KNJIŽNICA IVANČNA GORICA Številka 4 letnik 1 3 maj 2007 ALKEMIST EUROPEAN TRANSLATION AGENCY ■ prevajanje v 80 jezikov ■ sodno overjeni prevodi ■ tečaji tujih jezikov ■ priprave na maturo za angleški in nemški jezik m 0802303 B/S/H/ frUmtnfrdimen («'NMil») iluy& Pomlad seje razživela v vsej svoji polnosti. Še malo in ujela nas bo poletna vročina, pred nami pa bo čas za bilanco prvega polletja. V tem čudovitem mesecu, maju, praznujemo občani in občanke naše občine svoj praznik. Zato vam v tokratnem Klasju na ogled ponujamo vrsto prireditev in dogodkov, ki se bodo odvijali v naslednjih tednih. Ampak prireditve so naša stalnica vse leto, zato o tistih v zadnjem mesecu lahko berete tudi v tokratni številki vašega in našega glasila. Pa se kaj pozna, daje tokrat glas drugačen? Ta številka je namreč prva, kije nastala v novi, ali bolje rečeno razširjeni sestavi uredniškega odbora. V uredništvu novega zagona ne manjka, a vseeno ne prehitevamo dogodkov. Želja vseh je še naprej, mesec za mesecem pripraviti to naše občinsko ogledalo, in to vsaj tako dobro, če ne še boljše kot do zdaj. Seveda pa ste, drage bralke in bralci, vabljeni, da ga še naprej sooblikujete tudi vi. Šentviški slavčki so na gostovanju v Bruslju zapeli v Evropskem parlamentu. str. 20 «5? ¡iimii-.:' .... * itl.liit "i.i ! » " » 4 3-ät 23 str { Dnevnikov kros je ze drugo leto zapored obiskal Ivancno Gorico. tmt OBČINA IVANCNA GORICA vas vabi na OSREDNJO SVEČANOST OB OBČINSKEM PRAZNIKU v petek, 25. maja 2007, ob 18. uri, v v športni dvorani OS Stična župan Jernej LAMPRET, prof. liljHIBi^^HiM Lubadarje ponovno "na pohodu" v naših g Prvomajski kres na Korinjskem hribu je gozdovih. Na sliki je znameniti prah, po § najvišji kres v občini, saj je gorel na 731 katerem prepoznamo lubadar jevo delo. i nadmorske višine. wmmmmmmmmmmmmmmummemmmm bil «fRiRS POGLEJTE V NAŠE OGLEDALO! lamasflamas.si RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivanina Gorica TEL; 0117869-040, FAX; 0117869-045 SENČILA HOVEN : • ZALUZIJE • ROLETE •TENDE LAMELNE ZAVESE PLISE ZAVESE Tomaž Oven s. p. GSM: 031/679-079 Pot v resje 1,1295 Ivančna Gorica Tel./fax: 01/7878-266 USIU IGNAC CUGEU s.p. Stična 102, Ivanino Gorica tel./feks: 01/7878 S3S gsm: 041/7S7 OSS www.interalta.si IkTEROLTA I've: OKNA IN VRATA Pe Novo mesto, tel.: 041/846 034 Interalta d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana tel.: 01/511 16 24, fax: 01/51115 43 120070168,4 m Iz Jernejeve malhe V maju, najlepšem mesecu v letu, praznuje tudi naša občina, v spomin na našega rojaka, pisatelja Josipa Jurčiča. Ne samo da smo ponosni na njegovo literarno delo z Desetim bratom na čelu, ponosni smo nanj tudi kot na kritičnega novinaija, ki je preko politične raznolikosti postavljal demokracijo na prvo mesto. Svoje urednikovanje Slovenskega naroda, elitnega časopisa, pa je kot urednik prevzel 29. maja, zato je maj tudi tisti mesec, ko se jubilejno spominjamo slovenskega rodoljuba, zdajšnjega občana in krajana. Slovenski novinarji izdajajo priznanja za novinarske dosežke kot Jurčičeva novinarska priznanja in novo napisani romani naših pisateljev so v pretresu za najboljši slovenski roman leta. Spoštovani občani, dovolite, da vas spodbudim, da ponovno vzamemo v roko eno izmed Jurčičevih del, da si obudimo mogoče že arhaični jezik ob pripovedništvu našega mladega Jurčiča, ki je znal v 37 let dolgem življenju začarati marsikaterega sladokusca preprostega jezika. Rodoljubnost, ki je ena izmed Jurčičevih ponujenih vrednot za današnji čas, pa kaže kulturni boj slovenskega človeka za samostojnost in samosvojo odločitev, ki kaže svoje iskanje v zdajšnji evropski in svetovni navezi internacionalnega pogleda. Številne prireditve, ki bodo v naši občini organizirane in izvedene v času občinskega praznika, pa bodo vsem nam izkaz našega dobrega in poštenega dela na vseh področjih, kjer po pristojnosti in obveznosti Občine prednjači družbena in komunalna dejavnost. Ta seže do vsakega izmed nas, ki moramo zakonodajno sprejeti obveznosti in interesno zaživeti življenje v društvih in drugih aktivnostih, ki nam jih življenje prinaša in h katerim nas spodbuja. Spet bomo pogledali gospodarske kazalce, ki kažejo svojo ugodnost na nivoju iskanja dela, zaslužka z našo umestitvijo Občine v državi in države v svetu. Zaključujemo nekatere začete investicije, nadaljujemo z drugimi simbolično in drugače s postavitvijo temeljnih kamnov, ki so za vse nas obvezujoči do končnih dogodkov in dejanj v osebnem programiranju našega dela v družinah in širši skupnosti. Spoštovani! Približajmo si vabila, ki so objavljena, udeležimo se najrazličnejših prireditev in srečanj in dajmo svoje priznanje velikim zanesenjakom, ki na majhnem polju orjejo včasih celo ledino za nove izzive in nove spodbude. Prav zaradi tega je to tudi čas, da vse tiste, ki dajo mogoče več, kot je običaj za skupnost, tudi nagradimo z našimi priznanji, ki smo jih v kar najširšem pogledu poimenovali Jurčičeva občinska priznanja. Vsem občankam in občanom čestitam ob prazniku za dosežke, ki so evidentni. Želim še veliko uspehov, da bo občina, v kateri živimo in delamo, še bolj prepoznavna. Radi jo imamo, zato namenimo tudi kakšno lepo besedo, da nam ne bo treba poslušati prijetnih spodbudnih besed o naši občini le od ljudi, ki prihajajo k nam in zaznavajo naše spremembe vedno na bolje. Še enkrat čestitke vsem nagrajencem izpred let in današnjim ter vsem vam, ki že skoraj dopolnjujete številko petnajst tisočih občank in občanov. Vaš župan P® SPREJETEM PR08ČUNU OBILO DRUGIH BELOfili MALO® PROGRAM OSREDNJE SVEČANOSTI OB OBČINSKEM PRAZNIKU, petek 25. maj Športna dvorana OŠ Stična ob 18. uri slovesna položitev temeljnega kamna za novi centralni vrtec Ivančna Gorica ob 18.30 uri SLAVNOSTNA PRIREDITEV S PODELITVIJO PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE IVANČNA GORICA ZA LETO 2007 slavnostni govornik: župan Občine Ivančna Gorica g. Jernej Lampret KULTURNI PROGRAM oblikujejo: OŠ Stična Vrtec Ivančna Gorica FS Zagradec Godba Stična Šentviški slavčki KD Josip Jurčič Muljava OBVESTILO lil POSLOVALNICA IVANČNA GORICA bo zaradi prenove poslovnih prostorov od 21. maja 2007 dalje poslovala na začasni lokaciji Ljubljanska cesta 2a (nogometni stadion), Ivančna Gorica. Poslovni čas poslovalnice je nespremenjen: od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.30. V slabih dveh tednih po »proračunski« seji se je Občinski svet naše občine sešel 11. aprila na svoji 5. redni seji. Obsežnemu dnevnemu redu je botrovala vrsta nalog, ki izhajajo iz pred kratkim sprejetega proračuna. Tisto najpomembnejše pa je bilo razpravljanje o bodočem prostorskem razvoju naše ob- VPRAŠANJA, POBUDE... Igor Bončina je predlagal, naj Občina Direkciji RS za ceste odda vlogo za uvrstitev obnove odseka regionalne ceste Ivančna Gorica-Višnja Gora v načrt investicij direkcije. K njegovemu predlogu je Tatjana Zadel dodala, naj bo v tej vlogi izpostavljen tudi odsek od Ivančne Gorice do Biča, s čimer se je strinjala večina. Sonja Maravič je spregovorila o odloku o denarni pomoči za novorojence iz občinskega proračuna, kije bil sprejet na prejšnji seji. Menila je, da bi morala sprememba višine denarne pomoči veljati za vse otroke, rojene po 1.1. 2007, in ne samo za tiste, za katere je bila vloga oddana po 1. 4. 2007, torej po sprejetju letošnjega proračuna. Zupan je menil, da proračunsko leto res traja od začetka leta in se predlog upošteva tudi za tiste, ki so pomoč dobili letos še po starem odloku, so pa upravičeni do razlike v višini denarne pomoči po novem odloku, to je 300 evrov. Barbara Mušič je odprla razpravo o delovanju spletne strani Občine. Predlagala je objavo raznih javnih obravnav in drugih uradnih obvestil, ki zadevajo širšo javnost. Na spletni strani naj bi se objavljali tudi sprejeti odloki, ki bi bili tako javnosti dostopni tudi po tej poti. V nadaljevanju je Gregor Strubelj kot predsednik Pododbora za mladino pri Odboru za družbene dejavnosti pri Občinskem svetu seznanil Občinski svet z ustanovitvijo mladinskega sveta. Ustanovni zbor je bil jeseni 2006, članice sveta pa so društva in organizacije s pretežnim delom mladih med svojimi člani; vključeni so tudi podmladki politični strank. Svet je bil formalno registriran v marcu. 0 NADOMESTILU IN CIUIH PROSTORSKEGA RAZVOJA Če ima vsaka seja neko pomembnejšo osrednjo točko dnevnega reda, je na tokratni veljalo za prvo sprejemanje osnutka Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine. Gre za odlok, po katerem prihajajo v občinski proračun sredstva, pobrana od lastnikov stavbnih zemljišč, ki so opredeljeni v dosedanjem odloku še iz leta 1987. Prvi osnutek novega in prenovljenega odloka je bil predstavljen svetnikom in svetnicam še v sestavi prejšnjega mandata lansko leto. Na lanski decembrski seji, ko se je sprejemala vrednost točke za izračun nadomestila, pa je bila splošno izražena pobuda, da mora Občina čim prej sprejeti posodobljen odlok. V razpravi, ki je trajala kar nekaj časa, so se kresala različna stališča. Glede na gostoto javnih služb in poslovnih dejavnosti, dostopnost do javnih prevoznih sredstev ter dostopnost do avtoceste in opremljenost s komunalno infrastrukturo je po predlaganem odloku teritorij občine razdeljen na tri območja. Odlok predvideva tudi zavezance, ki so oproščeni plačila nadomestila, gre pa v glavnem za kulturne spomenike, gasilske domove, cerkve, objekte humanitarnih organizacij, objekte za potrebe obrambe in zaščite, društvene objekte ter seveda objekte javnih zavodov in šol, katerih ustanoviteljica je Občina. Milan Jevnikar pa je predlagal razširitev tega seznama še za objekte srednjih šol in bolnišnic. Dušan Strnad je menil, da v odloku zavezancem ni treba nalagati obveznosti, da Občini posredujejo podatke o površini, saj bodo evidence, ki jih trenutno izvaja Geodetska uprava Slovenije, dostopne tudi Občinam. Sonja Maravič je poudarila, da je razdelitev občine na tri območja bistveno premajhna in je predlagala, da se razdeli vsaj na 5 območij, ki bodo podlaga za izračun nadomestila. Nikolaj Erjavec je poudarjal zlasti, da je nadomestilo pomemben dohodek občinskega proračuna in pomemben vir sredstev, ki se vsako leto iz proračuna usmerjajo v investicije na področju cest, komunale itd. Jože Adler je še poudaril, da mora odlok upoštevati vlaganje posameznih zavezancev v javno infrastrukturo kot olajšavo pri izračunu višine nadomestila. Na koncu so svetniki podprli sklep, da se pripravijo izračuni nadomestila za posamezna območja, da se na ta način vidi primerljivost območij in pravičnost kriterijev, ki jih osnutek predloga zaenkrat predvideva. Vse svetnike pa so pozvali, naj oddajo pisne pripombe do konca aprila. O ciljih bodočega prostorskega razvoja občine pa je govorila naslednja točka dnevnega reda. Svetniki in svetnice so bili seznanjeni z dosedanjim potekom dela pri pripravah strokovnih podlag za pripravo t.i. Strategije prostorskega razvoja občine in dosedanjimi rezultati priprave. Pri predstavitvi smernic se je izkazalo, da gre za obsežno in kompleksno gradivo, ki ga bo Občinski svet moral dobro preučiti, preden ga bo dal v javno obravnavo. Seveda se ves čas zavedajo tudi dejstva, da je v interesu javnosti čim prejšnje sprejetje strategije, saj je bilo na Občino Ivančna Gorica naslovljenih več kot 800 vlog oz. pobud za spremembo namembnosti zemljišča, ki se bodo reševale na podlagi sprejetih smernic. Ta »pritisk« ima seveda tudi svojo težo. Poleg tega pa je pred kratkim prišlo še do spremembe zakona, ki pa, upamo, postopka ne bo še dodatno podaljšala. Dušan Strnad je med drugim predlagal tudi to, da se rokovnik postopka pripravi in objavi v Klasju oz. na spletnih straneh Občine, da se na ta način obvesti zainteresirano javnost o nadaljnjem postopku sprejemanja strategije. M SEJI TUBI 0... Svetniki so bili seznanjeni z osnutkom sprememb odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Grosuplje, ki ima svojo enoto tudi v Ivančni Gorici. Kot je znano, je bila centralna knjižnica v Grosuplju v minulem letu prenovljena in razširjena, tako da je postala nov, moderen in obsežen objekt. Spričo dejstva, da je Grosuplje pred kratkim pridobilo status mesta, pa je Krajevna skupnost Grosuplje občinam ustanoviteljicam predlagala, naj se knjižnica preimenuje v Mestno knjižnico Grosuplje. Občinski svet Občine Ivančna Gorica je poleg te spremembe potrdil tudi predlog dopolnitve člena o nalogah knjižnice, saj novi prostori obsegajo tudi t.i. časopisno kavarno in večnamensko multimedijsko dvorano, s tem pa se posledično širi tudi dejavnost knjižnice. Na dnevnem redu seje je bila ponovno tudi pobuda o ustanovitvi skupnega medobčinskega inšpektorata. Služba, ki predvideva tudi delo komunalnega redarja, je bila domala ustanovljena že v lanskem letu, vendar je ivanški občinski svet pobudo v drugem branju zavrnil. Po zakonu o občinskem redarstvu, ki je začel veljati 1. 1. 2007, pa so občine dolžne ustanoviti občinsko redarsko službo, zato so ponovno predlagali skupni inšpektorat občin Ivančna Gorica, Litija in Dol pri Ljubljani. Skupni organ pomeni prednost, zlasti ker se tako delijo stroški delovanja in ker tak način delovanja sofinancira tudi država. Upajmo le. da bo morebitni redar v času, ki mu bo odmerjen za reševanje problematike v naši občini, uspel opraviti vse delo, katerega pa zagotovo ne bo malo. Po razpravi je Občinski svet pobudo sprejel. Prav tako je sprejel tudi osnutek sprememb in dopolnitev Odloka o ureditvi zimske službe v občini. Spremembe predvidevajo, da so lastniki objektov oz. upravniki stavb, pred katerimi je pločnik, dolžni le-tega očistiti sami, če se izkaže, da odgovorni izvajalec čiščenja tega ne more opraviti strojno. Dodani sta bili še dve pobudi: Gregor Štrubelj je predlagal, da se v odloku meja višine snega, ko je dolžna pristojna služba začeti s pluženjem, zniža s 15 centimetrov, Igor Bončina pa je še dodal, da se opredeli zapora tistih cest, ki se v primeru sneženja zaradi konfiguracije terena (npr. strm naklon) ne morejo varno očistiti. Na seji so bili brez večjih razprav sprejeti tudi t.i. Dokument identifikacije investicijskega projekta za adaptacijo in dozidavo podružnične šole Krka ter za zidavo novega vrtca Ivančna Gorica. Enotno sta bili sprejeti tudi soglasje k spremembi cene socialno-varstvene storitve Pomoč družini na domu in sprememba Statuta občine Ivančna Gorica, po kateri se razširi mesto članov v komisiji za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja na 6 članov in predsednika. To je realizacija sklepa konstitutivne seje novega Občinskega sveta, na začetku mandata 2006-2010, s katero je zagotovljena zastopanost vseh svetniških skupin oz. političnih strank v omenjeni komisiji. Matej Šteh Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 781 21 30, fax: 7812131, e-mail: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, odgovorni urednik, Matej Šteh, pomočnik odgovornega urednika, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Simon Bregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Nataša Erjavec (gospodinjska stran), Sonja Maravič, Petra Butkovič, Silvo Berdajs. Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET d.o.o., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. 