delavci, po večini so se uprli "nemškemu nadčloveku" kateri je v svoji brutalnosti si zamislil uničiti in iztrebiti miroljubno in marljivo ljudstvo. To se pa ni zgodilo, ker se je to ljudstvo združilo med seboj, zavrglo vse one stvari, ki bi ovirale njegov enoten duh in voljo v borbi za narodno o-svobojenje in tudi zato, ker je našlo v osebi Maršala Tita, izkušenega in zvestega voditelja Narodne Osvobodilne Armade.
Upam da ima vsak Slovenec njegovo sliko v obliki Koledarja za prestopno leto 1944. Naj pripomnim le to, da bi slika izgledala lepše, če bi bila okrašena, kot pa tako na enostaven način. Saj pri meni je okrašena! Okrasil sem jo sam v zavesti, da res zasluži narodni okras. Mislim pa da bo v bodoče vse drugače, namreč da bo tudi Titova uniforma bolj čedna, kot je zdaj oziroma
Sovjetska revija o Mihajloviču
Zmaga unijskih delavcev
Kirkland Lake — V tukajšnem Lake Shore rudniku, so se vršile volitve dalavcev v-poslenih pri tej kompaniji z? namenom, da se dožene, kdo naj zastopa delavce pri kolektivnih pregovorih, delavska ali pa kompanijska unija.
Rezoltat volitev kočno je ta, da je zmagala delavska unija, Mine Mili and Smelter worker's Union, lokal 240. Za unijski lokal 240 je glasovalo 236 in za kompanijsko "Workmen's Council" 213, delavcev.'
Zadnjič smo poročali o zmagi unijskih delavcev vposlenih pri International Ni-ckel Company v Sudbury. Kakor v Kirkland Lake, tako tudi v tem rudarskem po-dročiu so delavci zmagali pri volitvah in končno z tem obe. nem zagotovili, da bodo dejansko zastopani v vsih delavskih zadevah, potom svoje delavske unije, mesto ko-mpanijskih agentur.
Moskva — "D. Mihajlovič — Hitlerjanski agent v Jugoslaviji", je naslov članka, katerega spisal in je bil priobčen v reviji "Vojna in delavski razred", S. Kozlov in kateri slove:
"Jugoslavija je postala naj-i opasnejša točka Hitlerjeve Evropske tvrdnjave." Titova Osvobodilna vojska, broječa okrog 300.000 mož, kontrolira eno tretjino jugosloven-skega ozemlja.
Ona je mnogo doprinesla k cilju osvobojenja jugoslovanskega naroda, kakor k zavezniški boirbi proti Hitlerjevi koaliciji in za osvobojenje zasužnjenih narodov Evrope.
Samo jugoslovanska izseljena vlada v Kairu noče tega priznati. Sodeč po mnogih dejstvih, so člani ozir. vladajoči krogi ubežne jugoslovanske vlade že davno zgubili še tisto malo zveze, ki so jo imeli z narodom v njihovi domovini.
Pretežna večina jugoslovanske izseljene vlade je sestavljena iz reakcionarnih uslužbencev ter kompromiti-ranih vodij reakcionarnih strank. Oni krogi v Kairu in Londonu, ki so zastopani v vladi, držeč v njej odgovorna mesta,pleto intrige proti gerilcem in njihovim voditeljem ter vzpostavljajo kontakte s pro-fašističnimi elementi v Angliji in Zedinjenih državah, zaeno s poljskimi fašisti, ter istočasno vzdržujejo in zavzemajo pomirljivo stališče napram hit-lerjanskemu Lakeju Nediču.
Kraljevska vlada je zelo oddaljena od stvarnega živlenja Jugoslavije in njeneera ljudstva in se nahaja v ved-ni politični krizi. V teku leta 1943 se je njen kabinet spremenil, nič manj kot trikrat. Edino Mihajlovič, voj-nj minister vseh treh kabinetov. je ostal "stalen."
No, baš Mihailovič pa je tista osebnost okrog katere se sukajo vse reakcionarne, protinarodne grupe Jugoslovanov v zameistvu. Mihailovič predstavlja one sebične skupine velikosrbske buržu-aziie, katera se uporno pro-tivi edinstvu naroda Jugo-
slavije in katera se boji važne in odločne borbe ljudstva proti vpadnikom ter njihovim podrepnikom.
Nadvse pa se reakcionar-ci boje izraza ljudske volje in demokratizacije dežele po osvobojen ju Jugoslavije izpod okupatorja; oni imajo en sam sen, in ta je — ohranitev moči v bodoči Jugoslaviji in nadaljevanja sistema tlačenja in izkoriščanja ljudstva.
Mihajlovič je najpriklad-nejša osebnost za ustvarjanje tega reakcijonarnega pravca in najpogodnejši kandidat za bodočega vojaškega diktatorja, katerega cilj bi bil, da "uvede red" v dežeji; v drugih besedah povedano, da s silo uvede "po-mirjenje" in podrejenje jugoslovanskega ljudsta.
V tekoči svetovni vojni je bila dana Mihajloviču naloga. da zgradi utrjeno črto v severni Jugoslaviji, ali iz nekih obzirov je šel preko te naloge; nasprotno, baš v tem času je on osvojil api-zersko stališče napram Hitlerjevi Nemčiji.
Nemško-italijansko zase-denje Jugoslavije je bilo preplavljeno s potoki krvi in teror je zajemal celo deželo, kar je rezoltiralo v ostrem razkolu socialnih sij.
Mihajlovič se je tedaj odločil, da počaka svojega časa, držeč se stran od dogodkov dneva. Svoje regimente
takrat, ko nastane mir in bo narod si izvolil vlado in svoje voditelje po svoji volji in želji.
On se bori v domovini s narodom in narod je za njega. Verjetno je, dasi narod ne bo naprtil zopet take strahopetneže in one, ki so zadnjih 25 let sedeli na stolčkih brez da bi komu koristili razen samemu sebi in svojim sopotnikom. Narod in njegovi voditelji se bore skupno in vsled tega bodo skupno tudi določali, kdo naj upravlja s domo vinom in njenim gospodarstvom v bodočnosti. Vse izdajalce in izkoriščevalce bo narod izvedel pred sodbo pravice. Oni ki so.izdajali narodne interese in ustvarjali narodno gorje, zaslužijo le narodno kazen. To je naše in njihovo geslo!
Naj tem potom tudi omenim ter se obenem zahvalim za obiske za času dokler se sem nahajal v bolnišnici, zadnjih pet tednov. Namreč nakopal si sem prehlado na križu in levi nogi. Noč in dan je gorela zato pripravna svetil j ka pokrita z pokri valom, katera mi je ogrevala prehlajenje.
Težko je človeku, ko mora v špital, toda če ob pravem času pomaga, človek dobi saj nekoliko pomoči dokler ni prepozno. Tako so pred nekoliko tedni pripeljali Franka Drčar, kateri pa je kot že znano podlegel.
Prisrčno se zahvaljujem Slovencem in Slovenkam in drugim znancem, ki so me obiskali za času pioje bolezni. Z tem ste mi olajšali prenašati tako bolečine, kakor tudi mi dajali duševnega razvedrila in poguma, da se zdaj res nahajam zunaj špi-tala s upanjem okrevanja.
Sedaj spoštljivo pozdravljam vse čitatelje in naročnike Edinosti.
L. Levstek.
ofenzive proti osvobodilnim krajem po Titovi .vojski.
Mihajlovičevj četniki pod vodstvom nemških častnikov so aktivno sodelovali v nemških vojnih operacijah proti partizanom.
Po porazu Nemcev in čet-nikov blizu Banjaluke 1, ja-nurja, so partizani prišli do dokumentov, kateri odkrivajo sporazum med nemškim poveljstvom in Mihajlovi-čem, po katerem sporazumu je Nemčija imela založiti četnike z orožjem in municijo. V zameno zato se je Mihajlovič obvezal izvrševati s svojimi četniki vse ukaze nemške komande.
Mihajlovič, osovražen nasprotnik ljudstva, je potisnil nož v ledja narodu v času njegove najhujše in najtežje borbe proti Hitlerizmu. Ta dejstva dokazujejo neo-porekljivo in nesporno, da je on sovražnik in, kot je bil prej prikrit Hitlerjev agent, je sedaj odprto na strani Hitlerja, krvnika jugoslovanskega naroda.
Sedajna Puričeva zamej-na vlada nadaljuje z v&ako-jakimi zarotami in intrigami proti jugoslovanskemu narodnemu osvobodilnemu odboru, preganjajoč rodoljubne častnike in vojake jugoslovanskih edinic, kateri so izrazili željo, da se vrnejo v domovino in se priključijo Titovi vojski; ona skuša povzročiti nesoglasje v taboru Združenih narodov.