2 Ivančna Gorica, maj 2007 ©EDQGGQ^ JUÜLEJ ST9SKEGA OPITI DR. ANTONA NADRAHA SJICM SE ZAHVALJUJE V aprilu je stiski opat, dr. Anton Na-drah, izpolnil sedemdeset let. Ob visokem jubileju se gaje že nekaj dni pred rojstnim dnevom spomnila stiska župnija. Na velikonočni ponedeljek, ko je bil še dela prost dan, so se v stiski Začetna slovesnost je potekala v opatovi kapeli. V tem biseru baročne umetnosti bo odslej tudi juibilejno darilo, prenosne orgle, ki jih je izdelala in tudi podarila evropsko priznana orgelska delavnica grofa Hubertusa von Kerssenbrocka iz Griinwalda pri Miinchnu (tudi orgle v stiški bazili- Cestitke je izrazil tudi župan Schlund iz Hirschaida. baziliki zbrali stiški farani, da bi se mu zahvalili za razumevanje in naklonjenost. V začetku se cistercijani niso ukvarjali z dušnopastirskim delom, t.j. niso oskrbovali župnij in niso imeli neposrednega stika z verniki. Šele pozneje so osnovna pravila omilili in začeli neposredno skrbeti za versko življenje na svojem področju. Dandanes marsikje primanjkuje duhovnikov, zato je v pastoralnem pogledu stiški samostan pravi blagoslov za župnijo. Iz nagovorov in zahval, ki jih je bil jubilant deležen, se je jasno čutilo, da se ljudje tega zavedajo. Pri programu, ki je potekal usklajeno s slovesnim mašnim slavjem, je sodelovala tako rekoč celotna župnija, saj so se jubilantu zahvalili tako župnijski pastoralni svet. predstavniki stiske KS. gasilci, prestavniki KS Metnaj kot tudi člani Bernardove družine, še posebej pa otroci. Ves čas so tudi prepevali in igrali, tako starejši kot mlajši in najmlajši pevci in glasbeniki. Opat se je v nagovoru zahvalil vsem sodelujočim. V svoji globoki vernosti in osebni skromnosti je še posebej na-glasil, da je njegovih sedemdeset let sad božje milosti in molitev njegovih prednikov, še posebej njegove matere Ane. KRALJICA GLASBIL IN ZBOR AVE V OPATOVI KAPELI V soboto pred belo nedeljo so bili povabljeni na jubilejno slavje predstavniki občine Ivančna Gorica in prijatelji iz pobratenega Hirschaida, ki so za to priložnost posebej pripotovali v Stič- ki, ki jih je vesel vsak pravi orglar, so . pred leti izdelali v tej isti delavici). Grof Kerssenbrock je najprej orisal kratko zgodovino orgel, ki veljajo v Cerkvi latinskega obreda za " kraljico glasbil". Anton Potočnik, profesor na akademiji za glasbo v Ljubljani in orgelski virtuoz, je ob predstavitvi glasbila preigral vse registre, ob koncu slovesnega bogoslužja, med katerim je opat orgle tudi blagoslovil, pa je dodal še kratek orgelski koncert. Bogoslužje je ves čas spremljalo petje našega tudi v tujini uveljavljenega zbora Ave. Pod vodstvom zborovodje Tomaža Ha-uptmana so z dodatki poželi zaslužen je slavljenca nagovoril župan Jernej Lampret, ki je poudaril slavljenčevo dobroto in strpnost, ki odpira vrata v vsako človeško srce. Darilo, portret jubilanta, delo akademskega slikarja Tomaža Perka, pa bo našlo svoje mesto v galeriji stiskih opatov. Andreas Schlund, župan Hirschaida, je poudaril opatovo globko duhovnost, njegovo vsestransko znanstveno delovanje in naklonjenost ekumenskemu gibanju. V nagovoru je med drugim omenil tudi zasluge A. Nadraha, da je Stična postala oaza miru, kjer se človek srečuje z Bogom, s samim seboj in s sočlovekom. Izročil mu je jubilejno denarno darilo. Sledil je nagovor Augusta Poppa, župnika in dekana v Hirschaidu, ki je rast odnosov med Stično in Hirschaidom doživljal od daleč, saj je bil ob tej priložnosti prvič v Stični. Nanj je obisk napravil velik vtis. V nagovoru je povedal, da imamo vsak svojo nalogo v življenju, kristjani še posebej, saj smo s krstom obdarjeni z božjim duhom. V tej luči lahko gledamo tudi življenje opata Nadraha, ki je za vse nas božji dar. V imenu Prijateljev Stične, društva, ki združuje ljudi vseh starosti in poklicev s širšega območja Hirschaida, je spregovoril naš dobri znanec Hubert Pat-zelt. V nagovoru je še posebej omenil dolgoletno prijazno naklonjenost opata in stiškega samostana do prijateljev Stične iz dežele Franken, ki je sčasoma prerasla tudi v uradno sodelovanje med civilnimi oblastmi, t.j. občinama. Ob koncu je s šaljivo pesmijo o stopnjah človekovega življenja počastil opata tudi predstavnik pevskega društva Hirschaid. Profesor Potočnik je preizkusil nove orgle za Opatovo kapelo. aplavz, tako domačih kot tudi tujih poslušalcev. Slovesnost se je nadaljevala v samostanski obednici, kjer so se po uvodni glasbeni točki, ki so jo izvedli mladi stiški glasbeniki, zvrstili mnogi govorniki. V imenu občine Ivančna Gorica Ob koncu uradnega dela slovesnosti se je jubilant vsem prisrčno zahvalil, v svoji skromnosti je le bežno povzel svojo življenjsko pot, ki jo vidi kot milostni dar Boga in sad mnogih generacij prednikov. M.A. Ficko SESTSTOLETNICA SMRTI G0SP1S PRISTAVE V tukajšnjem nekrologiju, spisku umrlih dobrotnikov stiškega samostana, je zabeležen kot datum smrti Viride Visconti 30. maj. Nekaj dni pozneje so Virido tudi pokopali v grob(nico), ki je danes ni več. V času turških vpadov so namreč na cesarski ukaz okoli samostana zgradili obrambno zidovje s stolpi, odlične pokojnike pa prenesli v cerkveno ladjo. Ostal nam je le del Viridinega nagrobnika, ki je vzidan na steno ob zakristiji. Kje Virida v resici počiva, nam danes ni znano. Viride Visconti smo se spomnili v Klasju že v letih 2005/06, v Stični pa bodo obležili šeststoletnico njene smrti z več prireditvami. - V soboto, 2. junija 2007, bo ob 18h v Verskem muzeju odprtje razstave o Viridi, njeni družini in času, v katerem je živela. - Po odprtju razstave, 2.junija 2007 ob 19h bo za umrlo Virido v stiški baziliki slovesna maša zadušnica. - Naslednji dan, v nedeljo, 3. junija 2007, bo ob lih na Pristavi, na cerkvici sv. Lamberta, odkrito obležje, reliefni portret Viride Visconti, ki ga pripravlja naš znani umetnik Jože Trontelj. Po blagoslovu reliefa in maši pa se bodo udeleženci slovesnosti lahko tudi poveselili. M.A. Ficko Portret opata Nadraha (avtor: Tomaž Perko) LUC SVETI V TIHI Dnevnik neke duše Dr. Anton Nadrah je naš rojak. Rojen 10. aprila 1937 na Mleščevem, je odraščal v globoko verni družini, ki se je pozneje preselila na Mrzlo Polje. Bilje najstarejši od desetih otrok. Svoje starše hrani v spoštljivem spominu. Duhovni svet jim je bil vrednota, vera in molitev vsakdanji kruh. Rad se spominja mame, ki je kljub neštetim "tuzemskim" opravkom - teh pa na kmetiji nikoli ne zmanjka - vendarle vedno našla čas za molitev in meditacijo. Njeno najljubše branje je bila Povest duše, dnevnik sv. Terezije Deteta Jezusa.Ta karme-ličanska redovnica, sodobnica Nietscheja, je zaslutila stiske modernega človeka, ki se je obsodil na življenje brez Boga. Kaj lahko rečemo ob tem, da je preprosta kmečka žena prebirala tako zahtevno duhovno pisanje? Mar ni ta duh odseval v vsem, kar je delala in govorila? In da se je takega pogleda na svet in življenje navzel tudi otrok, še posebej, če je bil za duhovni svet dovzeten? Tudi sorodstvo po očetovi strani je zaznamovala klena in osebno prečiščena vera. Med bližnjimi sorodniki so bili kar trije duhovniki, med njimi generalni vikar ljubljanske nadškofije dr. Ignacij Nadrah. Zvestoba šrnmmm® kraju in ljudem S tako duhovno doto je naš jubilant stopil na življenjsko pot. Ostal je tako rekoč vse življenje v svojem domačem okolju. Tu je skupaj z vrstniki obiskoval osnovno šolo in po zadnji vojni ustanovljeno gimnazijo, tuje leta 1957 tudi ma-turiral. Še isto jesen se je vpisal na teološko fakulteto in leta 1965 diplomiral. Že med študijem, leta 1961, je vstopil v stiški samostan. Ta zvestoba domačemu kraju je imela in ima svoj daljnosežni pomen. Doživetja sredi časa in prostora, ki veri ni bil posebno naklonjen, so mu utrdila osebno vero, a so mu izostrila tudi občutek za sočloveka in za realnosti sveta zunaj samostanskih zidov. Iz teh in takih življenjskih izkušenj so zrasli njegova duhovna širina, pa obenem za naš čas težko doumljiva osebna askeza, dobro-tljivo dojemanje sočloveka, posebno tistega, kije v kakršnikoli stiski, in dobrohotna strpnost do drugače mislečih. Ljubezen do duhovnega sveta ga je pripeljala med cistercijane, pozneje do poglobljenega študija teologije, doma in v tujini, do magisterija in doktorata iz dogmatične teologije pri "legendarnem" dr. Antonu Strletu ter do profesure na ljubljanski teološki fakulteti. Seznam njegovih znanstvenih in strokovnih razprav, skript za študente teologije, natisnjenih knjig s teološko vsebino, poljudnoznanstvenih in nabožnih člankov, recenzij in poročil obsega šest gosto tipkanih strani. Stiški samostan postaja duhovno in kulturno središče Ko je bil jeseni 1979 umeščen za stiškega opata, si je za vodilo svojega opa-tovanja izbral misel najbolj "duhovnega" od evangelistov, svetega Janeza Evangelista. Luč sveti v temi - to svetopisemsko vodilo, je temelj njegovega delovanja. V času skorajda tridesetletnega opatovanja je dr. Antonu Nadrahu uspelo, daje stiški samostan pod njegovim vodstvom zaživel kot nekoč. Postal je pomembno duhovno in kulturno središče. V Domu duhovnih vaj se vrstijo srečanja, predavanja in seminarji, samostan izdaja mnoge publikacije duhovne vsebine (zbirka Knjižice, Bernardova knjižnica, mesečnik V Materini šoli), jih izdatno "sponzorira" in na ta način omogoča, da so dosegljive širšemu krogu bralcev. Zbirka umetniških del, ki krasijo prostore in parkovne površine samostana, je vsak dan večja ... Službei opatu je težko kerne, ki ga dr. Nadrah vsa leta pogumno nosi. Mnogokrat, vse prevečkrat, se je moral ukvarjati s stvarmi tega sveta. Vendar pa mu je vsa dolga leta v zgodnjih jutranjih urah, ko tudi v samostanu še vsi spijo, njegovo po božji bližini hrepeneče srce narekovalo misli, besede in dejanja, ki v človeku ohranjajo LUČ (duha Ljubezni) KI SVETI V TEMI (sodobnega porabništva). M.A.Ficko —— ....... ——- - - ščemo zanesljivega, vestnega in strokovnega STROJ MIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE -VOZNIKA TOVORNEGA VOZILA (m/ž) Pričakujemo ustrezno izobrazbo in izkušnje, ponujamo spodbudno plačilo, prijetno delovno okolje, varno zaposlitev in dodatno izobraževanje. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v desetih dneh po objavi na naš naslov: Gradbeništvo, gradbena mehanizacija in avtoprevozništvo Milan Pušljars.p. Škrjanče 4 1295 Ivančna Gorica Ivančna Gorica, maj 2007 3 ©BGQDÍB POGOVORIALI SMO SE S PREDSEDNIKOM KSIVANČNA GORICA Ivančna Gorica ima kot občinsko središče posebno mesto med naselji v naši občini. O tem, kako občani gledamo na to naše središče, bi lahko veliko razpravljali, dejstvo pa je, da ima vsaka prestolnica, pa četudi je samo občinska, določene potrebe in zahteve, ki pa se različno uresničujejo. Ker se je minulo jesen začel novi mandat Občinskega sveta in svetov naših krajevnih skupnosti, imamo seveda občani različna pričakovanja.O načrtovanih investicijah smo spregovorili z novim predsednikom Krajevne skupnosti Ivančna Gorica, Tonetom Kraljem. Kaj je bilo odločilno, da ste kandidirali v svet Krajevne skupnosti Ivančna Gorica? Moji odločitvi je botroval velik izziv, da po več mandatih za predsednika pride človek iz centra Ivančne Gorice, iz občinskega središča torej. Menim, da je bil center Ivančne Gorice do zdaj zapostavljen, zlasti razvoj in vlaganje v infrastrukturo. Za dobro in uspešno delo skrbijo tudi člani sveta, ki prihajajo iz vseh vasi, pa tudi dva podpredsednika: Milan Pušlar in Igor Bončina, ki je tudi član Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica in je v naši Krajevni skupnosti v pomoč pri izvrševanju načrtovanih investicij. Glede na to, da omenjate investicije v KS Ivančna Gorica, lahko poveste, za katere gre in kakšen je njihov obseg? Menim, da je načrtovanih investicij in s tem tudi predvidenega razvoja v primerjavi s prejšnjimi leti ogromno. K sreči je v to smer naravnan tudi že letošnji občinski proračun. Če se najprej ustavim pri prometni infrastrukturi: Ivančna Gorica bo ogromno pridobila z razrešitvijo problematike zahodne obvoznice in krožišča pri Mercatorju. Načrtujemo rekonstrukcijo cest Pot v boršt, Na klancu, Livarske ulice, Cankarjeve ulice, asfaltiranje ceste Gorenja vas-Veli-ko Kompolje, Skrjanče, v načrtu je gradnja dodatnih pločnikov in nenazadnje razširitev ceste do OS Stična. Na državnem nivoju se bo nadaljevala rekonstrukcija ceste Ivančna Gorica-Muljava, na vrsto bo prišla tudi cesta iz Ivančne Gorice proti Stični. Se v tem mesecu bomo odprli železniški nadhod, dokončuje pa se tudi javna razsvetljava od Ivančne Gorice do viadukta Malo Hudo. V zvezi s prostorskim planiranjem in ostalo komunalno dejavnostjo lahko omenim, da je Občinski svet sprejel program opremljanja za Novi center Ivančna Gorica, pri čemer je za novo mrliško vežico in pokopališče del sredstev tudi že zagotovljen. Na področju šolstva bo velik občinski projekt seveda izgradnja novega centralnega vrtca. Ko ste omenili novi center s pokopališčem, lahko poveste kaj več o mrliški vežici? Nujno potrebna je poslovilna vežica s pokopališčem, katera bi se morala vklapljati v obstoječo okolico cerkve svetega Jožefa. Stališče Krajevne skupnosti je, da mora biti to sodoben in dovolj velik objekt glede na potrebe, ki jih ima Ivančna Gorica kot center občine. Za pomoč pri gradnji, katere se bo v bližnji prihodnosti lotil župnijski urad Ivančna Gorica, je zagotovljenih že nekaj sredstev. Kaj pa druge aktualne zadeve, napri-mer daljnovod 100 kW, ki bo peljal skozi vašo KS? Predstavniki KS Ivančna Gorica smo na javni obravnavi glede nameravanega daljnovoda dali določene pripombe, za katere upamo, da bodo upoštevane. Kaj pa problematika cest in še posebej bližina avtoceste; kako ta po vašem mnenju vpliva na razvoj krajevne skupnosti oz. občine Ivančna Gorica? V našem Svetu podpiramo širitev krajevne skupnosti in naselja Ivančna Gorica, vendar ne za vsako ceno in samo v skladu z omejenimi infra-strukturnimi zmogljivostmi. Upam, da bo tudi nova industrijska cona, ki se pospešeno gradi ob zahodni obvoznici, prinesla manjkajoči podjetniški in gospodarski razvoj. Vedno je treba tehtati koristi in obenem razvoj naselja, glede nato, daje prav center občine degradiran z avtocesto in železnico. Vlvančni Gorici nam občanom včasih pade v oči kakšna nepokošena zeleni- ca in odvečna smet. Se kak načrt za ureditev tovrstne problematike tudi že pripravlja? Te problematike se zavedamo. Zato smo se na primer pred kratkim že dogovorili z vodstvom OS Stična, da bo šola redno skrbela za praznjenje smetnjakov, kijih bomo postavili ob šolskih poteh. Pred kratkim je Turistično društvo organiziralo uspešno čistilno akcijo, skratka, skušamo skrbeti za zunanji videz centra, dejstvo pa je, da bi bila nujna primerna služba, za katero pa se ne najde potrebnih sredstev. Ko omenjate delo enega izmed vaših društev, kako pa sicer ocenjujete društveno dogajanje v vaši krajevni skupnosti? Kljub specifičnemu načinu življe- nja v večjem naselju, kot je Ivančna Gorica, mislim, da društveno delo v Ivančni Gorici oz. celotni krajevni skupnosti ni zanemarljivo. Dejstvo pa je, da bo za ohranjanje dela po društvih treba pritegniti več mladih. Dovolite za konec še vprašanje, povezano z aktualno romsko problematiko oz. družino Strojan. Stališče Sveta je takšno, kakršno je stališče Občinskega sveta, torej v naši KS ne vidimo sprejemljivega zemljišča za naselitev Stroj anovih. Hvala za pogovor in veliko uspeha pri uresničitvi napovedanih načrtov. Matej Steh ODSLEJ TUDI ZA INVALIDI V začetku maja je občinska stavba, ki je sicer v lasti KS Ivančna Gorica, dobila prilagojen dostop za invalide, in sicer na mestu zadnjih vrat, z dvorišča za občinsko stavbo. Narejena so bila tudi nova vrata. Že večkrat omenjeno pomanjkljivost je Občina torej zdaj odpravila in bo na ta način s pomočjo t.i. rampe omogočen dostop v uradne prostore Občine tudi z invalidskim vozičkom. Dostop do posameznih referatov bo sicer še vedno onemogočen zaradi stopnic v stavbi, a ker je od letos dalje v pritličju tudi sprejemna pisarna, bodo stranke z omejenim gibanjem lahko svoje opravke uredile v pritličju, prepričani pa smo, da bodo tudi zaposleni na občinski upravi radi stopili do omenjenih strank in jim pomagali. mš NAPOVEDANA