V svojem prizadevanju,
je odvedel v Bosno. Kmalu da opere Mihajloviča, je šla
nato pa jih je razpustil, ob držeč pri sebi samo majhno skupino četnikov . . . Tekom leta 1943 — katero je zna-čilo preobrat vojnega stanja in krizo v Hitlerjevem taboru — je Mihajlovič odprto deloval kot Hitlerjev agent in zaupnik. On je odprto izzival bratomorno vojno v deželi ter sodeloval v borbi nemških fašistov proti Titovi Osvobodilni vojski, katero je smatral za glavno nasprotnico in sovražnico jugoslovanske reakcije.
Celo tisk Hitlerjevih va-zalskih dežel, p iše zadnje čase odprto o Mihailoviče-vem sodelovanju z Nedičem in nemškimi vpadniki. Izdaj-niki so postali izredno predrzni za času šeste nemške
Puričeva vlada tako daleč da je skušala predložiti sovjetskemu ambasadoru neko potvorbo — "izjavo" Mihajloviča. Vse to priča, da je Puričeva vlada sama razkrila svoje reakcionarno lice pred očmi jugoslovanskega ljudstva, katero se bori z,a svobodo, ter pred narodi vseh dežel, ki so v borbi proti Hitlerjevi Nemčiji.
Tako obnašanje jugoslovanske zemeine vlade dokazuje, da se ona boji lastnega naroda, da se boii demokratskih sil svoje dežele; ona se poslužuje vseh sredstev, da izoodkopa narodno osvobodilno borbo jugslovanskih rodoljubov proti nemškim vpadnikom.
Odbor za tisk, ZOJSA.
PREGLED DELA V KAMPANJI
Zadnjič obljubili smo vsaj deloma podati pregled dela v kampanji Eidinosti za tednik, katera je uspela 240 odstotkov dn z ponosom lahko rečemo, da je to rekordni uspeh, ki v marsikaterih ozirih prekaša primerne kampanje za obstoj progresivnega dn protifašističnega tiska.
Da je kampanja uspela za toliko odstotkov gredo seveda zasluge kakor smo že omenili odsekom Zveze Kanadskih Slovencev, članstvu, tajnikom in odborom kampanje, članstvu raznih društev, mladini in vsim drugim Slovencem in Slovenkam, ki so bodisi z delom za prireditve, s svojimi prispevki in bodisi s zbiranjem naročnin in tiskovnega sklada, marljivo ter vneto delali za tako izrazen uspeh.
Dasi pa osnovna važnost leži v tedniku. Kakor številni naročniki tako tudi drugi .aktivisti, so že ob prvi obletnici Edinosti postavili izrazito željo za tednik zavedajoč se, da bi z tednikom nadomestili sicer občutno praznino med nami za naše organizacijske, društvene in narodne stvari. To so bile želje, ki so izražale se v malone vsakem dopisu do pričetka kampanje vzlic temu, da je bil tu in tam dvom za tak uspeh.
Važnost tednika je torej izražena vnaprej, da je ra-stla vneta volja in vzbujanje drug drugega do dela, napo-povedanje tekme, organiziranju "divizijonov", "bata-lijonov", "lovske zabave", koncertne programe s dueti, kvarteti, solisti na harmoniko in violino, ter z eno besedo splošen pogon organiziranega dela. da se zagotovi tako uspeh kampanje kakor tudi obstoj lista. In končno osnovna važnost za tak uspeh leži v smernicah Edinosti, ki dejansko izražajo želje naših izseljencev ter zagovarjajo njihne interese kot narodne skupine in interese občih stvari v tekoči dobi.
že v pričetku kampanje so naši marljdvi rojaki in rojakinje postavili si nalogo izpolniti določeno kvoto ne za sto, marveč za dvesto odstotkov. To napoved so stvarno izrazili ne samo v dopisih, tembolj v delu.
Prvi med prvimi je seveda Windsor koraknil v ospredje in skoraj vsim drugim napovedal tekmo. Z enim sukom po uspešnem koncertu, je prekoračil kvoto za tiskovni sklad 600 odstotkov. Njemu je sledil Van-couver z nad 400 odstotkov v prvem tednu kampanje tako, da je skoraj kvota za tiskovni sklad bila izpolnjena predno smo priobčili prvi pregled kampanje. In ravno v tem leži značdlnost vsih drugih naselbin neoziraje se na to,so odločno delale za izpolnitev svojih kvot. Vsaka naselbina s redko izjemo je smatrala za svojo dolžnost storiti kar največ mogoče za dober uspeh kampanje. Vse to skupaj je podkrepilo uspeh za 240 odstotkov.
Kakor smo omenili smernice Edinosti, ki so tesno vezane s najlepšimi ideali svobodoljubečih ljudstev v eni najstrašnejši »vojni in naporni dobi v njenem razvoju tako, da bi brez dobrega tiska se ne mogli orijentirati napram vsemu temu ter podv-zeti nujne akcije proti raznim notrajnim in zunaj nim zapletljajem in voditi dosledno stvar v interesih zmage in narodnega osvoboje nja, so osnovni faktor tako v kampanji kakor tudi za obstoj lista.
Zaradi nezadostnih podatkov koliko so naredili posamezniki v raznih naselbinah, se moramo tudi danes zadržati samo na tej razlagi in upamo da bomo vse potrebno imeli na rokah za bodočo izdajo, da sestavimo pregled dela posameznikov.
Upravništvo Edinosti.
Ob tretji obletnici narodnega revolta
Finski socialdemokrati so naredili po svoje
PUCHEU OBSOJEN NA SMRT
Algiers — Pierre Pusheu, bivši minister za not^ajne zadeve Lavalove vlade v Vchyju, Francija, je bil obsojen po posebnem vojnem tribunalu na smrt, kot izdajalec.
Zaslišanih je bilo več prič, ki so obtožile bivšega ministra Lavalovega kabineta za sodelovanje z Nemci v Franciji. General Giraud, si je prizadeval dokazati nasprotno obtožbam prič zoper Pucheu. Namreč da je slednji ušel iz Francije in z tem dokazal tudi svojo "mržnjo" proti Nemcev, ter da je bilo pasivno ponašanje proti Nemcem v Franciji, prisiljeno vsled okolščin.
General Weiss, državni tožilec odbora za narodno osvobojenje je pobil z proti dokazom in na podlagi dokaza z strani prič obsodil Pucheu na smrt, kot izdajalca. V svojem govoru je navedel celo vrsto primerov masnih eksekucij francoskega ljudstva z strani nemških gestapovcev v Franciji. Računa se, da je okrog 80.000 ljudstva pomorjenega in nad 400.000 v ječah.
Na istem zaslišanju sod-nijske rasprave proti Pucheu, je bilo imenovano več drugih oseb bivše Lavalove vlade, zoper katere se bo vršila rasprava kakor hitro pridejo v roke pravice.
Srečno prestali operacije
Toronto — V tukajšni Lackvood Clinic, ste se podvrgli operaciji prejšnega tedna Mrs. Margareta Kosmr-ly iz Toronta, ter Mrs.- Ur-bas iz Kapuskasing, Ont.
Mrs. Margareta Kosmrly, se že nahaja na domu, dočim Mrs. Urbas ostane še za nekaj času v prej omenjenem špitalu.
Stockholm — Iz posameznih virov vesti o premirju med Sovjetsko Unijo in Finsko, je sklepati, da se finskim socijal-demokratom ne gre za mir in premirje, marveč za propagando raspravo in opravičevanje njihovega dela.
Sovjetska Unija je v tem oziru postavila jasna in odločna vprašanja Finski, da prekine nadaljevanje vojne na strani Nemčje, izpustitev zavezniških vojnih vjetnikov interniranje nemške vojske itd. če se ne počuti dovolj močnom za ureditev te stvari, pride pa v pomoč Rdeča Armada.
Toda finski socialdemokrati, ki tvore večino poslancev v parlamentu, so zavrnili zahteve sovjetske vlade sklicavajoč se, da so to prevelike in neopravičene zahteve. V tem oziru pač ni bilo pričakovati nekaj drugega z strani socijal-demokratskih voditeljev, kateri so že zdavnaj v nazadnjaški vlogi na strani kapitalisma in proti interesov delovnega ljudstva. To vlogo so pa najbolj očitno pokazali na strani fašizma — svetovnega zločinstva — za kar znašajo tudi odgovornost zlasti v Finski.
Ni izjema da obstoja v tem oziru razlika med narodom in finskimi socijaldemokrati. Narod je za mir in hoče premirje! Toda so-cijal-demokratska žlahta iz strahu pred svojimi fašističnimi gospodarji in iz strahu pred lastnim narodom, vztra. •ja na nemško fašističnih bajonetih. Gotovo pa je, da neuide sodbi naroda in poštenih demokratov sveta!