JE OBNOVA ŽELEZNIŠKEGA PREHODA Kaj voznike v Ivančni Gorici poleg »mercatorjevega« križišča najbolj pesti? Z gotovostjo lahko trdimo, da zavarovani železniški prehod skozi središče Ivančne Gorice. Aprila so se na naši Občini mudili predstavniki Slovenskih železnic, ki so obiskali župana z informacijo in predlogom. Seznanili so ga s predvideno obnovo železniškega prehoda v našem občinskem središču. Obisk pri županu je bil namenjen dogovoru, ker še ni povsem jasno, kakšna bo ta rekonstrukcija. Stroka priporoča kvalitetnejšo t.i. »gumi« izvedbo, ki pa je dražja od navadne, asfaltne. Stališče železnic je, da bi bil potreben še določen sofinancerski delež, če bi bila Občina zainteresirana za gumi izvedbo. ULICO SMO DALI OTROKOM V okviru 1. globalnega tedna Združenih narodov za varnost na cestah je 25. aprila v Sloveniji potekala preventivna akcija z imenom Ulice otrokom. Občine so v sodelovanju z občinskimi Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organizirale različne dogodke na eni izmed ulic v občini. K projektu so povabili tudi šole in vrtce in tako je bila tudi v naši občini ob pomoči SPV Občine Ivančna Gorica ta dan zaprta cesta, ki pelje od Marofa k OŠ Stična in SŠ Josipa Jurčiča. Učenci nekaterih oddelkov matične šole OŠ Stična in OŠ Ferda Vesela iz Šentvida ter otroci Vrtca Ivančna Gorica so zasedli cesto, jo porisali z barvnimi kredami ter jo tudi zamenjali za igrišče. Otroci bi si seveda želeli več takih ur pouka, glavni amen akcije pa je opozorilo na nujnost umirjanja prometa na naših cestah, saj gre poleg nevarnosti za otroke tudi za škodljiv vpliv motornih vozil na okolje, zlasti v urbanih okoljih. mš Eden izmed sklepov sestanka je bil, da bo Občina skušala, glede na to da je prehod na državni cesti, iskati kakšno finančno sodelovanje pri pristojnem ministrstvu, še toliko bolj, ker bi se v sklopu obnove prehoda morda poskrbelo tudi za rekonstrukcijo ceste od prehoda v smeri proti križišču Šentvid-Stič-na-Višnja Gora. Železničarji pa so obljubili, da bi bil prehod ne glede na vrsto izvedbe obnovljen še pred koncem letošnjega poletja. Obeta se torej udobnejše in varnejše prečkanje železniškega prehoda v središču Ivančne Gorice. mš 4 Ivančna Gorica, maj 2007 ROMSKA DRUŽINA STROJAN PRIŠLA, ODŠLI Ei MENDA NAŠLA I0KACIJO Romska družina Strojan se je po nekaj mesecih bivanja na začasni lokaciji v Roj ah pri Šentvidu pri Ljubljani 16. aprila odločila, da se vrne na svoje zemljišče. Po nekaj urah bivanja v Ambrusu so jih ivanški župan Jernej Lampret in krajani vendarle prepričali, da se vrnejo v Roje, hkrati pa so Stro-janovi zahtevali, da se v čim krajšem možnem času (v treh tednih) najde trajna lokacija za njihovo naselitev, in sicer na območju Grosuplja, Ivančne Gorice ali v Šmarju - Sapu, sicer se bodo vrnili na svoje ambruško zemljišče, so še napovedali. Menda so lokacijo tudi že našli, a vsi vpleteni ostajajo skrivnostni. DOGAJANJE 16. APRILA Strojanovi so se popoldne 16. aprila vrnili v Ambrus, predvsem zato, ker jim država še vedno ni poiskala lokacije za njihovo trajno namestitev, zato so se na dokončno rešitev odločili počakati na svojem zemljišču. Tako predsednik vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti in okoljski minister Janez Podobnik kot direktor urada vlade za narodnosti Stanko Baluh sta bila nad odločitvijo Strojano-vih presenečena. Presenečeni pa so bili tudi krajani, ki so se pred zemljiščem družine v Dečji vasi začeli zbirati takoj po objavljeni novici o vrnitvi. Zbralo se jih je okoli 300, na poti iz Dečje vasi proti zemljišču Strojanovih pa so postavili tudi barikade. V Dečji vasi je bilo tudi najmanj trideset policistov, pripadnikov specialne enote, ki so preprečevali dostop do parcele. Po pogovoru s krajani in županom občine Ivančna Gorica Jernejem Lampretom so v večernih urah Stroj anovi vendarle sklenili, da se vrnejo v Roje, od vlade pa so zahtevali, da v treh tednih poišče novo lokacijo za njihovo trajno namestitev. SS OBVESTILO 0 URADNIH URAH UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE PO 1. MAJU 2007 Skladno z Uredbo o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/2005, 106/2005, 30/2006, 86/2006 in 32/2007) so Uradne ure Upravne enote Grosuplje po 1. maju 2007 naslednje: Uradne ure na sedežu Upravne enote Grosuplje: ob ponedeljkih od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure ob torkih od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure ob sredah od 8. do 12. ure in od 13. do 18. ure ob petkih od 8. do 13. ure vsako prvo ali drugo soboto v mesecu od 8. do 12. ure. Splošne informacije, upravne overitve in sprejem pisnih vlog v fizični obliki ter uradne ure po telefonu zagotavlja upravna enota ves poslovni čas, ki je takle: ob ponedeljkih od 8. do 15. ure ob torkih od 8. do 15. ure ob sredah od 8. do 18. ure ob četrtkih od 8. do 15. ure ob petkih od 8. do 13. ure vsako prvo ali drugo soboto od 8. do 12. ure Uradne ure na Krajevnem uradu Ivančna Gorica: ob ponedeljkih od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure ob torkih od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure ob sredah od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure ob petkih od 8. do 12. ure Uradne ure na Krajevnem uradu Dobrepolje ob torkih od 8. do 12. ure in ob sredah od 12. do 17. ure Upravna enota Grosuplje zagotavlja uradne ure po telefonu ves poslovni čas, in sicer: • za področje kmetijstva na tel. št. 01 7810 930 • za področje okolja, prostora in gospodarstva na tel. št. 01 7810 938 • za področje upravno notranjih zadev na tel. št. 01 7810 925 • za področje obče uprave na tel. št. 01 7810 904 • za področje glavne in sprejemne pisarne na tel. št. 01 7810 942. Nevenka Dolgan, univ. dipl prav. načelnica Na podlagi 9. člena Odloka o denarni pomoči za novorojence v Občini Ivančna Gorica (Uradni vestnik, št. 6/05) ter 16. člena Statuta občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/2004) je Občinski svet občine Ivančna Gorica na 5. seji, dne 11.4.2007, sprejel SKLEP o spremembi sklepa o višini denarne pomoči za novorojence v Občini Ivančna Gorica za leto 2007 1. člen Besedilo 2. člena Sklepa o višini denarne pomoči za novorojence v Občini Ivančna Gorica za leto 2007, se v celoti nadomesti z besedilom: »Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Ivančna Gorica, uporablja pa se za otroke rojene v letu 2007« 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica. Šifra: 15202-0001/2005-4 Ivančna Gorica, dne 11.4.2007 Zupan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof. OGREVANJE-VODOVOD Prodaja in montaža: instalacijskega materiala toplotnih črpalk sončnih kolektorjev instalacije centralnega ogrevanja vodovodnih instalacij talno stensko ogrevanje predelava kotlovnic RF suhomontažni dimniki klimatskih naprav EKOFLAM d.o.o., Šentvid pri Stični 103 1296 Šentvid pri Stični Trgovina Stična 13, delovni čas: 7-18 Tel/Fax: 01/ 78 78 283, gsm: 041 626 146 e-mail: ekoflam@voija.net Salïfe, ... , ___ KOREKT PLUS - jezikovna šola in storitve, d.o.o. PLUS Zgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora nudi: • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine za osnovnošolce od 2. do 9. razreda OŠ, • pripravljalni tečaj iz angl./nem. Za 9./9 razred za vstop v srednjo šolo, • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine in nemščine za srednješolce od 1 .-4. letnika SŠ v manjših intenzivnih skupinah od 2-6 učencev (pomoč pri težavah glede razumevanja šolske snovi ter dodatno izobraževanje, • pripravljalni tečaj za maturo iz angl. jezika za dijake 4. letnika, • individualno poučevanje angleščine in nemščine za učence in dijake s težavami v šoli ter pripravljanje študentov na izpite iz angleščine, • prevajanje iz angl. in nem. in obratno ter lektoriranje različnih angleških, nemških in slovenskih besedil. Informacije in naročila na tel. 01/ 78 77 244 ali GSM 041 623 634 (prof. Lilijana Štepic). Ivančna Gorica, maj 2007 699 Nanovo odprti frizerski salon MdN za vse mlade in mlade po srcu. KJE? V STIČNI, na pešpoti proti Gradišču mimo trgovine Tuš ter lokala Jama, samo 200 metrov in ste pri nas. DELOVNI ČAS: Za pričeske skrbita frizerki: torek - petek: 8.00 -18.00 NEVENKA: 041 / 296 259 sobote: 7.00 -12.00 MONIKA: 031/576 672 ponedeljek, nedelja in prazniki: ZAPRTO @©0P= 0DCMSC3 STO NAJBOGATEJŠIH SLOVENCEV V stilu revije Forbes, ki objavlja lestvico najbogatejših Zemljanov, je tudi slovenska revija Manager objavila lestvico najbogatejših Slovencev. Med njimi smo na šestem mestu zasledili tudi nam najbližjega Igorja Akrapoviča. V Forbesovem »klubu« najbogatejših Zemljanov je trenutno 946 milijarderjev, v lanskem letu se je njihovo število povečalo za 38 odstotkov. Najbogatejši je še vedno ustanovitelj Microsofta Bill Gates; njegovo premoženje je ocenjeno na 56 milijard dolarjev. Na drugem mestu lestvice je Warren Buffett, znan kot najbolj iznajdljivi vlagatelj, kije svoje premoženje v enem letu povečal za 10 milijard dolarjev na 52 milijard. Mehičan Carlos Slim Helu se je obdržal na tretjem mestu, saj se je njegovo premoženje povzpelo z 19 milijard na 49 milijard dolarjev. Na seznamu najbogatejših ljudi na svetu pa so se letos znašli tudi bogataši iz novih držav, in sicer iz Srbije in Romunije, Rusija pa je svoje število bogatih povečala še za 19 novih milijarderjev. Revija Manager pa je objavila lestvico najbogatejših Slovencev. Najbogatejši je po oceni revije Mirko Tuš (lastnik Engrotuša), katerega premoženje je ocenjeno na 240 milijonov evrov. Do petega mesta si sledijo Darko Horvat (Aktiva Invest), Igor Lah Megafin). Joc Pečečnik (Elektronček) in Tomaž Lovše (Diners Club). Šesto mesto pa zaseda nam še najbolj znani podjetnik Igor Akrapovič. Iz medijev bolj znana imena so uvrščena precej nižje - Matjaž Gantar je zasedel 33. mesto, Zoran Jankovič 47. in Rajko Hrvatic 61. mesto. Med stotimi najbogatejšimi zasledimo tudi imena petih žensk - na 14. mestu je najbogatejša Slovenka po oceni revije Manager Alenka Žnidaršič Kranjc (Prva pokojninska družba). Franc Fritz Murgelj ČISTILNA AKCIJA NOVE SLOVENIJE Nova Slovenija Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka - je tudi letos organizirala čiščenje, ki je postalo že tradicionalno. Tokrat je potekalo na eni najbolj onesnaženih relacij - na območju ob regionalni cesti, ki pelje od šentviške železniške postaje proti Dobu. Nabralo se je za več vreč manjših odpadkov in celo kosovni material. Po uspešno izvedeni akciji je sledil piknik in druženje. Zakaj smo se odločili, da čiščenje postane ena naših stalnih dejavnosti v občini? V zadnjem času se veliko govori o ogroženosti in varovanju našega planeta. Vsak najprej pomisli na to, da so največji onesnaževalci veliki industrijski obrati in ne posamezniki. Vendar to ni pravo vprašanje, je samo učinkovita pot do utišanja lastne vesti. Pravo vprašanje se glasi takole: kaj sem jaz naredil za to, da okolje čim manj onesnažujem in kaj za to, da ga čim manj onesnažujejo drugi? Kaj od obojega je lažje, je odvisno od posameznika, zavedati pa se moramo, da vsako dejanje, prav tako tudi opustitev dejanja, šteje. Na vsak način je res, da državni aparat naredi veliko premalo ali skoraj nič za ohranjanje narave in ozaveščanje ljudi. V ta namen država razpolaga z mnogimi vzvodi in bi dejansko lahko naredila veliko več. Na primer tako, da bi za ljudi, ki hodijo po liniji najmanjšega odpora, to linijo vsaj jasno začrtala. To bi bila sicer kratkoročna rešitev, dokler ne uveljavimo dolgoročnega cilja - to pa je človek s čutom za lepo, ki bo z naravo živel v sožitju in jo spoštoval. Sebičen in izkoriš-čevalski odnos do narave je preživet in kaže na zaostale vzorce razmišljanja, ki v civilizacijo ne sodijo. Vzgoja se začne pri otrocih, zato naj se že v družini otrokom začne vcepljati čut do narave in vsega lepega. Kajti odnos do okolja na nazoren način kaže na odnos do sočloveka. Kdor ljubi stvarstvo, ljubi tudi ljudi, kdor pa stvarstvo sovraži in mu škodi, ima enak učinek na ljudi, ki ga obkrožajo. Naj z vsakim dnem postajamo vse bolj čuteča in ljubezniva bitja, odprta za vsakršna dobra dela - v spoštovanju do narave ali spoštovanju do sočloveka. Petja Mihelič Predsednik OO N.Si Ivančna Gorica Akrapovič, d.o.o. je v svetu motociklizma priznano podjetje, saj sodi v sam vrh ponudnikov visoko zmogljivih izpušnih sistemov. Povpraševanje na trgu in zavezanost najvišji kakovosti izdelkov od nas zahtevajo nenehen tehnološki razvoj ter širjenje poslovanja. Zaradi povečanega obsega dela vabimo medse: 1. VARILCE PD TIG POSTOPKU - več delavnih mest 2.DPERATER CNC OPOGIBNEGA STROJA ZA PLOČEVINO 3.DPERATER CNC KRIVILNEGA STROJA ZA CEVI 4.0PERATER NA ŠKARJAH ZA RAZREZ PLOČEVINE 5.VEČ DELAVCEV IN DELAVK ZA DELO V PROIZVODNJI DD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO: - ustrezne delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih, - končano poklicno šolo kovinarske oz. druge ustrezne smeri, - natančnost, zanesljivost ter dobre delovne navade. NUDIMO: - delo v dinamičnem kolektivu, - stimulativno plačilo glede na rezultate dela, - zaposlitev za določen čas G mesecev z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas. Za zainteresirane kandidate varilca, ki bi se radi naučili variti ali želeli le izpopolniti svoje znanje, bomo v mesecu juniju v popoldanskem času organizirali brezplačno interno usposabljanje varjenja po TIG postopku. Najboljše kandidate bomo povabili k sklenitvi delovnega razmerja. Prijave s priloženim življenjepisom sprejemamo v roku S dni po objavi na naslov: AKRAPOVIČ, d.o.o. Malo Hudo 8a 1295 Ivančna Gorica ali elektronski naslov: zaposlitevlakrapovic.si Kandidati bodo d izboru obveščeni v 30 dneh po končni odločitvi. «W* Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, Kidričeva ulica 2; Tel.: 07/34 82 100 Za šolsko leto 2007/2008 že zbiramo prijave za vpis v naslednje programe: * osnovna šola za odrasle * poklicno, strokovno in poklicno tehniško izobraževanje * priprave na pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije * tečaji in seminarji Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA Ekonomska fakulteta Ljubljana bo na CIK Trebnje izvajala visokošolski strokovni program Visoka poslovna šola - študij na daljavo in Podiplomski študijski (magistrski) program smeri management - izredni študij Informacije in prijave: Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, www.ciktrebnje.si 6 Ivančna Gorica, maj 2007 SMRiKOV LUBADARI li MJI60W@ OBVLADOVANJE Leto 2006 je bilo za gozdove v naši občini katastrofalno. Zelo veliko smrek je bilo posekanih, ker jih je napadel smrekov lubadar, ki seje širil z neverjetno hitrostjo. Zaradi velikega števila tega škodljivca v jeseni, mile zime in sušne pomladi je letošnje pomladansko rojenje zelo močno. Tako se že kažejo prvi znaki napadov v naših gozdovih. ZATO VAS, VESTNE LASTNIKE GOZDOV, PROSIM, DA REDNO PREGLEDUJETE SVOJE GOZDOVE Kakšni so pomladanski znaki napada smrekovega lutadarja? 