( Iz 2 strani ) da si zasigurajo ministrski stolček in masno plačo, je ta skupina rajala po kavarnah in se bogatila na račun narodnega gorja in stradanja
Topi, ki so bili izdelani v letu 1900, ne odgovarjajo današnji tehtniki topniškega napredka. Konji in voli so prepočasni za tovorni avto ! In vendar ta bojevita jugoslovanska armada je bila približno tako oborožena, proti panzer divizijah, kljub temu da narod izplačal milijone in milijone dinarjev na račun narodne obrambe.
Skupno vse to torej ni čudnega da ni Jugoslavija vži-vala priznanja na zunaj v demokratičnem svetu, ampak se je potapljalo vedno bolj in bolj v nepremostitev med narodom in vladnimi krmilci. Narod bi bil prej ali pa slej izključno prisiljen strmoglaviti okorele šovinistične in skrajno sebične elemente v vladi, vzpostaviti vlado, ki bi skrbela za narodni napredek in razvoj. In ta zaključek je nastopil v usodapol-nem trenotku, ko so črni oblaki smrti viseli nad domovino ob podpisu tripartitne-ga pakta z osiščem v letu 1941.
Poznejši razvoj ne samo da potrjuje pravilnost narodnega postopka, ampak izraža ono skrivnost v narodni duši in zavesti, ki je zadivila cel svobodoljubeči svet. Narod je zaklical kot ena duša. kot ena mislenost: "Dovolj gor ja dovolj kupčije z narodni mi interesi"! "Dol s narod' nimi izdajalci — na bojno poljano proti stoletnih tlači-
teljev.'
Ta glas je zvenel v narodni duši, obudil jo na gorke in trpeče spomine svojih pra-dedov, očetov in matera, bratov in sester. To je bil okrep-čevalni glas, kd je spojil sotrpine iz enfega na drugi kraj Jugoslavije, vlil novo moč k vztrajnosti in razvojo slikovitih junaštev neoboroženih junakov, katere občuduje
svet.
Narodni heroizem je dal Jugoslaviji narodno obličje
Naenkrat zgodil se je čudež ! Dotedaj nepoznan narod, bolj poznan po kulturni in gospodarski zaostalnosti, kakor po junaštvu in zmožnosti, naenkrat je postal z-nan po celem svetu. Najmanjši kotiček svetovne površine, tam kjer biva ljudsko bitje, zdaj pozna narod in deželo z neizrecivimi vrlinami narodnega herodzma — ljudstvo — ki je bilo nepoznano in prištevano na nižjo stopnjo kulturne in gospodarske zmožnosti, postalo je za-paženo v svetu v prvih vrstah narodnega in mednarodnega razumevanja. In to je največja pridobitev, ki so jo Južni Slovani kdaj doživeli v svoji tesni vezanih pridobitvah z svojimi vzhodnimi brati in sestrami — narodi Sovjetske Unije.
Polnih 23 let je preteklo od formiranja Jugoslavije. Toda zgodovina in naša povest ne bo pomnila niti enega trenotka v javnosti o tako slikovitih vrlinah ljudstva Jugoslavije. Navadni ljudje — možje, žene in otroci — mladeniči in mladenke, ustvarjajo novo narodno obličje; ustvarjajo čudeže! In kljub temu so jugoslovanski režimci imeli obraz tako pred leti izvajati teror in nasilje nad ljudstvom, zato ker jim je ičitalo napake in zahtevalo pravice, zdaj pa, ko polaga neizrecive žrtve na oltar narodnega in gospodarskega osvobojenja, ščuvati narod proti narodu, obrekovati narodne vodite-jle in deliti odlikovanja narodnim izdajalcem.
Vsa zgodovina zadnjih 23 let, je prepletena s narodnim gorjem, zapostavljanjem in izkoriščanjem. jVsled tega bo imenovana kot zgodovina narodnega prezira.
Provizorična narodna vlada, je storila več na svojem prvem zasedanju, kot so storili vsi dosedajni režimi po
prvi svetovni vojni. Ona je rešila vsa notrajna narodna vprašanja, dala posameznim narodom avtonomne pravice ; svobodo delavskemu pokretu, ter raznim drugim grupacijam in političnim strankam, na enakopravni in demokratični podlagi. Njen program je ne samo navdušil ljudske množice k borbi za narodno osvobojenje, marveč združil v eno skupino v mislih in dejanju, za narodno federativno in, svobodno Jugoslavijo.
Torej ob spominski obletnici narodne borbe, na prvem mestu dajmo počast tisočem v Jugoslaviji, dozdaj nepoznanih v svetu — onim tisočem od sinjega Triglava, ob Savi, Dravi, Kolpi, Donavi v Vardarju, ki so že položili svoja mlada živlenja na oltar svobode dn pravice onim tisočem, mož, žena, matera, mladeničev jn mladenk, ki so z puško v roki ponosnega srca, kot Slovenec, Hrvat, Srb, Črnogorec, Macedonec i td., pripravni založiti svoje živlenje za svobodo in narodno enakoprav nost. Dajmo čast in priznanje neustrašenemu voditelju in državaniku, Maršalu Jo-sip-u Broz (Tito), Narodni Vladi, ter narodnim vladam v Sloveniji in Hrvatski. Delimo to priznanje tudi mi v zvesti prisegi ob tej oblet niči, da bomo še bolj združili naše vrste, še bolj okrepčali narodno slogo in enotnost, še bolj gmotno in moralno podprli vojne napore naše nove domovine in njenih zaveznikom, za popolno zmago nad kletim sovražnikom narodov in človeštva — nad fašizmom!
Naj živi enotnost Slovencev, Hrvatov in Srbov! Naj živi njihova slavna Narodna Osvobodilna armada! Naj živi njen voditelj, Maršal Tito!
Dol s narodnimi izdajalci! Dol s onimi ki poveličujejo narodno gorje!
S 1 o v e n c.
Junaška obramba Sevastopola

Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke ) Posebna brigada mornarjev
G. GAIDOVSKI:
Zgodaj zjutraj dne 17 decembra 1941 so Sevasto-poljčani poslušali na radio nejnovejše vojne novice.
"Na več krajih naše čete bijejo hude bitke s sovražnikom, še vedno napredujejo, ter so zasedle sledeča mesta, Klin, Jasnaja Poljana — južno od Tule, Dedilovo in Bogoroditsk južnovzhodno od Tule.
Pri Moskvi naše čete, potiskajo naprej s uspehom . . . ! Radio je prekinil v sredi te besede . . . Piščalke morskih skladišč so začele kmalu potem žvižgati.
Ko so Sevastopjčani prišli na ulice, bil je to znak: "Vse jasno" da so sovražni aeroplani odgnani, so razločno čuli topniško grmenje.
Fašisti so se odločili, da zavzamejo črnomorsko trdnjavo z naskokom.
Sedemnajst denevna bitka v decembru se je začela 2 bombardiranjem iz zraka in topniškem ognjem, šest fašističnih divizij je napadalo posadko v Sevastopolu v zaporednih vrstah, z razvitimi zastavami ter treščečo godbo, "natačno po načrtu" dne 27 decembra.
Pozneje so Sevastopoljčani v resnici videli one svilnate zastave z črnim kljukastim križem v sredini (svasti-ka) — na rastavi v počaščenje obrambe mesta. Kakor tudi nemški godci so morali zamenjati godala za puško, vzeti mesto v bojni črti, skupaj z kuharji, pisarji in ordi-nanci . . .
Položaj je postajal bolj in bolj težaven za glavno bazo črnomorske flote. Mornarji in obmorska armada, se je borila brezupno za vsaki palec sovjetske zemlje.
Na mrzel, ne vesel večer 21 decembra, je priplul "Krasni Krim" v severni zaliv, čete z nekakšnim nenavadnim znakom na levem rokavu — sidro na črnem polju v zlatem krogu, na vrhu vsega tega pa rdeča zvezda, so se naglo izkrcale iz slavne bojne ladje.
To je bila "posebna brigada" mornarjev pod poveljstvom polkovnika, Petapova!
V črni temi kot v rogu, so kolone mornarjev korakale na bojno črto, kjer so topovi grmeli z bliskom pri vsakem strelu, vmes pa so neprestano reglale strojnice ter se je čulo pokanje pušk v nepretrganem bobnenju.
Petapovi možji, so se vrgli v boj takoj po prihodu. Ravno v času ko se so Nemci bližali takozvani "Me--kenzijevim višinam". Izgledalo je, da jim je pot v Sevastopol odprta. Po njihovem uspehu, je fašistično poveljstvo osredotočilo dvajset tankov, vse njihovo topništvo in številne strojnice ter zakopne možnarje.
Govor mladinke na koncertu
RAZNE VESTI
Rdeča Armada je z tan-kovskimi oddelki vdrla na železniško postajo, Kovel na severozapadni bojni črti in južni sožila pas okrog pri-staniščnega mesta Nikolajev. Zaeno pa njeni oddelki napreduje z z naglico proti Prut reke in so komaj 10 milj odrežja v sovjetski Be-sarabiji.