8 pojavi se rjava črvina, ki je dobro vidna na lubju, na lišajih in mahu, ki poraščajo deblo, in na koreninskem vratu; • okoli luknjic se nabira smola, včasih se celo cedi po deblu; iglice množično odpadajo. • kmalu po napadu se pokažejo spremembe barve krošnje; • iglice se osipajo, po osipu pa odstopi in odpade lubje z debla. Kako ukrepati? Kdor opazi take znake na svojih ali sosedovih smrekah, mora o tem takoj obvestiti svojega revirnega gozdarja. V svojem gozdu mora takoj začeti s sečnjo oziroma poiskati izvajalce za izvedbo le-te. Če izvajalcev za sečnjo in spravilo ne dobi, se lahko obrne na revirnega gozdarja, ki mu bo z veseljem pomagal. V kolikšnem času Je treba posekati lubadarke in urediti sečišče? Če je lastnik gozda dobil odločbo, je na njej vedno naveden rok izvedbe, ki je ponavadi 10-15 dni od prejema odločbe. V takem roku pa je napadena drevesa treba posekati tudi, če lastnik najde lubadarke sam. Ta rok je pomemben predvsem zaradi nadaljnjega izleta in napredovanja lubadarja. Ta potrebuje za svoj razvoj od jajčeca do hroščka v ugodnih razmerah približno 5 tednov. Preden opazimo v gozdu lubadarke, lahko mine tudi nekaj tednov, tako da lubadar v tem času že napreduje. Za urejeno sečišče se le-to šteje takrat, ko so vsi sortimenti pospravljeni iz gozda ter odpeljani s kamionske ceste, veje ter vrhači zloženi v kupe, tako da so debelejši deli v notranjosti kupa. Če jih je napadel lubadar,, jih je treba zažgati. Na kaj moram® biti pri kurjenju v g©iii pozorni? Kurjenje v naravnem okolju, predvsem pa v gozdu, je zelo nevarno! Pri tem je treba biti pozoren na morebitno razglašeno požarno ogroženost v naravnem okolju. V tem času je kurjenje v naravnem okolju kaznivo. Če pridejo gasilci na kurišče, pa vam bodo zaračunali še svoje posredovanje.. Če požarna ogroženost v naravnem okolju ni razglašena, lahko v gozdu kurimo, vendar pa moramo paziti na določene stvari: kurišče je pravilno urejeno takrat, ko je okoli njega odstranjen ves gorljivi material; od dreves mora biti oddaljeno vsaj lOm; ogenj mora biti nadzorovan in zava- rovan ves čas kurjenja. Po končanem kurjenju moramo ogenj in žerjavico pogasiti in prekriti z negorljivim materialom. Ob vsakem vetru, močnejšem od 6m/s, moramo takoj prenehati kuriti in ogenj pogasiti. Ali se ¡ahk® zatira luhadarje tudi kako drugače kot § kurjenjem? Veje in vrhače lahko tudi s stroji se-sekamo v sekance ali pa kupe vej pokrijemo s črno folijo. Pri prekrivanju s folijo pa moramo biti pozorni, da je med prekrivanjem vej ne preluknjamo, daje med seboj na stikih prekrita, na delu, kjer se dotika tal, pa mora biti zakopana v zemljo. Folija mora biti na vejah približno 4 mesece, nato pa jo je treba odstraniti iz gozda. Ali lahko lastnik gozda dobi subvencijo za izvedene zatiralne ukrepe (kurjenj® vej in vrliaeev)? Po izvedbi zatiralnih ukrepov lahko lastnik gozda dobi subvencijo, vendar pod določenimi pogoji: - dela morajo biti izvedena v roku, ki je predpisan na odločbi, - sečišče mora biti urejeno v skladu s predpisi (veje in vrhači požgani, hlodovina odpeljana iz gozda, vlake sanirane) ter navodili na odločbi, - pravočasno je treba obvestiti revirnega gozdarja o zaključku del ter se dogovoriti o subvenciji. Kurjenje suhih vej je nesmiselno, ker je smrekov lubadar že izletel, zato lastnik za tako delo ne dobi subvencij. Priporočljivo pa jih je zložiti v kupe zaradi samega pomlajevanja ter izvedbe nege v gozdu. Za vse informacije se lahko obrnete na svojega revirnega gozdarja. Roman Črnič 041-657-214 Marko Slapničar 041-657-229 Franci Kogovšek 041-657-217 Jože Prime 041-657-458 Milan Kosi 051-391-344 Roman Crnič, inž. gozd. RAZSTAVA SIVORJAVIH 6®¥l®l ©i 100-LETNICI PASEHSKE ZVlIi MAflROLSKEM Tirolska Zveza rejcev sivorjave pasme govedi praznuje letos svojo stoletnico delovanja. Za ta jubilej so 21. in 22. aprila v mestu Imst, na zahodnem Tirolskem, pripravili veliko razstavo živali te pasme, ki smo si jo ogledali tudi nekateri govedorejci iz Slovenije v organizaciji Zveze rejcev sivorjave pasme in KGZS Zavoda iz Ljubljane. Seveda smo si v okolici Imsta najprej ogledali dve kmetiji s kravami pretežno sivorjave pasme. Na prvi, na kateri redijo 60 krav molznic, nam je ponosni gospodar pokazal hlev, v pogovoru pa razkril marsikatero zanimivost v primerjavi z našo rejo. Že ob ogledu te črede je bilo opazno dolgoletno strokovno delo njihove selekcijske službe, saj so s pravilnim pristopom in vztrajnim pozitivnim selekcioniranjem vzgojili pasmo, ki konkretno v tem hlevu daje povprečno 92001 mleka v standardni laktaciji. Te živali so višje konstrukcije in sorazmerno lepo omišičene.V sorazmerno starem hlevu in ne ob najmodernejši tehnologiji reje pa se vidi, da je za živali dobro poskrbljeno, kar kaže tudi visoko hlevsko povprečje prireje mleka na posamezno kravo. O novem hlevu še ne razmišljajo, kajti trenutno gradijo veliko družinsko hišo, in ko bo ta v nekaj letih končana, se bodo odločali, kako naprej. Tudi ta kmetija je imela na razstavi štiri živali. Druga kmetija, ki smo si jo ogledali, pa je biološko usmerjena in deluje v sklopu kmetijske šole. Njihovo hlevsko povprečje je bistveno nižje in znaša okrog 6000 1. Večino krme pridelajo sami, kar pa je dokupijo, mora biti iz biološke pridelave in seveda z ustreznim certifikatom. Mleko, ki ga brez posredovanja zadruge oddajajo v lokalno mlekarno, je zaradi biološke pridelave za 15 do 20 % bolje plačano. Likvidnostnih težav ne poznajo, cena mleka pa sezonsko malenkostno niha in se giblje od 0,32 do 0,35 evra. Mlečne kvote so zelo drage, saj znaša cena za nakup kar 1 evro po litru, zato je tudi trgovanje le malenkostno. Prav posebno doživetje pa je pa je bila razstava živali, ki se je začela v soboto zvečer. Najprej so bile predstavljene telice v različnih starostnih kategorijah. Množico zelo lepih živali so v skupinah po 10 do 12 vodili rejci in rejke v areno, kjer so ocenjevalci izbirah najlepše in najboljše. Zvečer smo si ogledali še dražbo telic, na kateri je najdražja dosegla astronomsko ceno 5300 evrov. Naslednji dan, v nedeljo, pa se je v areni začel z mašo in mašno godbo. Seveda so bile tudi krave razvrščene v različne kategorije, vse pa so bile za na razstavo še posebej lepo pripravljene. Zadnje olepšave in ureditve so jim naredili tik preden so jih prignali v areno. popestritev razstave pa so naredili otroci, ki so v areno prignali teleta v različnih starostnih skupinah. Tako se je na razstavi zvrstilo blizu 300 zelo lepih živali. Tribune so bile ves čas polne gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali dogajanje v areni in burno ploskali zmagovalcem. Razstavo so si ogledali tudi prejšnji kmetijski minister v EU, Avstrijec Franc Fišler, in mnogi drugi avstrijski veljaki in politiki. Ta razstava daje vedeti, da ima govedoreja na Tirolskem še lepo prihodnost, saj so njene korenine v visoko strokovnem delu in predvsem v množici mladih zagnanih rejcev. Kako znajo Avstrijci združiti govedorejo in turizem, pa smo videli v enem od luksuznih hotelov ob poti nazaj. Tam imajo namreč hlev, na- 51. državno tekmovanje v oranju bo vivano gorici Mestna zveza organizacij za tehnično kulturo bo v sodelovanju z občino Ivančna Gorica, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Kmetijsko zadrugo Stična in Društvom podeželske mladine Kalček organizirala 51. državno tekmovanje v oranju, ki bo 21.,22. in 23. septembra 2007 na »črnelskem polju« v Ivančni Gorici. Organizatorji in soorganizatorji se bomo potrudili, da bo tekmovanje vse tri dneve zanimivo.K temu bodo zagotovo pripomogla tudi vsa društva s področja kmetijstva, Občinska turistična zveza Ivančna Gorica in še kdo. V soboto pa bomo organizirali tudi okroglo mizo o kmetijski problematiki z vidnimi predstavniki vlade oz. ministrstev. Prepričani smo, da bodo tekmovalci in gostje iz cele Slovenije odnesli iz naše občine prijetne in dobre vtise. Že zdaj vabljeni, da se udeležite te pomembne državne prireditve tudi zato, ker so naši tekmovalci v samem državnem vrhu. Slovenija bo namreč leta 2009 prvič gostiteljica svetovnega tekmovanja v oranju v Prekmurju. O samem programu in tekmovanju v Ivančni Gorici vas bomo v Klasju še obveščali. Predsednica organizacijskega odbora za izvedbo tekmovanja oračev Milena Vrhovec OBVESTILA KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE Roki za oddajo zahtevkov za posebno premijo za bike in vole: Obrazec se oddaja elektronsko. Elektronsko izpolnjen dokument ali podpisani računalniški izpis obrazca mora nosilec KMG poslati na ARSKTRP v predpisanem roku, in sicer za prvo obdobje od 1. 1. do 31. 5. 2007. V primeru odpreme živali v drugo državo članico je treba, preden žival zapusti ozemlje RS, vložiti zahtevek za posebno premijo skupaj z originalnim potnim listom. Zmagovalke razstave na Tirolskem Ocenjevalci so imeli tako zelo težko delo, kajti iz množice zelo lepih živali je bilo treba izbrati najlepšo, ki je dobila naziv miss razstave. Ena od skupin krav so bile tudi tiste, ki so v svojem življenjskem obdobju dale več kot 100.000 litrov mleka. Rekorderka celo 124.000 litrov. Posebno rejen v sklopu hotela, tako da gostje izza jedilnih miz, seveda preko šipe, gledajo lepo urejene živali v hlevu. Seveda si pa tudi kakšna krava pride od blizu ogledat kakšnega zanimivega gosta. Lojze Podobnik Od 1. 6. do 30. 6. 2007 je rok za oddajo zahtevkov za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi. Pogojt - žensko govedo mora biti mesne pasme ali rojene s križanjem z mesno pasmo - telitve v obdobju med 11. dec. 2006 in 31. majem 2007 - izpolnjevanje pogoja obdobja reje (govedo mora po telitvi ostati s teletom na kmetijskem gospodarstvu še najmanj 2 meseca - neprekoračene obremenitve 1,8 GVŽ/ha - 50 % krmnih površin GERK-ov z rabo 1300 trajni travnik, 1321 barjanski travnik in 1222 ekstenzivni sadovnjak. Zahtevek lahko vložite tudi, če se je skotilo mrtvorojeno tele ali je tele v dveh mesecih po telitvi poginilo, pri čemer mora biti to zavedeno v centralnem registru govedi. Ivančna Gorica, maj 2007 7 VELIKONOČNI SEJEM 11 GRAJSKEM VRTU ¥m GRADOM BOŠTANJ Na cvetno soboto, 31. marca, je bil organiziran 6. velikonočni sejem na Grajskem vrtu Boštanj pri Grosupljem. Tam se je s svojimi izdelki in delavnicami predstavilo vseh pet občin, ki sodelujejo v skupnem projektu »Sožitje med mestom in podeželjem« in v katerega je vključena tudi Občina Ivančna Gorica. Članici Dmštva podeželskih žena Ivanjščice Jožefa Mežan in Karolina Meglic sta predstavljali bogate dobrote naših gospodinj. delavnicah, v katerih so iz različnih materialov izdelovali pirhe in druge predmete z velikonočnim motivom. Ves čas pa se je med obiskovalci gibal tudi velikonočni zajec, ki je otrokom delil sladkarije. Ogledali smo si lahko tudi razstavo čipk, prodajno razstavo slik Kulturnega društva likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični, razstavo starih vozil in razgradnjo odsluženih avtomobilov. Možna je bila tudi vožnja z vozom po Boštanju in okolici ter pohodi po Baronovi poti. Vsak je torej lahko našel nekaj zase. Vsaka sodelujoča občina je imela svojo stojnico, na kateri je predstavljala propagandno gradivo ter dobrote, ki so bile na voljo obiskovalcem za po-kušino. Iz občine Ivančna Gorica so se z veseljem s svojim velikonočnim pogrinjkom, suhimi šopki in ostalimi preizkušeno odličnimi domačimi dobrotami odzvali članice Društva podeželskih žena Ivanjščice in gospod Ivan Rus, ki svoj prosti čas lično vpleta v številne pletene košare, peharje, koše in vsemogoče izdelke. Matija Okom Ob otvoritvi Velikonočnega sejma je bil podpisan sporazum o ustanovitvi Naravovarstvene mreže, ki so jo podpisali: Notranjski regijski park. Grajski baron d.o.o., Turistično društvo Boštanj ter Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije. Na razstavnem prostoru sejma smo na stojnicah lahko opazili prikaz izdelovanja lončenih izdelkov, pletenih košar, ročnega izdelovanja zobotrebcev, do- Siroka ponudba »rokodelca« Ivana Rusa iz Brezovega Dola. mačih butaric, razstavo velikonočnih jedi in ostalih domačih dobrot, ki jih je bilo mogoče poskusiti in tudi kupiti. Po glavni prireditvi pa so prišli na svoj račun najmlajši in tudi manj mladi v ustvarjalnih anketa - dopolnilne dejavnosti v občini IVANČNA GORICA Občina Ivančna Gorica se je aktivno vključila v pripravo skupnega razvojnega programa podeželja »Sožitje med mestom in podeželjem« v katerem sodelujejo občine Ivančna Gorica, Ig, Grosuplje, Škofljica in Mestna občina Ljubljana. Koordinator tega programa je CIZA - Zavod za razvoj podeželja, ki skrbi za uresničevanje zastavljenih ciljev. Glede na oblikovana izhodišča skupnega razvojnega programa podeželja, ki je osnova za pridobivanje sredstev iz evropskega programa LEADER, je bila v vseh občinah izpostavljena potreba po razvoju dopolnilnih dejavnosti na podeželju. Podeželje v neposredni bližini glavnega mesta zagotovo ponuja velike možnosti za dodaten zaslužek vsem prebivalcem. Nekateri že imate določene praktične izkušnje z delom v dopolnilnih dejavnostih, drugi ste zainteresirani, da začnete opravljati to dejavnost, nekateri šele razmišljate kako in kaj, zato vse, ki vas zanimajo dopolnilne dejavnosti, vabimo da izpolnite vprašalnik, ki ga boste v prihodnjih dneh prejeli na naslov kmetijskega gospodarstva. Vprašalnik je namenjen pridobivanju podatkov o vaših potrebah in organizaciji pomoči za registriranje dejavnosti. Prav tako pa bodo podatki služili tudi za identifikacijo projektov, ki jih bo mogoče vključiti v pridobivanje nepovratnih sredstev. Izpolnjen vprašalnik boste vrnili po pošti ali osebno na Občino Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. CIZA, Zavod za razvoj podeželja Josip Pintar Kmetija za biološko pridelavo zdravilnih rož išče pomoč na kmetiji, neobdelane njive za najem in prostor za skladišče velikosti cca. 50 do 100 m2 v okolici Zagradca, Ambrusa in Krke. KMETIJA BIOPLAVICA Zagradec 6a 1303 Zagradec, Slovenija tel: +386 1/7886 815 gsm: +386 40/237 569 fax:+386 1/7869 082 email: info@pIavica.si web: www.plavica.si Lovska družina Krka, Znojile 21, 1301 Krka obvešča lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov s svojega območja, da sta pooblaščena cenilca škode, ki jo napravi divjad, naslednja člana lovske družine: - Marko Bregar, Krka 19, Krka, tel.: 780 62 18 - Anton Zaje, Muljava 24, Ivančna Gorica, tel.: 787 63 93 Cenilca sta pooblaščena za cenitev škode, ki jo bo divjad povzročila v letu 2007. Lovska družina Krka Starešina Jože Jamnik O. O. Cistercijansí^a opatija Stična Stična 17 SI ■ 1295 Ivančna Gjorica SLOVENIJA (Proizvodnja čajev, jabolčnega Iqsa in drugih zdravilnih, pripravkov po izvirnik rece.ptu.rah p. Simona J&iča. Vrtnarstvo, storitve, trgovina na droBno in deBeio. SAMOSTANSKA VRTNARIJA SVETUJE Pomlad se je že dokončno prebudila in nas začela opominjati, da bo treba pohiteti s spomladanskimi opravili. Sem sodijo tudi zasaditve cvetličnih posod in vrtnih gredic. Letos smo poleg kvalitetnega balkonskega cvetja in enoletnic za Vas vzgojili še posebej zanimiv program cepljene zelenjave in zelišč. CEPLJENA ZELENJAVA s plodovi je v trendu tudi zaradi prednostih takšne zelenjave; • nudi znatno večji pridelek • je odporna na bolezni in škodljivce • gojimo jo lahko v večjih cvetličnih posodah na balkonih in terasah, zato nam je vedno pri roki. V naši vrtnariji boste lahko kupili cepljene sadike paradižnika, paprike, jajčevca, bučk, kumar, feferonov ... ZELIŠČA IN DIŠAVNICE Zelišča nas vedno očarajo. S svojimi aromatičnimi in zdravilnimi učinki nam spodbujajo fantazijo in nas vabijo k poskušanju in uživanju. Zelišča in dišavnice imajo velik dekorativni učinek in jih je mogoče krasno kombinirati z balkonskim cvetjem. Poleg klasičnih zelišč boste pri nas našli tudi: citronsko travo, curry, marroško meto, francoski pehtran in še veliko več. NASVET: ZASADITEV NA BALKONU V večjo posodo (40 cm) posadimo cepljen paradižnik, okoli za podrast in dekoracijo pa zelišča, ki jih največkrat uporabljamo v naši kuhinji. Takšen nasad bo najbolje uspeval na sončni strani. Vabljeni PON-PET od 8. dol8. ure, SOBOTA od 8. do 12. ure Nedelja in prazniki zaprto SAMOSTANSKA VRTNARIJA ######################## KMETIJA ZUPANČIČ m ZUPANČIČ VIDA Vrh 19 ff 1294 VIŠNJA GORA m # a«.,, .a&ara Ak jdtffc, jrátifc ¿Ate, ilMl ^fe ¿Afeé, .ñiMfeií ¿aiiéfc. JiMiií Affr.r ¡áÉÉik aAafa; ^Msk TEL: (01) 788 42 90 GSM: 031 555 058 m # Kmetijska zadruga Stična Z.0,0, ? V oskrbnih centrih KZ Stična NUDIJO VSE ZA KMETIJSTVO Železnina Radohova vas: 01/7887-628 Železnina Zagradec: 01/7888-032 Kmetijsko vrtni center ivančna Gorica 01/7887-824 ZADRUŽNI HRAM v Ivančni Gorici pa vas vabi na DNEVNO SVEŽE OKUSNE MALICI PfZZE II JEDI PO NAROČILU TUDI V POPOLDANSKEM ČASU ! TEL: 01/7887-610 8 Ivančna Gorica, maj 2007 ©C3DMS tiudimo SE, da SI SEIO 0110® nas ilPli Ko se narava spet prebudi in nas razveseli s svojimi zelenimi in cvetočimi čari, ji že vrsto let skušamo pri tem pomagati z očiščevalnimi akcijami. Resnici na ljubo je treba povedati, da s tem poravnavamo samo delček svojega dolga do narave, ki jo že več desetletij brezobzirno uničujemo. Onesnaževanje je v zadnjih desetletjih doseglo takšno stopnjo, da je ogrožen obstoj vsega človeštva na Zemlji. Z očiščevalnimi akcijami globalnega ekološkega problema kajpak ne bomo rešili. Dodamo le svoj skromni prispevek k splošnim prizadevanjem in z zgledom opominjamo tudi druge. S takim prepričanjem smo se tretjo aprilsko soboto zbrali tudi člani Turističnega društva Ivančna Gorica in ob pomoči nekaj članov Regijskega društva ekoloških gibanj Slovenije poskušali po najboljših močeh očistiti naše občinsko središče. Pri tem smo močno pogrešali sodelovanje ostalih krajanov, saj razen nekaj častnih izjem ni bilo nikogar na pomoč. Delali smo po skupinah in nabrani material v vrečah odlagali na krajih, primernih za odvoz. V dopoldnevu smo nabrali, reci in piši, 31 vreč odvrženih odpadkov. V veliko nadlogo so tudi številni pasji iztrebki, ležeči skoraj na vseh poteh in pločnikih. Brezvestni lastniki psov, zamislite se o svojem početju in se spomnite svojih dolžnosti. Prihodnje leto pričakujemo večjo pomoč krajanov. Leopold Sever Eno izmed začasnih odlagališč nabranega materiala v Ivančni Gorici. vse več SMETIv iOii velika čistilna akcija v ks šentvid Ob letošnjem praznovanju dneva Zemlje je v organizaciji Turističnega društva Šentvid pri Stični 21. aprila potekala velika čistilna akcija po šentviški krajevni skupnosti. Priprave nanjo so trajale dalj časa, vanjo pa so bile vključene poleg članov društva in krajanov tudi druge šentviške društvene organizacije. Posebej pohvalna pa je bila udeležba učencev Eko-šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Vidno zadovoljno po končani akciji. Kot že rečeno, so bili med približno šestdesetimi udeleženci akcije razen članov TD tudi tisti iz drugih društev; tako so za »svoje« območje poskrbeli člani PGD Šentvid, PGD Radohova vas, DU Šentvid, AMD Šentvid in LK Šentvid. Akcije so se udeležili tudi predstavniki krajevne skupnosti s predsednico Heleno Hribar. Učence Eko-šole pa so spremljale njihove učiteljice mentorice in v.d. ravnateljice Jelka Roječ. Predsednik TD Šentvid Janez Kastelic je akcijo ocenil kot uspešno, saj je bil kontejner, ki so ga za to priložnost pripelj v Šentvid, povsem napolnjen, poleg tega pa so bili ob tej priložnosti očiščeni in prepleskani vsi turistični kozolčki, ki so postavljeni po krajevni skupnosti. Akcija je bila zaključena s primerno malico, ki so si jo udeleženci pošteno zaslužili. Krajani pa so akcijo vzeli tako zares, da so na zbirno mesto smeti dostavili tudi svoje izrabljene avtomobilske pnevmatike. Seveda so okoljevarstvene zahteve pri tovrstnem odpadnem materialu strožje kot pri »navadnih« smeteh, pa bo društvo vendarle poskrbelo tudi za ta kup pnevmatik. Ob uspešno končani akciji se je torej še enkrat izkazalo, da se z združenimi močmi lahko veliko doseže in lahko pričakujemo, da se bo čez leto dni podobna akcija spet ponovila. Matej Steh Ivančna Gorica, maj 2007 čistilna AKCIJA V znojilah pri IRKO Vaščani vasi Znojile pri Krki smo se dne 21. aprila odločili, da je prišel čas, ko je treba počistiti vas in odstraniti odpadke, ki jih nevestni mimoidoči odvržejo v gozd. Akcija je potekala v počastitev dneva Zemlje in prostovoljnega dela vaščanov pod imenom »Počistimo vas Znojile«. Čiščenja in urejanja se je udeležilo okoli 20 vaščanov, ki so se od 9. do 12. ure prizadevno trudili polepšati našo vas. Z več kot 15 velikimi vrečami smo napolnili traktorsko prikolico z različnimi smetmi (plastenke, vrečke, papir, cigaretni ogorki, cigaretne škatlice, sodi, gume ...), vejami, listjem ipd. Z navdušenjem smo ugotovili, da je vsako leto manj smeti in da se ljudje počasi zavedamo pomembnosti čistoče okolja, kar dokazuje tudi število sodelujočih na čistilni akciji. Vreme je bilo kot nalašč za akcijo, ob koncu pa smo pripravili piknik vaščanov. Podobnih akcij si v prihodnje želimo še več, saj nam čisto okolje pomeni vse pomembnejšo vrednoto! Vaščani Znojil ----9 14. aprila sta Turistično društvo in Jamarski klub Krka s skupnimi močni izvedla očiščevalno akcijo okolice Krške jame. Po 12 letih je bilo to več kot potrebno. Namen akcije je bil, prebuditi zavest prebivalcem Krke o čistejši in urejeni okolici Krške jame. Pred Krško jamo se je omenjenega dne ob 8. uri zbralo kar 35 članov obeh organizatorjev. Prišli so z »grabljami, kljukci, žagami...« v rokah. Akcija je potekala v dveh ločenih skupinah, in sicer: • jamarji so se spustili po vrveh nad vhod jame in odstranili nestabilne skale, smeti, listje in veje • ostali so grabili, posekali grmade in drevje, pobrali smeti... Na koncu so vsi skupaj pospravili in pobrali smeti. Poleg čiščenja se je na novo prebarval tudi kozolček, ki stoji na potki, ki vodi v jamo. Odziv sodelujočih je bil več kot pričakovan, nasmejani in zadovoljni obrazi obis- kovalcev in krajanov pa so nam sporočili, da trud ni bil zaman. Poleg čiste okolice smo tudi s to akcijo poskrbeli, da nam bo čistoča najdaljše slovenske reke Krke v ponos. Vsem sodelujočim se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujeva. Nataša Lukman Marko Pavlin Predsednica TD Krka Predsednik JK Krka Ekološke tematike smo se v prejšnji številki že dotaknili, zdaj pa smo naleteli na konkretno težavo. Poklicali so nas »Dabuci«, ki že nekaj časa opažajo velike količine smeti v svoji krajevni skupnosti. Čistilne akcije ne pomagajo, saj se že čez nekaj tednov smeti ponovno »znajdejo« tam. Tragikomično je, da med drugim tudi prav pod tablo, ki oznanja, da je v okolici odlaganje smeti strogo prepovedano. Krivi naj bi bili tako domačini kot vozniki, ki se v prijetni senci ustavijo, pomalicajo, smetnjaka pa ne poiščejo. Zaradi številnih injekcij in igel, ki so jih našli, krajani sumijo, da se v njihovi okolici zadržujejo tudi na- rkomani. Pred kratkim pa so v gozdu našli tudi obleke podjetja Lindstrom. Slednje jih je sicer pozneje odstranilo, zataknilo pa se je pri denarni odškodnini, ki so jo krajani zahtevali zaradi sitnosti. O težavah s smetmi smo se pogovarjali s članoma krajevne skupnosti Jožetom Polončičem in Tonetom Čebulaijem mlajšim. »Ne vemo, kaj naj naredimo. Težave z odpadki so se pojavile tudi zaradi cestninske postaje. Ljudje, ki se vozijo mimo, za sabo puščajo smeti. Skozi našo vas gre ogromno prometa. Včasih niti čez cesto ne moreš iti. Če bi postavili kontejnerje, bi se ob njih nabralo preveč kosovnih odpadkov. Tukaj smo imeli tudi inšpekcijo, končalo pa se je z zapisom, da so nemočni. Razočarani smo nad podjetjem Lindstrom. Imamo dokaze, da so odpadki njihovi. Apeliramo na župana, da je treba čim prej imenovati redarja, ki naj hodi po terenu. Proti tistim, ki nezakonito odlagajo smeti, je treba ukrepati,« sta še povedala Jože in Tone. Lojze Grčman srn organizirala čistilno akcijo V 0I0LICB krški JAMI ^B^/GnB 0C3i™©@uO LETOŠNJI SLOVESNOST ¥ RADOHOVB WftSE! SPOMN SMO Si STOKIH Zgodovina je polna svetlih likov. Tistih, ki so se sami postavili po robu. Tistih, ki so raje trpeli, kot da bi izdali prijatelje. Tistih, ki se niso zmenili za nevarnost, da so rešili druge. Svet je zgrajen na ljudeh, tistih, katerih pogum je preživel vojno, izgube, padce in je vdihnil življenje in upanje. LIPA - SIMBOI SLOVENSTVA OB PRAZNIKU IiMW Ministrstvo za okolje in prostor ter Turistična zveza Slovenije vsako leto spodbujata društva, šole in še zlasti občine, da ob dnevu Zemlje, 22. aprilu, v svojem okolju posadijo simbol čiste in neokrnjene slovenske zemlje - lipo. Letos so to žlahtno drevo posadili tudi v naši občini, in sicer so po podatkih, ki smo jih pridobili, to storili člani TD Višnja Gora, ekošolarji šentviške osnovne šole in šolarčki podružnične šole Stična. V Stični je bila posajena lipa na zelenici pred staro šolo v sodelovanju z Občino Ivančna Gorica, Krajevno skupnostjo Stična in podjetjem Komunalne gradnje iz Grosuplja. Zbrane učence in vse ostale je nagovoril ravnatelj OŠ Stična Marjan Potokar, kije spregovoril o skrbi za našo Mater Zemljo, nato pa so otroci posadili lipo. Vsekakor smelo dejanje, ki se vsako leto ob prazniku Zemlje izvaja po vsej Sloveniji. mš RDEČI KRIŽ je humanitarna dejavnost. Ukvarja se predvsem s krvodajalstvom in pomočjo socialno ogroženim. V RK Muljava pa se spomnimo tudi starejših. Ti ljudje so namreč tudi veliko prispevali za našo družbo. In da ne bi bili čisto pozabljeni, jih vsako leto povabimo na kulturno srečanje. Zbrali smo se na praznik mater, to je 25. marca, v dvorani na Muljavi. Pripravili smo kulturni program, v katerem so nastopili otroci s podružnične šole Muljava. Peli so, deklamirali in tudi krajšo igrico so zaigrali. Muljavski moški pevski zbor je zapel tri pesmi na odru, potem pa je skrbel še za vzdušje v dvorani. Povabljenih je bilo več kot 90 ljudi, vendar niso mogli vsi priti zaradi njim znanih vzrokov. Zato smo tiste, ki niso prišli na Muljavo, obiskali na domu in jih skromno, a iz srca obdarili. Ostali pa so se, mislim, zelo lepo imeli ob prepevanju pesmi in klepetu. Vzdušje v dvorani je bilo zelo prijetno, in ko smo se morali raziti, smo si obljubili, da se naslednje leto spet vidimo. Stanka Šinkovec Franc Stibemik, predsednik Območnega združenja Zveze borcev Grosuplje. sednik Območnega združenja Zveze Pred dnevom upora proti okupatorju je ob spominskem obeležju v Ra-dohovi vasi potekala slovesnost. To obeležje nas opominja na širino slovenskega upora v prejšnjem stoletju in na pogumne pripadnike številnih generacij naših prednikov, ki so branili slovensko zemljo in slovenstvo. Pozdravil nas je župan občine Ivančna Gorica gospod Jernej Lampret, slavnostni govornik pa je bil pred-;ev Grosuplje Franc Štibernik. Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju so obogatiti z globoko doživeto pesmijo člani stiške godbe pod vodstvom dirigenta Vladimirja Skrleca ter s priložnostnim recitalom učenke OS Ferda Vesela Šentvid pri Stični, ki se dobro zavedajo, kako neizmerno velika vrednota je svoboda. Spoštujejo mir in pogum tistih, ki so med vojno žrtvovali življenje, ko so branili svojo družino, svoj dom, svoj jezik. Anica Volkar 4. POMLADANSKE OHOD P® K$ »@i Bilo je sivo puščobno nedeljsko dopoldne, še najbolj je kazalo, da bo vsak čas padla kakšna kapljica z neba.Večina se nas je tudi letos udeležila Florjanove - gasilske maše v Šentvidu, kjer smo mu izkazali zahvalo, da nas je obvaroval ognja na naših domovih. Že povsem v navadi pa nam je, da imamo prvo nedeljo v maju tudi pohod po krajevni skupnosti Dob. Zbrali smo se malo po deseti, sicer nekaj manj udeležencev kot ponavadi, predvsem zaradi slabega vremena, ampak še vedno blizu petdeset pohodnikov. Starost udeležencev je bila zelo različna: od tistih, ki so šele v prvem desetletju, pa do tistih, ki so si že krepko nadeli osmi križ. Začetek naše poti je bil kot vedno na cesti proti cestninski postaji, zavili smo pod avtocesto in že smo se nastavili prvi skupinski sliki pred kapelo na Lučarjevem Kalu, kjer so nas prijazni domačini tudi pogostili s slastnimi domačimi dobrotami. Razpoloženje med pohodniki je bilo zelo veselo in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo kdo okorajžil in tudi kakšno zapel. Vzporedno z našim razpoloženjem se je jasnilo tudi vreme. Okrog štirinajste ure, ko smo kar precej zadihano premagovali strmi vzpon na razvaline gradu Šumberk, smo že uživali ob čudovitem razgledu, ki ga še vedno ponujajo kamni omenjenega gradu. Vsi smo si bili enotni, da je gospoda v tistih časih že vedela, kam postaviti svoj dom. Tu smo si privoščili tudi prvi počitek in malico. Prav kmalu se je oglasila tudi pesem, ki nas je potem spremljala prav do konca pohoda. Spustili smo se v dolino, kjer smo si nekateri privoščili hladno pivo. Nadaljevali smo pot proti prijazni vasici Srebotnice, ki leži na jugovzhodnem pobočju in ima čudovit pogled na prostrani dolenjski gozd in posejane vasice po posameznih jasah. Tudi tu smo bili deležni gostoljubja domačinov, in kar naenkrat se je pojavila tudi harmonika - harmonikarja smo imeli kar s seboj. Še vedno nas je kljub slabi vremenski napovedi spremljalo sonce in skupaj smo prišli na naš cilj - Hrastov Dol. Tu so nam vaška dekleta pripravila malico. Zapeli smo še nekaj pesmi, nekateri celo zaplesali, in zadovoljni, resda z malo težjimi nogami, odšli proti domu. Zahvaliti se želimo vsem prijaznim in gostoljubnim domačinom na Lučarjevem Kalu, v Srebotni-cah, na Trnovici in v Hrastovem Dolu, in tudi Krajevni skupnosti Dob za finančni prispevek. Naslednje leto, prvo nedeljo v maju, pa vse skupaj ponovimo; start bo gotovo tam, kjer je bil letos, trasa in cilj pa drugačna; seveda pa se pričakuje tudi enaka mera dobre volje kot letos. Vabljeni! Za Klasje S. S. Ivančna Gorica, maj 2007 ZAČETEK GRADNJE POSLOVNO-STANOVANJSKEGA OBJEKTA V VIŠNJI GORI, V KATEREM BO NOVA POŠTA Investitor, znani in uspešni podjetnik Milan Pušljar, je 28. marca prejel gradbeno dovoljenje za izgradnjo novega poslovno-stanovanjskega objekta v Višnji Gori. Velika zgradba bo zrasla na mestu nekdaj imenitne, toda povsem dotrajane hiše, ki so jo Višnjanje popularno imenovali Cementarna, ker so delavci firme Peskokop v njenih spodnjih prostorih pred petimi desetletji delali betonske cevi. Skrbno načrtovano rušitev zgradbe so opravili v enem samem dnevu - v soboto, 21. aprila. Odvoz ostankov zgradbe in zemljo ob izkopu gradbene jame so odpeljali na odlagališče že do prvomajskih praznikov. Odpeljanih je bilo kar nekaj tisoč kubičnih metrov materiala. 