Premijer Vel. Britanije Churchill napovedal sestanek "trojke". Nekateri krogi podajajo večjo važnost temu sestanku, kot znak pred in-vazijom zapadne Evropi, dočim drugi trdijo, da se bo vršilo posvetovanje vsled nastalih notrajnih vprašanj.
Timmins — Priloženo vam pošiljamo govor mladinke, Mery Slak, ki ga je prav lepo govorila ob priložnosti mladinskega koncerta v Ti-mminsu. Zaradi njegove važnosti, priobčite ga v prihodnjem iztisu lista. Govor se glasi:
Dragi bratje in sestre!
želim povedati par besed v interesih slovenske, hrvatske in srbske mladine, katere primer v starem kraju nam daje ponos o njeni vztrajnosti zadnji dve leti, vzbujajoč pozornost dn občudovanje v svetu.
Dostikrat in v dosti slučajih podcenjujemo mladino z tem, da se nejevoljno ponašamo napram nji vsled tega, ker se zanima v svojem prostem času z drugačnim delom in zabavom, kakor pa starejši Meni se zdd in tudi mislim da izražam miselnost Mladine v celoti, da je taka sodba napram mladini nepravilna dn napačna.
Resnica je, da mladina ne more posneti običajev in navade starejših v enakih potezah napram njihovi želji, čez 24 ur, čez teden in ne mesec. Prvič zato, ker smo mladi in še neizkušeni in drugič, da je naša družabnost med tukajšno mladino povsem pod drugačnimi o-
OSEM SINOV PRI VOJAKIH
Kakor enj tako tudi drugi, želimo čim prejšne okrevanje.	Ured.
Toronto — Mrs. J. D. Strashom, se prav ponosno čuti z svojih osem sinov, ki so vsi pri vojakih, tudi sama je zaposlena pač tako, da ji ne prestane času za vživa-nje ponosa, je dejala poročevalcu mestnega časopisa, ki jo je obiskal zadnjega tedna.
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
kolščinamd in razmerami. Toda stopnjema ne samo da bo nasledila vse dobre lastnosti, običaje in narodne navade v svojih poznejših letih, ampak vse to dejansko oživljala.
To je nepobitno dejstvo, ki mu pričamo dostikrat in šele potem nam pride na misel, kako smo Mladini omejili njeno mladinsko dobo brez da bi ji dali smisel mladinskega pouka in jo okrepčevali z najlepšimi lastnostmi naše narodne kulture in narodne vrednosti.
Mladina je zmožna storiti veliko vprid svojim in tudi narodnim interesom. Kaj ji zaprav je potrebno, da to stori? Potrebno je mladini previdnega vodstva, ki bo zmožno razsojevati razliko mladinske dobe od mislih in želja starejših. Dati mladini potrebno vzgojo v mater-nem jeziku, vzbujati jo k društvenemu delu na polju godbe, dramatike, športa in raznih drugih takih krožkov. Preko teh pa od časa do časa jo poučevati o zgodovdni našega naroda. Pomagati ji da bistri svoj um zgodnjih letih v smislu razumevanja in potrebe poznavanja živlenja in dela.
Je sto in sto takih stvari, ki so potrebne mladini kakor za pouk ravno tako za družabnno razvedrilo s previdnostjo starejših, da ne omejujo vsega tega mladini radi svojih ozkih in sebičnih želja.
Pred nedavnim smo čitali. da je padel sin predsednika Narodne vlade, Ivan Ribar, ml. Bil je vodja in organizator mladine od pričetka osvobodilne borbe v Jugoslaviji. Toda bratje in sestre, padel je- njegov že drugi sin na bojišču za narodno osvobojenje in mislim, a ne trdim, da mu je bilo ime Stanko.
Zatem vidimo Borisa Kidrič. ml. sin znanega profesorja Kidriča, kateri ie nekje v internaciji v Italiji, toda njegov sin je kot znano tajnik Narodne Osvobodilne Fronte v Sloveniji, čitali smo tudi o Boži Ravnikar in Oto
Župančič. Kaj pa narodni heroj v Kamniku, ki je položil svoje živlenje, da bi na ta način rešil nadaljno streljanje prebivalcev kot talce, zaradi umora nacističnega vojaka.
Na kratko pevedano, sto in sto takih primerov bomo zvedeli šele ko bo končana ta strašna vojna vihra, ki je zajela cel svet, o mladini v starem kraju in drugod po svetu. Tisoči imen bodo zapisana s zlatimi črkami junaške mladine, katera je z svojo vztrajnostjo zadivila cel svet in tudi izraža simboličen pomen mladine povsod. Sto in sto mladih častnikov, fantov in deklet, stotnikov, generalov, partizan skih voditeljev in vodeljic — povsod — pri teh in takih skupinah pričamo da mladina igra važno in odločno vlogo.
K sklepu dragi bratje in sestre! Obudimo in oživljaj-mo ne samo spomin v zamislih in pogovoru, ampak v dejanju, ki se na naša v našem narodnem in kulturnem delu. Z tem ponosom da smo Mladina slovenskih staršev, sinovi in hčere junaškega naroda zdaj znanega po celem svetu, hočemo nastopati tudi mi in vam obljubljamo da bomo v slogi in bratstvu vse to dosegli. To so naše želje in kako tesno vezane s borbom naših bratov dn sester v stari domovini.
Naprej združeni bratje in sestre — do zmage! Ta dan ni več daleč!
Petapov je dal povelje prvemu poročniku Plaksen-ku, da izžene Nemce z griča večje strategične važnosti.
Nemci so imeli nadmoč v številu in tudi v položaju. Oni so se zakopali, zgradili utrdbe, dobavili streljivo in postavili topovske pozicije. Vsi pristopi do hriba so bili neprestano obstreljevani z strojnicami ter avtomatičnimi puškami v navkrižnem ognju.
Na povelje poroč. Plaksenko, naše topništvo-je ot-voralo ogenj, nakar so mornarji se tihoma pomikali v napad, zakrivajoč se za vsakim grmom ali pa kupom zemlje. Ne ogenj strojnih pušk, zakopnih možnarjev in tudi ne topovski, ni mogel ustaviti mornarjev.
Ko se je več fašistov z avtomatičnimi puškami varno vgnezdilo na bregu, ter začeli podirati mornarje in tako zadrževati njihovo napredovanje, se je mornar Gosov neopaženo priplazil do Nemcev, ter jih umiril s tremi streli svoje* avtomatične puške za večno.
i Častniški vodnik Lelcer je bil težko ranjen, Vseeno m hotel zapustiti bojišča, tudi ne odnehati z metanjem ročnih granat na sovražne strojničarje ter avtomatičarske strelce, končno jih prisilil da so zbežali. Boj je trajal več ur ... . Mornarji so zavzeli grič! . . . 1941 leto, se je bližalo koncu. v Fašisti so vrgli v boj zadnje rezerve, še vedno upajoč, da bodo zavzeli Sevastopol.
Na 24 decembra so Nemci poskušali zopet vzeti Sevastopol. Niso uspeli. Fašistično poveljništvo je pričelo zdaj dovažati posebne čete: tehničarje, sapere, delavce za popravljanje potov, motorizirane čete.
Jezni kot mule, bedasti jokelni, so vedeli prav dobro, da je bitka bila izgubljena, a so si še vedno prizadevali bu-liti naprej, očividno upajoč na kakšen čudež ali kaj podobnega.
"čudež — se ni zgodil . . ."
Sevastopolska posadka je stala trdno, pri vseh vzhodom™6^' PetapoVa brigada, je odbila napad za napa-
Več tucatov strelcev z avtomatičnimi puškami, je prišlo v bok batalijona stotnika Kuličenko. Stotnik je izbral skupino ostrostrelcev, kateri so jih hitro vzeli na cilj, ter postreljali do zadnjega moža.
Pozneje v zaslombi tankov, nemška pehota je vpri-zorila napad. Na ukaz stotnika Kuliničenko, so mornarji pustili tanke, da so prišli prav blizu, na kar topništvo ot-1°™° °£enJ na kratko razdaljo, ter je moštvo obmetavalo tasisticno pehoto z ročnimi granatami.
Dva tanka sta bila uničena z ročnimi granatami, dva z topovi, ostali so se pa vrnili odkoder so bili prišli. Fa-sisticna pehota pa je bila na ta način odrezana od tankov na kar je bila undčena po batalijonih stotnika Kuliničenko m Pcehnkma, kateri so jih naskočili s avtomatičnimi m navadnimi puškami in strojnicami.
V teku boja se je bilo posrečilo eni fašistični skupini, daje prodrla skozi našo obrambo. Ampak . . . Pčelkinovi možje so napravili protinapad, ter jih pognali v beg. ( Se nadaljuje prihodnjič )
Šesto plenarno zasedanje Vse-slovanskega Kongresa v Moskvi. Sto Ječi na pročelni strani profesor Božidar Maslarič.