3. maja pa je podjetje Eurogradnje z Vrhnike, ki bo zgradilo novo poslopje, začelo z delom. Predvidoma do 10. avgusta naj bi bil objekt pod streho. Nova zgradba je načrtovana kot zelo velik objekt. V njej bodo 4 poslovni lokali, največji med njimi bo prav gotovo nova pošta. V dveh nadstropjih in mansardi bo 18 stanovanj različnih velikosti, v skupni površini 800 m2. V podzemnem delu zgradbe bo poleg kletnih prostorov tudi garaža z 22 parkirnimi mesti, ob zgradbi pa še dodatnih 18 parkirišč. Celoten objekt bo predan svojemu namenu spomladi prihodnje leto. Nova pošta bo prihodnje leto, ko bo Višnja Gora slavnostno praznovala 530-letnico mestnih pravic, prav gotovo ena največjih krajevnih pridobitev. Pavel G. Zgradbo so ob rušenju polivali z vodo, da se ni prašilo. FLORJANOV PRAZNIK V VIŠNJI GORI V višnjanski farni cerkvi sv. Tilna so imeli gasilci treh domačih društev iz Kriške vasi, Višnje Gore in z Vrha za god sv. Florijana, zavetnika gasilcev, tradicionalno praznično mašo. Več kot 50 uniformiranih gasilcev s tremi društvenimi prapori je napolnilo prve klopi v sicer kar dobro obiskani cerkvi. Župnik Boštjan Modicje med mašo blagoslovil gasilce in posebej še štiri kipe sv. Florijana ter spregovoril med ostalim tudi o pomembnosti gasilske organizacije. Tri manjše kipce je župnik podaril društvom, večjega pa je kriškim gasilcem podaril njihov novi član in sokrajan Janez Borštnik. Letošnji organizatorji Florjanovega slavja so bili gasilci iz Kriške vasi, ki bodo 4. avgusta praznovali 80-letnico ustanovitve svojega društva. Po končam maši se je predsednik GD Kriška vas Jože Virant z izbranimi besedami zahvalil za lepo svečanost in zaželel gasilcem, da bi bili tudi v bodoče pripravljeni pomagati bližnjim v nesreči in stiski. Cerkveni zbor pod vodstvom organista prof. Milana Jevnikarja pa je na koncu izbrano zapel Zbor hebrejskih sužnjev iz opere Nabucco. Po sv ečanosti je bilo v župnijski dvorani prijetno srečanje s pogostitvijo, za kar so odlično poskrbele gospodinje iz Kriške vasi. PG Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča ČE PA STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaše hiše - za vpis etažne lastnine Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333 SPOMLADANSKO SREČANJE DRUŠTVA PRIJATELJEV KONJ NA SELI! Ob eni najlepših cerkva v naši občini, cerkvi sv. Jurija na Selih, na nadmorski višini 655 metrov, je bilo v nedeljo po žegnanjski maši tradicionalno spomladansko srečanje domačega društva prijateljev konj, ki se ga je udeležilo več kot 500 obiskovalcev. Po maši v nabito polni cerkvi je prijazni domači župnik Boštjan Mo-dic blagoslovil 39 konj, ki so v sprevodu šli mimo glavnega cerkvenega vhoda, od tega so bile 4 vprege in 31 jezdecev. Med konjeniki so bili tudi člani prijateljskega konjerejskega društva Sostro. Konj z lepim rdečim repom in sv. Jurij, ki ga jaha in sta upodobljena na vrhu glavnega oltarja, sta bila prav gotovo zadovoljna, da je v prijetnem in prijateljskem vzdušju bilo toliko obiskovalcev, ki so si tudi po maši z velikim zanimanjem ogledali povsem obnovljeno prelepo in zgodovinsko zanimivo notranjost cerkve. Pavel G. MATERINSKI DAN V SOI RACAH Otroci iz KS Sobrače so na letošnji materinski dan pripravili posebno presenečenje svojim staršem, sosedom, skratka vsem krajanom, ki so jih prišli pogledat. Nastopili so vsi otroci, stari od 4 do 13 let, ki jim ni preveč nerodno, predstaviti se na malo drugačen način. Prav na poseben način so zaigrali Repo velikanko, ki se je prav trmasto držala v zemlji in je dedek ni mogel izpuliti. Na pomoč je poklical babico, kravico, pujsa, muci, kokoške in majceno miško, šele potem se je repa velikanka uklonila dedkovim rokam. V nadaljevanju so otroci pokazali svoje pevske sposobnosti, malo so tudi zaplesali, manjkala pa ni niti harmonika, kije za Sobrače že prav značilna in je morda tudi uvod v vsakoletno tekmovanje harmonikarjev. V nedeljo, 1.aprila, so sobraški otroci svojo Repo velikanko odvlekli še v Temenico, kjer so tamkajšnjim otrokom pokazali, da lahko prav vsak nastopa v podobni glasbeni pravljici. V Sobračah si še želimo podobnih srečanj, na katerih se za trenutek ustavimo, si rečemo kakšno besedo, smo ponosni na svoje otroke ... in takoj nato spet odhitimo v nov delovni dan. Vsem nastopajočim in mentoricama se zahvaljujemo. Mamica ZLATA POROKA V VALIČNI VASE! Teden dni po veliki noči, 15. aprila, sta praznovala zlato poroko Jožefa in Lojze Maver (Nežna Pepca in Lojz) iz Valične vasi pri Zagradcu na Dolenjskem. Pepca se je rodila leta 1927, Lojze pa 1932. Ker sta oba doma v Valični vasi, jima za dvorjenje ni bilo treba odhajati daleč. Ljubezen med njima je premagala vse ovire: razliko v letih, revščino, materialno pomanjkanje in leta 1957 sta si pred Marijo Brezmadežno v Zagradcu obljubila večno zvestobo. Rodili so se jima trije otroci. Najstarejša hčerka si je na mestu njune stare domačije postavila hišo in jima rodila tri vnuke. Pepca in Lojze pa se najbolj razveselita, ko ju obiščejo trije pravnuki. Zlato poroko sta obhajala v Valični vasi, v cerkvici sv. Marina, ki je stara več kot 600 let in velja za eno najstarejših cerkva na širšem Dolenjskem. Obred je vodil njun nečak, vojaški vikar dr. Jože Plut, ki je s svojo preprostostjo še dodatno obogatil praznik svojih krstnih botrov. Otroci in vnuki so zlatoporočen-cema pripravili pravo presenečenje, saj so jima postavili mlaje, jima kupili poročne prstane (na svoji poroki pred petdesetimi leti sta imela sposojene), jima napekli piškote ter na praznovanje povabili vse vaščane Valične vasi in bližnje okolice. Obred so s svojim sodelovanjem popestrili trije vnuki, slavljencema pa je zapel zagraški pevki zbor. Kljub temu da se je mama Pepca branila, da bi jima pripravili poroko, pa je bila ob zaključku dneva vidno ganjena. Zlatoporočenca Pepca in Lojze bosta ta dan še dolgo podoživljala in se spominjala, kako so ju pred cerkvijo počakali vaščani in prijatelji ter se potem z njima poveselili še v gostišču. Helena Kastelic VABLJENI NA DEGUSTACIJO DIVJAČINSKIH IZDELKOV, na kateri bo potekal tudi RAZGOVOR 0 POMENU DIVJAČINE V VSAKDANJI PREHRANE. Razgovor bo vodila univ. dipl. Inž. živilske tehnologije v podjetju Hubert d.o.o., ul. 6. junija 6, Ivančna Gorica, vsak petek od 16. ure dalje v času od 25.05.2007 do 08.06.2007. VABLJENI! Ivančna Gorica, maj 2007 11 PROGRAM FESTIVALA 2007 OB 15 JUBILEJU REKORDNA UDELEŽBA NA ROMANOVEM POHODU šentviški pritrkovalci slavili v vipavski dolini Junij 2.6. VOCALICA, ob 20. uri - Koncert - Krška jama 9. 6. ARSEN DEDIČ ob 20 uri - Koncert - Kmečki turizem Magovac 16. 6. LUTKOVNA PREDSTAVA - Lutkovno gledališče Ljubljana, ob 18. uri Gledališče - Dvorana Družbenega centra Krka 23. 6. ALYA S PREDSKUPINO I.C.E., ob 20. uri Koncert - na prostem pred Družbenim centrom Krka Julij 14. 7. DISTANGO, ob 20. uri Koncert - Kmetija odprtih vrat Javornik 28. 7. TERRAFOLK, ob 20. uri - Koncert - Poltarica Avgust 18. 8. ANSAMBEL LOJZETA SLAKA, ob 20. uri Koncert - Kmečki turizem Stane Podržaj 20.-25. 8. OTROŠKA DELAVNICA Likovno-glasbena delavnica - Dvorana Družbenega centra Krka 25. 8. ROŽMARINKE, ob 20. uri Koncert - Cerkev Sv. Kozma in Damjana September 1. 9. »NAPRAVITE MI KRSTO ZANJ« MATJAŽ JAVŠNIK & IMPROVO-KATORJI, ob 20. uri Gledališka predstava - Skedenj Zgajnar na Krki 8. 9. PARLAMENTARNI DIXIE BAND ob 20 uri Koncert - Kmečki turizem Hočevar 9. 9. NEW SWING QUARTET ob 15. uri Koncert - Krška jama Več informacij na spletni strani: www.festivalkrka.si Že 15. leto zapored smo se na parkirišču v Stični na praznik dela 1. maja zbrali pohodniki tradicionalnega Romanovega pohoda. In ni nas bilo malo - krepko več kot 150 ljudi je štela dolga kolona rekreacije željnih pohodnikov, ki so jih po prijetnih tonih stiške godbe in nagovoru organizatorja na pot pospremili, letos prvič, vodniki planinskega društva Pošte in Telekoma Ljubljana. Strm vzpon prek Nograda in v idealnem vremenu čudovit razgled nad Stično sta pripomogla, da se je kolona pohodnikov razvlekla vse do prvih postankov, ki so nas kot vsako leto tudi letos navdušili. Prijazni domačini na Selih in v Izirku so nam pripravili okrepčilo in vlili voljo do premagovanja vzponov, ki jih je na tej poti kar nekaj. Na dobro označeni poti pohodniki niso imeli težav z orientacijo. Na Obolnem smo tako dobili prvi žig v svoj prijavni karton, nato pa smo pot nadaljevali preko Goričice na Pristavo, kjer smo poleg drugega žiga ob 15. jubileju dobili tudi značko Romanovega pohoda. Le nekaj korakov naprej so za pohodni-ke z golažem in pijačo odlično poskrbeli domači z Izletniškega turizma Okorn. Prijetno utrujen in sit bi človek kar kramljal v dobri družbi, vendar nas je čakal še sestop mimo Dobrave in nato vzpon na Gradišče, kjer smo v Lavričevi koči dobili še tretji kontrolni žig. Večina pohodnikov je prijetne popoldanske temperature in sončno lego gradiške koče izkoristila za daljši postanek z osvežitvijo in druženjem, saj je sledil le še povratek v Stično. Med pohodniki je bilo čutiti zadovolj- stvo ob prehojeni poti in navdušenje nad gladko organizacijo letos po udeležbi rekordnega Romanovega pohoda, za kar pa velja zahvala vsem udeležencem in zlasti tistim, ki so kakorkoli prispevali k izvedbi in organizaciji le-tega. Ob tej priložnosti vas že danes vabim na naslednji, 16. Romanov pohod, ki bo spet na praznik dela prihodnje leto! vodnik PZS Roman Tratar V nedeljo, 22. aprila, je bilo na Brjah v Vipavski dolini 2. mednarodno pritrko-valsko tekmovanje »Drugi glas sv. Martina 2007«. Organiziralo ga je Kulturno-turistično društvo Sveti Martin iz Brij, ob sodelovanju s Pritrkovalskim društvom Dolenjske in Bele krajine (PDDBK) iz Novega mesta. V sončnem nedeljskem popoldnevu se je na lepem razglednem vrhu Brij, kjer stoji nedavno tega obnovljena cerkev sv. Martina, zbralo več kot 1000 pritrkovalcev in ljubiteljev glasbe zvonov. Prireditve se je udeležilo 26 pritrkovalskih skupin, med njimi pet iz Italije. Šentviški pritrkovalci smo se vabilu odzvali s tremi skupinami. Tekmovanje je potekalo v zvoniku s tremi železnimi zvonovi, uglašenimi v durovem kvint akordu. Potem ko je prisotne pozdravil predsednik društva Sveti Martin Nenad Breški, je sledilo žrebanje vrstnega reda pritrkovalskih skupin. Kmalu se je iz lin zvonika oglasila čudovita pesem zvonov, kije slabi dve uri odmevala daleč naokoli. Sodniško ekipo so sestavljali: g. Marko Česen, predsednik PDDBK in kolavdator v koprski škofiji, g. Peter Hribernik, pritrko-valec starosta iz Žehpolja na Koroškem, Petra Vidmar, mlada pritrkovalka, in skladatelj Miran Rustja. Sodnik v zvoniku je bil Martin Matekovič, podpredsednik PDDBK. Vsaka skupina je imela na voljo tri minute časa, da pokaže svoje znanje. Sodniki so ocenjevali uigranost pritrko- valske skupine, zahtevnost pritrkovalske melodije, dinamiko, okraske ter začetek in konec melodije. Kot se je pozneje izkazalo, so vse skupine zelo dobro opravile svoje delo, saj so nekatere zaostajale le nekaj točk za najboljšimi. Po končanem tekmovalnem delu se je predstavil oktet Kastrum iz Ajdovščine s prav za to priložnost zloženo pesmijo o zvonovih. Sledila je podelitev priznanj in nagrad najboljšim trem skupinam. Tretje mesto je osvojila pritrkovalska skupina iz Vrtojbe, drugo je pripadlo pritrkovalcem iz Budanj, prvo mesto pa je osvojila mlajša pritrkovalska skupina iz Šentvida pri Stični. Sestavljali so jo Timotej Zaletel, Andrej Mikelj in Nejc Puš pod vodstvom mentorja Jožeta Mehleta. Poleg umetniško izdelanih priznanj so prve tri skupine prejele tudi praktične nagrade. Šentviški pritrkovalci so kot absolutni zmagovalci za nagrado dobili tudi obisk bližnje turistične kmetije ... Sledil je še družabni del, ki se je v deželi žlahtne kapljice in pršuta potegnil še pozno v večer. Jože Mehle Skupina se je razvila iz slovitega zbora 'Coro Tre Pini' iz Padove. Od njihovega nastanka leta 1994 do danes se udeležujejo vseh pomembnejših A-capella tekmovanj in posegajo po najvišjih mestih, kar jih uvršča v sam vrh svetovnih a-ca-pella zasedb. Skupina z lastnimi glasovi ustvarja neverjetno zvočno kuliso vseh mogočih instrumentov ter preigrava vse: od scata, preko svvinga, popa, ročka, be-popa do italijanskih cancon. Vsekakor atrakcija, ki je ne smete zamuditi. 9.6.2007, ob 20. uri - Kmečki turizem Magovac: ARSEN DEDIČ Zgodba o Arsenu Dediču je zgodba o poeziji in literarnem šansonu, je retrospektiva o najintimnejših trenutkih človekovega življenja. S svojimi pesmimi je zaznamoval številne generacije. Njegove pesmi imajo pečat nadčasovnosti, za njih pa je prejel številne nagrade doma in v tujini. Sansonjer in kantavtor z žametnim glasom, ki je v svoji karieri izdal več kot 30 albumov, se bo na festivalu predstavil ob spremljavi mlade nadarjene kantavtorice Lee Dekleva. 16.6. 2007 oh 18. uri - DC KRKA »SAPRAMIŠKA« -LUTKOVNO GLEDALIŠČE UUBUANA Lutkovna predstava Sapramiška, ki je nastala po pravljici Svetlane Makarovič, je doživela že več kot tisoč uprizoritev, pri tem pa prepotovala Belorusijo, Nemčijo, Portugalsko, Brazilijo, Venezuelo, Islandijo, Japonsko, Kitajsko, Južno Korejo, Mehiko, Hrvaško, Italijo in Avstrijo, zdaj pa prihaja razveselit najmlajše na Krko. višje, sem poklical nekaj znancev z višav okoli Turjaka in jih prosil, naj se ozrejo proti vzhodu. Vsi so dejali, da lepo vidijo korinjski kres, eden med njimi pa je dodal pesniško krilatico: »Glejte tam na vzhodu, kako žari se.« Ogenj je bil še močan in rajanje na višku, vendar sem se moral podati v dolino, kajti pred menoj je bila še dolga pot. Bil se že globoko doli, ko se je s Korinjskega hriba še vedno slišala harmonika in ubrano petje razpoloženih Korinjcev in njihovih Ljubljančanov. Da, takšni so Suhokranjci: delavni in trdoživi in ljubijo svoj kamniti svet. Ob tem se znajo tudi poveseliti in gostoljubno sprejmejo medse vsakogar, ki pride z dobrimi nameni. Uprejo pa se tistim, ki bi se želeli nebrzdano okoriščati s sadovi njihovih žuljev in znoja. Tako je prav. Leopold Sever Na večer pred 1. majem je na Korinjskem hribu zagorel veličasten kres. Začelo se je v poznem popoldnevu na prvomajski predvečer. Po napetih klancih se povzpnem »na goro, na strme vrhe«. Tam so prizadevni organizatorji iz obeh Korinjev pripravljali vse potrebno za ognjeno slovesnost. Na najvišji točki je že stala spoštovanja vredna kresna grmada, nekoliko deset metrov po njo pa taborišče za obiskovalce. Posebno pozornost mi je vzbudil bivak, domačini mu pravijo zemljanka, v katerem je bilo polno vsega Domačini so na višavo prinesli vse potrebno, od lesa do okrepčila. KRES NAD KRESI Tole v naslovu je dvakrat prav blizu resnice: prvič zato, ker je kres gorel na drugem najvišjem vrhu naše občine, na 731 metrov visokem Korinjskem hribu, in drugič zato, ker je bil to verjetno največji kres na Ivanškem. v trdnem in tekočem agregatnem stanju za bogat prigrizek in oblizek. Najprej je zagorel mali ogenj v taborišču. Ta je dajal žerjavico za žar, hkrati pa je s sojem usmerjal številne obiskovalce, ki so se v večernem mraku vzpenjali na korinjskega vršaca; do polnega mraka seje ondi zbrala vsa vaška srenja mlajše in srednje generacije. Med njimi sem opazil tudi tiste, ki so si poiskali kruh drugod, a se radi vračajo v čudovito deželico pod korinjskim pogoijem. Potem je napočil težko pričakovan trenutek. Obiskovalci so na široko obkolili grmado, domači gasilci so zavzeli svoje položaje z gasilnimi aparati in ročnim orodjem, vodja kresa pa je s plamenico zanetil grmado in kmalu je švignil plamen visoko pod nebo. Ko je ogenj segal naj- 12 Ivančna Gorica, maj 2007 PRVOMAJSKI JAMARSKI UTRINKI Lepi sončni prazniki so za nami in spet se vam javljamo jamarji s Krke. Tople prvomajske dneve smo tokrat izkoristili za jamarski tabor v Semiču. Tabor se je začel popoldan na zadnji aprilski dan in končal 2. maja. Udeležilo se ga je 14 zagnanih jamarjev in jamark iz Jamarskega kluba Krka. Namen vsakega jamarskega tabora je, obiskati in ustrezno dokumentirati čim več neregistriranih jam in brezen. Razdeljeni v tri raziskovalne in eno logistično ekipo smo zastavljene načrte tudi uresničili. Raziskovalne ekipe so dva dni delovale na terenu v okolici Semiča in vztrajno zbirale podatke o jamah. Logistična ekipa, ki sta jo sestavljala naša jamarska kolega z Ribnice, pa je skrbela za prehrano. Njune specialitete smo vsakič s slastjo jedli v senci lipe pred brunarico in pri tem občudovali lep razgled na Belo krajino. Odlična organizacija in raziskovalna žilica vseh prisotnih je pripomogla, da smo v slabih dveh dneh zagnanega dela, z zapisniki in načrti dokumentirali 10 novih jam in brezen. V tako kratkem času smo naredili veliko. Prvi tabor letos smo to- rej uspešno zaključili in se dogovorili, da bomo letos organizirali vsaj še enega, saj se po gozdovih še vedno skriva veliko neraziskanih jam in brezen. Poleg ostalih aktivnosti pa Jamarski klub Krka tudi letos organizira tečaj jamar pripravnik, ki se bo začel konec maja. Vab- ljeni vsi ljubitelji narave in jamarstva, da se nam pridružite, kajti čaka vas veliko prijetnih dogodivščin in seveda tudi dobra in vesela družba. Za informacije in prijave na tečaj jamar pripravnik pokličite na tel. št. 031/766-555. www.tdkrka.si, e-mail: tdkrka@planet.si Turističnega društva Krka si bo prizadevalo, da Vas bo obveščalo o znamenitostih Krke. Tokrat se bomo posvetili izviru reke Krke in Krški jami. V naslednjem članku pa Vam bomo ponudili znamenitosti izvira Poltarice in jame Poltarice. Krška jama se odpira nad izvirom reke Krke severno od vasi Gradiček. To je vodoravna jama, iz katere bruha podzemska voda le ob povodnji. Za vhodom je prostorna dvorana z mestoma zasiganimi stenami. Dolga je dobrih 200 in široka do 30 metrov. Strop oblikujejo uravnam kamniti skladi. Tla prekrivajo grušč in veliki balvani, na vzhodnem delu nagrmadeni vse do stropa. Dvorano zaključuje 30 metrov dolgo sifonsko jezero. Krška jama je v nemirnih časih nudila zavetje domačinom, o čemer govori tudi Jurčičeva povest Jurij Kozjak. Prvi, ki je zabeležil svoj obisk Krške jame, je bil Valvasor v 17. st. Prvi načrt jame je leta 1887 izrisal V. Hrasky, ki je vodil melioracije v zaledju izvira Krke. Glavni vhod so leta 1935 razširili, da bi omogočili hitrejši odtok podzemne vode in razrešili problem poplav na Radenskem polju. Ob tem so z razstreljevanjem razpoke nad sifon-skim jezerom skušali najti nadaljevanje jame leta 1954, kar pa je jamarskim potapljačem uspelo šele leta 1995-1996. Ti so v globini sifonskega jezera preplavali labirint podvodnih rovov, ki po 210 me- trih pripeljejo v 60 metrov dolgo končno Vrhovčevo dvorano. Skupna dolžina raziskanih rovov tako znaša 490 metrov. Podzemski sistem reke Krke, ki sega vse do ponorov na Radenskem polju, naseljuje pestra podzemna favna, ki je s številnimi specializiranimi vodnimi vrstami med najbogatejšimi na svetu. Jamo je leta 1996 Turistično društvo Krka uredilo za obisk. Vhod vanjo je zaprt, pot ogleda pa je speljana do sifonskega jezera. VODEN OGLED KRŠKE JAME * od aprila do septembra: ob sobotah, nedeljah in praznikih ob polni uri: lOh, lih, 12h ter 15h, 16h in 17h * od maja do avgusta: ob sobota, nedeljah in praznikih ob polni uri: lOh, lih, 12h ter 15h, 16h, 17h in 18h Ogled je mogoč le s turističnem vodičem, ki vas sprejme pred vhodom v jamo. Jama je odprta od aprila do septembra. Skupine (najmanj 10 obiskovalcev) se lahko vnaprej naročijo skozi celo leto. Za dodatne informacije in dogovor ogleda nas lahko pokličete na tel.št: TD KRKA.: +386 (0) 41 276 252. ! HEfnllt/ ■ - 'J | ■ ' ' ..... »'■- ■ ; '■' " ■ ^: ■ 1 h" - NA POLŽEVEM PRVI SAHOVSKI TURNIR Prvi šahovski turnir v pospešenem šahu je potekal v soboto, 21. aprila 2007, v hotelu Polževo, v organizaciji Šahovskega kluba Višnja Gora-Stična, ob izdatni pomoči Turističnega društva Polževo in sodelovanju Turističnega društva Višnja Gora. Turnirja se je udeležilo 19 šahistov, med njimi tudi dva iz Hrvaške. Udeležba je bila zelo raznolika: mednarodni mojster Blažimir Kovačevič iz Hrvaške, dva FIDE mojstra, reprezentantka Slovenije, vele-mojstrica Ana Srebrnič, pionirska prvakinja Slovenije do 12 let Špela Kolarič, štirje mojstrski kandidati, dva prvokategornika in osem nižje kategoriziranih šahistov. Po devetih kolih hudih bojev na 64 poljih je prvo mesto zasluženo osvojil FIDE mojster Marjan Kastelic iz Novega mesta z 8 točkami, sledijo pa mu FIDE mojster iz Hrvaške Ozren Biti z 8 točkami ter mednarodni mojster iz Hrvaške Blažimir Kovačevič s 6,5 točkami. Četrto mesto je osvojila velemojstrica Ana Srebrnič s 5,5 točkami, peto do osmo so si razdelili Vojko Srebrenič, Berin Ka-ramehič ter najbolje uvrščeni šahist ŠK Višnja Gora-Stična Branko Kirasič in presenečenje turnirja Slavko Sotirov s 5 točkami. Sledijo: od 9. do 12. mesta Jože Plaveč, Milan Kavšek, Sašo Pirnat, Špela Kolarič s 4,5 točkami, 13.-17. mesto so si razdelili Borut Lužar, Pavle Sotirov, Barnard Mušič, Ivan Kamenšek, Anton Kastelic s 4 točkami, 18.-19. mesto pa sta zasedla mlada pionirja iz Kočevja Martin Kuzma in Aljaž Turk z dvema točkama. Za dobro in pošteno igro je treba pohvaliti prav vse udeležence, posebej pa tri pionirje, ki so za svoj dosežek prejeli tudi medalje. Organizatorji so se potrudili: vsakemu udeležencu so podarili priložnostno darilo, okusno malico, ki so jo pripravili in postregli v hotelu Polževo in so jo dobili vsi udeleženci ter sodelujoči, pa je sponzorirala KS Višnja Gora, za kar se ji najlepše zahvaljujemo. Organizatorji se posebej zahvaljujemo za izkazano pomoč v darilih in sredstvih na- slednjim: Braki, d.o.o., gostilni Jelenov Rog, Lavri-ču hotel Polževo, podjetju Vučko, Merca-tor-Korič, medijskemu sponzorju Zeleni val in občini Ivančna Gorica. V želji, da bi turnir postal tradicionalen, že zdaj pozivamo vse ljubitelje kraljevske igre, da se nam pridružijo naslednje leto na 2. šahovskem turnirju. Vimenu organizatorjev TD Polževo in TD Višnja Gora predsednik SK Višnja Gora-Stična Branko Kirasič ^STIČNO DRVŠ^ GRCAjf ^CARJEV Turistično društvo GRČA Lučarjev Kal vas vabi v nedeljo, 3. junija, ob 13. uri na tradicionalno 14. OiČINSKO TEKMOVANJE KOSCEV Sporočamo vam, da lahko tudi letos sestavite svojo ekipo, ki šteje 3 (tri) člane in tekmujete v tekmovanju koscev za lepe praktične nagrade. Če se ne boste odločili za tekmovanje, pa pridite spodbujat druge tekmovalce iz vaše in naše okolice. Prijave se zbirajo med 12. in 13. uro. Po končanem uradnem delu pa vas na plesišče vabi Ansambel Ceglarji Vabljeni! Podrobne informacije dobite na telefonu 051/339-690 (Tatjana) PRAVILNIK ZA TEKMOVANJE V KOŠNJI S KOSO i. Tekmovalec kosi na parceli, ki mu jo določi žreb. Parcela je velika 3x8m. Kosa mora biti normalne velikosti, vendar rezilo ne sme biti daljše od 90 cm. 2. Tekmovalci kosijo "v skončnik", kar pomeni, da kosijo v obe smeri. 3. Štarta se z dvignjeno koso na znak predsednika komisije. 4. Tekmovalec konča košnjo ob številki parcele z dvignjeno koso. 5. Kosca ocenjuje tričlanska komisija. Ocenjujeta se čas in kvaliteta, in sicer: a. najhitrejši kosec v svoji kategoriji dobi 15 točk. Za čas, daljši od treh minut pa dobi kosec 1 točko. Ostale se porazporedi proporcionalno glede na čas. Za čas lahko dobi kosec največ 15 in najmanj 1 točko. b. komisija ocenjuje tudi kvaliteto košnje, in sicer: - poravnava 1-5 točk - enakost rezi 1-5 točk - čistost rezi 1-5 točk Za kvaliteto lahko dobi kosec v svoji kategoriji največ 15 in najmanj 3 točke. Največje število točk za čas in kvaliteto je 30 in najmanjše število 4 točke. 6. Tekmuje se v naslednjih kategorijah: a. moški: do 40 let od 40 do 60 let nad 60 let b. ženske: do 50 let nad 50 let c. župani d. svetniki e. ekipe: moška ženska Tekmuje se lahko posamezno in ekipno. Ekipa šteje 3 člane, člani so naprej določeni. Štartnina znaša 5 EUR na kosca. Organizator si pridržuje pravico do spremembe pravilnika za košnjo IMELE SMO TEČAJ KLEKUANJA Prišla je zima in z njo tudi daljši večeri. V prostorih Krajevne skupnosti Stična smo se začele zbirati žene in matere iz Stične, Gabrja, Mekinj, Vira in Šentvida. Zakaj? Imele smo veliko željo: naučiti se klekljanja oz. izdelovanja idrijskih čipk. 1 i 1 "-f p "' ; ' : w ,' * "lt -m £' *' Jf j §1 " e-. 7p M ¡¡Sil "«C—*— m jgr Pod budnim očesom mentorice, gospe Mihaele Ožbolt, ki je vedno nasmejana in polna optimizma prihajala iz Žužemberka, smo začele delati prve vozle. Kleklji so bili sprva v naših nerodnih rokah še tako nebogljeni, a počasi so nas že začeli »ubogati« in nastajati so začele čipke. Vsakega izdelka smo bile zelo vesele in hkrati nanj tudi ponosne. Ravno pred praznikom, dnevom žena, smo zaključile z učenjem. Na mizi smo razstavile svoje čipke in ugotovile, da smo bile to zimo zelo ustvarjalne in da jeseni nadaljujemo z izpopolnjevanjem našega znanja. Kljub temu da ne zmanjka dela za dom in družino, smo si bile enotne, da smo si podarile najlepše darilo ob dnevu žena: znanje klekljanja čipk. In tega nam ne more nihče vzeti! Viktorija, Marija, Mari, Helena, Lidija in Marta se najlepše zahvaljujemo ge. Mihaeli Ožbolt za njeno potrpežljivost in vztrajnost, da ni obupala nad nami. Hvala tudi ge. Nadi Hauptman za razumevanje, da smo se lahko v prostorih krajevne skupnosti zbirale in pridobivale svoje znanje. Marta Omejec Ivančna Gorica, maj 2007 13 ETOVnaGEE 0C3UPGO®0uO LETOVANJE OTROK V LETU 2007 Rdeči križ Grosuplje bo letos organiziral desetdnevno zdravstveno letovanje otrok za področje občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje v Mladinskem zdravilišču Debeli Rtič. Letovanje bo od 30. julija do 9. avgusta 2007. Starši iz Občine Ivančna Gorica, ki želijo poslati svojega otroka na letovanje, morajo lastnoročno izpolniti prijavnico, ki jo bo otrok lahko dobil v času od 14. do 18. maja v tajništvu šole ali pri svetovalni službi. V celoti izpolnjene in podpisane prijavnice naj učenci vrnejo v tajništvo oz. svetovalni službi najpozneje do 18. maja 2007. Število otrok, ki bodo lahko letovali, je omejeno. Prednost bodo imeli otroci, ki pogosteje obolevajo ali izhajajo iz socialno ogroženih družin. Ekonomsko ceno letovanja bomo krili iz sredstev, ki jih v ta namen do- bimo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - OE Ljubljana in iz proračunov posameznih občin. Razliko do polne cene bodo poravnali starši. Za otroke iz občine Ivančna Gorica je prispevek staršev 88 € (22.090 SIT). Otroci, ki jim bo odobreno letovanje, bodo na dom prejeli položnico o doplačilu v času od 18. do 22. junija 2007. Otrokom, ki v tem času ne bodo prejeli položnice na dom, letovanje ni odobreno. RAZPIS ZA VODITELJE IN PEDAGOŠKEGA VODJO NA LETOVANJU 2007 OZ RK Grosuplje organizira desetdnevno letovanje na Debelem Rtiču v času od 30. julija do 9. avgusta 2007. Za voditelje otrok in pedagoškega vodjo vabimo k sodelovanju študente pedagoške fakultete, višje zdravstvene šole in ostale, ki so dopolnili 20 let, imajo veselje delati z otroki in obvladajo plavanje. Kandidati naj pošljejo pisne prijave o izpolnjevanju pogojev na naslov: RKS, Območno združenje RK Grosuplje, Taborska 6,1290 Grosuplje. Prijave sprejemamo do 11. junija 2007. Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor do 21. junija 2007. Tisti, ki ne bodo izbrani, na razgovor ne bodo vabljeni. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE NEKAJ POLJUDNIH MISLI 0 SLEDOVIH BAROKA V NAŠIH KRAJIH Barok je duhovno gibanje, ki se je začelo razvijati na področju likovne umetnosti, književnosti in glasbe v Evropi proti koncu 16. stoletja in je trajalo vse do konca 18. stoletja. V začetku je imel v očeh tradicije, pa najbrž tudi dejansko, slabšalni pomen, ker je pomenil neke vrste upor proti starim pravilom, kaj je lepo. Predvsem je pretiraval s svojimi pojavi proti poprejšnji eleganci. V stavbarstvu je nji Dragi, ki se ji pravi Lahovče, samo omenjena, je pa prav, da ji posvetimo nekoliko več pozornosti, ker se v tej hiši skrivajo zelo lepi detajli baročne arhitekture. V teku časa je bila ta domačija samo nekoliko prenovljena - na vzhodni strani ji je bil prizidan podaljšek bivalnih prostorov, v zahodnem delu pa je notranjost ohranjena v vsej originalnosti. Današnjim lastnikom te domačije in njihovim potomcem se je barok značilen v pretiravanjih glede gradnje vse masivnejših in vse bolj zaobljenih obokov v cerkvah in posvetnem stavbarstvu. Tudi v glasbi je značilen po poudarjanju, da ne rečemo pretiravanju, glasbenih efektov, tako v istrumentalni glasbi kot v vokalnih izvedbah (samospevi, oratorij, kantata in končno opera). Barok se je najprej najbolj razvil v severni Italiji (Benetke), pozneje pa se je v več niansah (znani sta predvsem italijanska in francoska) hitro razširil po vsej Evropi. Barok je pravzaprav duhovno gibanje protireformacije in rekatolizacije Evrope. Na področju občine Ivančna Gorica je barok zapustil globoke sledi prav v sti-škem samostanu. Le-ta je bil baroka-niziran v 17. stoletju našega štetja, zadnjič pa je bil predelan v 18. stoletju, leta 1760. Tedaj je gradbena dela vodil italjanski gradbeni mojster Zulliani, in zelo verjetno je, da se je on ali eden od njegovih sodelavcev za stalno naselil v Zgornji Dragi, o čemer smo že lani pisali v Klasju. Tema takratnega pisanja je bila širša in je bila domačija v Zgor- treba zahvaliti, da so cenili to baročno gradnjo in so jo vzdrževali ter jo posodobili samo z manjšimi sodobnimi interiernimi dodatki, ki se vklapljajo v originalni stil gradnje. Lepoto tega interierja je težko opisati z besedami, zato bomo dali besedo slikovnemu jeziku, kar smo pridobili s prijazno privolitvijo današnje lastnice in gospodinje v tej hiši, lahovške mame Stanke v Zgornji Dragi. Na originalni stil gradnje nas opozarja že masivno kamnito stopnišče, ki vodi iz pritličja neposredno ob vhodu v stavbo v gornje nadstopje. V pritličju je po vsej dolžini prvotne stavbe mogoče najti mogočne baročne oboke, ki jih prikazujemo in jih v enem delu prekinja samo razpeljava za centralno kurjavo, brez česar danes pač ne gre. V nadstropju so čudoviti interierji; ob pogledu na njih se ti duša kar sama razveže, tako da bi občudoval to arhitekturo še in še in se pogovarjal o starih minulih časih. Lahovška mama Stanka mi je povedala, da je slišala pripovedovati nekdaj najstarejšo Kamnito stopnišče med pritličjem in nadstropjem Dražanko Ropasovo mater, da so v pritlične obokane prostore v času pri-povedovalkine mladosti Dražani maja prihajali k šmarnicam, to je k duhovnim cerkvenim pobožnostim. Kako je s tem sakralnim pomenom domačije, mi kaj več ni znanega, morala pa je biti tu pod temi oboki čudovita akustika za prepevanje majniških pesmi. Verjetno so si vaščani zato izbrali to mesto za svoje majniške pobožnosti. Ta pripoved kaže na to, da cerkev sv. Martina v Zgornji Dragi ni služila vselej in vsem pobožnostim nekdanjih Dražanov. O baročni arhitekturi sti-škega samostana je bilo že preveč in to strokovno poglobljeno napisanega, da bi se jaz upal spuščati v te opise. Večina domačinov in drugih obiskovalcev samostana te lepote pozna in ima tudi spoštljiv odnos do njih. RAZPISUJE NATEČAJ ZA OCENJEVANJE UREJENOSTI BIVALNEGA OKOUA V KS IVANČNA GORICA Ocenjevanje bo izvedla komisija v času med 15. junijem in 15. avgustom. Ocenila bo posamezne stanovanjske hiše in po presoji ugotovila, katera ulica je najbolj urejena. V letošnjem letu bomo podelili poleg tradicionalnih priznanj za urejenost tudi »bodečo nežo« za neurejenost objekta in okolice. Podelitev priznanj bo potekala proti koncu leta 2007, dobitniki pa bodo o podelitvi pravočasno pisno obveščeni. TD Ivančna Gorica DRUŠTVO INVALIDOV GROSUPLJE Občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje VABILO NA S11ČANJE DELOVNIH INVALIDOV iOLENJSKE IN BELE KRAJINE (Grosuplje, Trebnje, Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Kočevje, Ribnica) ki bo v BOŠTANJU pri Grosuplju v soboto, 26. maja, z začetkom ob lO.uri. Srečanje bo potekalo ves dan s kulturno-zabavnim programom in srečelovom. Vabljeni vsi člani, njihovi svojci, prijatelji in vsi, ki želijo v naši družbi preživeti dan. Veselimo se vaše družbe v prepričanju, da nam bo skupaj lepo. Prosimo, da svojo udeležbo sporočite do 7. maja v pisarno društva ali na telefon 041 799 998. Da bi bilo srečanje kar najlepše, prosimo vse člane, da aktivno sodelujejo pri njegovi izvedbi (predlogi, ideje, dobitki za srečelov, pomoč ...). Predsednica DI Grosuplje Anica Petme Prostor za goste pod mogočnimi oboki v nadstropju ¿Aio Šoi > ZŠAM M Taborska c. 13, 1290 Grosuplje - društvo POSLOVALNICA IVANČNA GORICA Sokolska ul. 14, 1295 Ivančna Gorica tel., fax, GSM: 01 786-43-23, 041 633-249, 051 633-249 www.zsam.avtosola.eu, E: avtosolagrosuplje@siol.net NOVO V IVANCNI GORICI Avto šola ZŠAM Grosuplje je v svoji poslovalnici v Ivančni Gorici odprla vrata tudi za stranke. Pisarna je odprta vsak ponedeljek in sredo od 15. do 17. ure. Prvi tečaj CPP se začne 11.6. 2007 ob 17. uri izkoristite 50% otvoritveni popust. IZVAJAMO TEČAJE CPP A B C E F H, PRVO POMOČ, VARIM!G DELO S TRAKTORJEM, VELIKA IZBIRA UČITELJEV VOŽNJE IN VOZIL Predprostor v nadstropju 14 Ivančna Gorica, maj 2007 ZAČETEK MOTORISTIČNE SEZONE 2007 Prihaja obdobje toplejših dni in zato na dan pripeljemo enosledne "jeklene konjičke" - motorna kolesa in kolesa z motorjem. Prav prvi toplejši dnevi so za voznike enoslednih vozil najbolj nevarni; potem ko motornih koles in koles z motorjem dalj časa niso vozili, se morajo privajati na nove razmere. V tem času so zlasti proti večeru, ponoči in zjutraj temperature nižje, zato je vozišče (asfalt) hladnejše in se pnevmatike slabše oprijemajo vozišča. Tako pogosto prihaja do padcev oz. zdrsov. Prav tako je na vozišču še veliko peska, ki je ostal od posipanja cest, pa tudi drugi vozniki oz. udeleženci v cestnem prometu se še niso navadili na voznike enoslednih vozil, zato jih na cesti enostavno ne pričakujejo. Leta 2006 je bilo v Sloveniji kar 321 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki koles z motorjem in motornih koles. Od teh jih je 13 izgubilo življenje, 52 se jih je hudo, 163 pa lažje telesno poškodovalo. Za povzročitelje prometnih nesreč so bili vozniki motornih koles in koles z motorjem spoznani kar 185-krat. Zaradi izboljšanja vaše varnosti v cestnem prometu vas opozarjamo na naslednje predloge in nasvete za varnejšo udeležbo v cestnem prometu: • motorno kolo in kolo z motorjem naj bo vedno tehnično brezhibno, • vozniki se morate tudi sami psihofizično pripraviti za vožnjo (telesna kondicija), • pravilno uporabljajte zaščitna sredstva (ČELADA, kombinezon, rokavice, škornji, razni ščitniki; čist vizir vam omogoča potrebno vidljivost), • zavedajte se nevarnosti spomladanskega obdobja (pesek na vozišču, hladen asfalt...), • dosledno spoštujte zakonska določila o OMEJITVAH HITROSTI, zato naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi pravočasno opazili, pa tudi vi njih, • predvidevajte vedenje drugih udeležencev v cestnem prometu, • motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugi prometni udeleženci hitro lahko spregledajo, • pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte, • pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet • ne pozabite na ukrepe za večjo vidnost (svetlejša oblačila, v oblačila všiti odsevniki), • ne precenjujte svojih sposobnosti, • pri nakupu motornega kolesa je treba upoštevati svoje izkušnje pri vožnji motornih koles, • hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minutah deževja. • če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS. v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah, • izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem v ovinku), • reakcijski čas v idealnih pogojih je 0,6-0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več, • zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 km/h 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti, • NE VOZITE, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni. To lahko hitro postane vaša zadnja vožnja! Na koncu pa bi vas radi seznanili še z najpogostejšimi kršitvami in globami za kršitve oz. prekrške, ki jih storijo vozniki motornih koles in koles z motorjem: • neuporaba oz. nepravilna uporaba varnostne čelade, ZVCP-1 UPB4 člen 84, točka 5 - globa 83,46 EUR; • prehitevanje kolone, ZVCP-1 UPB4 člen 40, točka 7 - globa 12-5,19 EUR; • vožnja po levi, ZVCP-1 UPB4 člen 25, točka 4 - globa 125,19 EUR; • Vožnja ob sredinski črti(zelo nevarno), ZVCP-1 UPB4 člen 26, točka 7 - globa 41,73 EUR. Srečno in varno v prometu! Rudi Grunbacher in Marjan Fric vodji policijskih okolišev občine Ivančna Gorica »DA, OPUŠČAM KAJENJE« Sreda, 9. maj 2007, ni bil samo dan Evrope, temveč tudi dan zadnjega srečanja skupine za opuščanje kajenja. Dober mesec in pol smo se srečevali, si izmenjavali mnenja in izkušnje, se učili novih tehnik in si vsestransko prizadevali za bolj zdravo življenje.Glavnina dela je bila seveda potem doma, v vsakdanjem življenju, v družini in na delovnem mestu. Vedeli pa smo, da nismo sami, da nas nekdo podpira, da je nekdo, ki mu ni vseeno, kako je z nami, da se lahko slišimo po telefonu in se kmalu spet vidimo v živo. To je moč skupine. Kdor je veliko vložil, je tudi veliko prejel. Hvala vsem tistim, ki ste vztrajali do konca. Hvala za vaše zaupanje in vaš pogum! Gotovo se zavedate, da ta pot še ni končana, da je to šele začetek. A vsaka pot se začne s prvim korakom in skupinske delavnice »Da, opuščam kajenje« so bile za vas velik korak. Iskrene čestitke,veliko sreče in vse dobro v prihodnje vam želim! Ledje prebit in naslednje leto (predvidoma v začetku marca) bomo delavnice za opuščanje kajenja spet pripravili. Razmislite: še je čas, da ugasnete svojo zadnjo cigareto v življenju! Prisrčen pozdrav! Vodja delavnic Helena Skrabec - Travnik, VMS ALI BOMO PRI NAS IMELI KDAJ DOM ZA STAREJSE? Tako se sprašujemo starejši občani Ivančne Gorice in tudi tisti mlajši, ki se zavedajo, da starejšim bližnjim ne bodo mogli nuditi potrebne oskrbe. Organizacija pomoči na domu je sicer hvalevredna in ob pomoči svojcev lahko predstavlja starejšim z nekaterimi težavami učinkovito pomoč. Ne more pa nadomestiti domske oskrbe. Nobenega dvoma ni, da se lahko vsak od nas znajde v situaciji, ko je oskrba v domu zanj edini način potrebne pomoči. Že daljše obdobje je znano, da je občanom Ivančne Gorice nujno potreben dom za starejše. Zaenkrat pride za sprejem v poštev predvsem Dom starejših občanov Grosuplje, ki pa je povsem zaseden. Prijavljenih je vedno toliko, da je čakalna doba najmanj eno leto in takojšen sprejem v nobenem primeru ni možen. Na to, da naši starejši občani dom nujno potrebujejo in da ima pri gradnji občina odločilno vlogo, kaže tudi okoliščina, da so prizadevanja za gradnjo doma vsebovale predvolilne obljube kandi- datov na preteklih lokalnih volitvah. Zadnjih nekaj let sem v časopisu Klasje pozorno brala objavljene povzetke razprav v Občinskem svetu v zvezi s problemom gradnje doma. Očitno je, da občina še vedno ni lastnica zemljišča, ki bi bilo potrebno za gradnjo, čeprav je bila že pred nekaj leti ustanovljena posebna komisija, ki naj bi poskrbela za pridobitev le-tega. Večkrat se je na svetu omenjalo zemljišče, ki bi ga bilo mogoče kupiti od Kmetijske zadruge Stična in se nahaja v Šentvidu. V aprilski številki Klasja se v zvezi z nakupom tega zemljišča navaja, da so sredstva v letošnjem proračunu zagotovljena in da obstajajo vse realne možnosti za odkup zemljišča v Šentvidu za gradnjo doma, če se bo Občinski svet tako odločil. Če svet odlaša z odločitvijo, ker ima proti nakupu zemljišča v Šentvidu kakšne tehtne pomisleke, to ne bi smel biti razlog, da glede gradnje doma ničesar ne stori. Z razpoložljivimi sredstvi naj se odloči za nakup drugega zemljišča na ustrezni lokaciji. Primerna zemljišča za gradnjo doma so gotovo na razpolago v bližnji okolici Ivančne Gorice, kar je razvidno iz številnih novih gradenj. Menim, da bi bila primerna le gradnja novega doma in ne adaptacija kakšne stare stavbe. Zmogljivost doma bi morala biti že pri sedanjih potrebah vsaj za 100 oskrbovancev. Pri izbiri lokacije bi bilo treba poskrbeti, da bi bila zagotovljena vsa potrebna infrastruktura, med drugim tudi dostop do doma z uporabo sredstev javnega prometa. S tem člankom se v imenu starejših občanov obračam na vse tiste, ki lahko kakorkoli prispevajo k temu, da se gradnja doma čimprej začne in tudi dokonča. Nov dom bi starejšim olajšal življenje, saj bi vedeli, da imajo možnost oskrbe v bližnjem domu, če jo bodo potrebovali. Tisti občani, ki so zdaj v domovih v drugih občinah, pa bi imeli možnost preselitve v dom v domačem kraju, kar si nedvomno vsak želi. Nada Sval DELO VODIJ POLICIJSKIH OKOLIŠEV OBČINE IVANČNA GORICA V PROSTORIH POLICIJSKE PISARNE IVANČNA GORICA Prvega aprila letos sta vodji policijskega okoliša Ivančna Gorica Marjan Fric in Rudi Grunbacher, vodja policijskega okoliša Zagra-dec, začela delati v prostorih policijske pisarne Ivančna Gorica, So-kolska cesta 8. V skupnost usmerjeno policijsko delo je predvsem preventivnega značaja. Pomeni pa odpravljanje vzrokov in okoliščin, ki vodijo k nastanku kaznivih dejanj, prekrškov in drugih oblik deviantnih pojavov. Pri tem pa policija uporablja metode in oblike dela, ki se razlikujejo od klasičnih represivnih. Najbolj pogoste so zlasti svetovanje, delo v posvetovalnih telesih, delo v policijskih pisarnah, izobraževanje otrok in odraslih, neformalne oblike druženja in povezovanja z državljani, organiziranje in izvajanje preventivnih projektov in drugih aktivnosti. Slednje bodo potekale neposredno v vašem okolju in že zdaj vas vabimo k sodelovanju, prav tako tudi posamezna društva, šole, vrtce, zdravstveni dom in vse, ki bi bili pripravljeni na sodelovati. V občinski stavbi v Ivančni Gorici je tudi Policijska pisarna; uradne ure so vsak ponedeljek in petek med 9. in 13. uro ter ob sredah med 15. in 19. uro. Ob navedenih urah bo v pisarni policist, ki se bo z vami pogovoril, vam svetoval in pomagal. V času zunaj uradnih ur je v pisarni telefon s telefonsko tajnico št. 01 787-84-02, kjer lahko pustite svoje sporočilo policistu. Ob nujnih in interventnih dogodkih pa pokličite PP Grosuplje na tel. št. 01 781-83-80 ali št. 113. Prav tako pa lahko pustite svoje sporočilo v poštnem nabiralniku, ki je nameščen na delu stavbe, gledano s Sokolske ceste v Ivančni Gorici. Rudi Griinbacher in Marjan Fric Vodji policijskih okolišev občine Ivančna Gorica V okviru skupine Livar uresničujemo vizijo postati vodilno podjetje v EU na področju integralnih livarskih storitev. S svojimi izkušnjami in znanjem izdelujemo in oblikujemo kakovostne ulitke iz sive, nodularne ter jeklo litine. Za uresničevanje naše vizije in razvojnih načrtov v proizvodnih centrih Črnomelj in Ivančna Gorica objavljamo RAZPIS ZA KADROVSKE ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 2007/2008 ZA NASLEDNJE POKLICE STROKOVNE SLUŽBE LIVAR, D.D. IVANČNA GORICA • diplomirani inženir računalništva in informatike PROFITNI CENTER LIVARNA IVANČNA GORICA • diplomirani inženir metalurgije • strojni tehnik • mehatronik - operater • orodjar in strojni tehnik (program 3 + 2) • oblikovalec kovin in strojni tehnik (program 3 + 2) -1 štipendija -1 štipendija - 5 štipendij - 5 štipendij - 5 štipendij - 2 štipendiji NUDIMO: • solidne kadrovske štipendije, • povrnitev potnih stroškov na podlagi mesečne vozovnice, • plačilo zdravniškega pregleda, • šolsko prakso in počitniško delo poleti, redno zaposlitev po končanem šolanju, • možnosti nadaljnjega izpopolnjevanja in napredovanja v stroki v skladu z novostmi in potrebami družbe, • možnosti nadaljevanja rednega šolanja ali šolanja ob delu v primerih ugotovljenega razvojnega potenciala kandidata in ugotovljenih kadrovskih potreb POGOJI ZA PRIJAVO: • osebno napisana prijava za kadrovsko štipendijo za določen poklic • fotokopija zadnjega šolskega spričevala • zdravniško potrdilo izbranega zdravnika, kjer je navedeno, da pri prosilcu ni ovir za poklic, za katerega kandidira • potrdilo o vpisu v ustrezno šolo v šolskem letu razpisa in • potrdilo o državljanstvu R Slovenije ROK IN NASLOV PRIJAVE: Prijave z ustreznimi dokazili sprejema LIVAR, d.d., KADROVSKA SLUŽBA. Ljubljanska c. 43, 1295 Ivančna Gorica, tel.št. 01 / 78-69-995 ali 01 / 78-69-914 najkasneje do 30.6.2007. VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE! Ivančna Gorica, maj 2007 15 o SELOVESEN PODPIS EKOtISTlil Tako kot smo se lani veselili ob otvoritvi pomembne ekološke pridobitve, čistilne naprave, smo se veselili tudi letos. Lani smo postali EKO-šola, izbrali smo himno, eko znak, letos pa smo nadaljevali z delom. Celotno dejavnost eko šole smo zaključili z eko dnevom 20. aprila 2007. Učenci posameznih oddelkov smo v okviru področij Živali in mi, Ekologija odnosov, Zdravje in Biotska raznovrstnost opazovali, katere živali živijo v našem okolju, raziskovali njihovo ogroženost in ugotavljali, kako naša dejavnost vpliva na njihov obstoj. Razmišljali smo o čistem in zdravem okolju, merili temperaturo in sestavo tal, primerjali vzorce prsti s kmetijskih površin, se udeležili čistilne akcije. Najmlajši so ustvarjali iz naravnih in odpadnih materialov in poustvarjali ob pesmicah, ki govorijo o naravi. V poročilih, ob plakatih in eko-glasilu smo predstavili projekte, anketirali kmete in lovce ter se seznanili z njihovim delom. Na prireditev smo povabili predstavnike občine, kraja in nacionalne eko-šole. Svoje ekološko poslanstvo smo izrazili s podpisom ekolistine. Nagovoril nas je župan, nam čestital, podpisal listino in poudaril namen eko-dejavnosti. Spremenimo svet tako, da spremenimo sebe, svoj odnos do sebe, do soljudi, do okolja, v katerem bivamo. Najboljša vzgoja je tista, ki nam ne ponuja samo znanja, temveč spravi naše življenje v harmonijo z vsem, kar obstaja. Zemlja nam bo hvaležna; je živ organizem, ki čuti našo še tako skromno skrb za boljši, lepši, čistejši svet. Davorin Polončič, 8. r. OS Ferda Vesela Šentvid pri Stični 53. generacija sš josipa jurčiča 26. aprila zasedla gospodarsko razstavišče v uubuani V četrtek, 26. aprila, je bilo od 19. ure dalje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani moč opaziti veliko koncentracijo dijakov zaključnih letnikov Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. To ugotovitev lahko utemeljimo z dejstvom, da se je tega dne odvijal maturantski ples. Že navsezgodaj so se začele še zadnje priprave na ta pomembni dogodek. Izbrani frizerji, manikerji, stilisti in maskerji so imeli ta dan polne roke dela. Ob pol osmih smo se začeli zbirati na Gospodarskem razstavišču, kjer je bila glavna dvorana primerno slavnostno okrašena posebej za nas - 53. generacijo SS Josipa Jurčiča. Se zadnji popravki na oblekah in make-upu in predstava seje začela. Laserski šov in plesne točke, ki so jih pripravili plesalci plesne šole Urška, so nas popeljali v čudovit večer. Naj se zahvalimo predstavniku plesne šole, ki je organizirala celoten maturantski ples, njeni plesni učitelji pa so poskrbeli, da smo otvoritveni valček in slavnostno četvorko odplesali kot pravi profesionalci. V nadaljevanju so se zvrstili nagovori predstavnikov maturantov: Spele Linec in Grege Kašiča, govor predstavnice staršev ge. Betke Linec in govor našega »vrhovnega poveljnika«, ravnatelja g. Milana Jevnikarja. Prav vsi pa smo komaj čakali glavni del - večerjo. Vendar pa vemo, da maturantski ples ni maturantski ples, če na njem ne slišimo dijaške himne Gaudeamus. Mešani pevski zbor naše šole si je za večglasno petje gotovo zaslužil najmanj prvo mesto na tekmovanju v zborovskem petju. Prvi ples je s svojo soplesalko Leo Prosen zaplesal ravnatelj. Sledila sta plesa, na katera so čakali vsi starši: ples maturantk z očeti in maturantov z mamami. Razredi smo se predstavili, posneli generacijsko fotografijo in opolnoči zaplesali slavnostno maturantsko četvorko. Deležni pa smo bili tudi torte - bila je sadna, čokoladna, lešnikovav... vseh vrst in okusov. Se nekaj smešnic in vmesnega programa voditeljev Katarine Čas ter Lada Bizovičarja in ura je počasi lezla proti poldrugi uri zjutraj. Sledil je after party in ples do jutranjih ur. Sicer pa je naš večer ovekovečen na mnogih fotografijah, ki si jih lahko ogledate na spletni strani www.urska.si, za pokušino pa si oglejte »eno generacijsko«. Spela Brajer maturantka SS Josipa Jurčiča še je čas da poskrbite za svojo postavo do poletja. Celulit in odvečne kilograme uspešno zmanjšujemo in odpravljamo s pomočjo kaviarja, alg, čokolade in oxi tretmana. Opravljamo še depilacije, nege obraza in dekolteja, pedikuro, manikuro. Fizioterapija na koncesijo ali samoplačniško. FizioFit center Mediko Fizioterapija, kozmetika in pedikura Dedni dol 33,, 1294 Višnja Gora .-tel. 01. 78 84631, 78 03 069 www.mecfkJ.si,www.tico.si/mediko, mediko@siol.net LIPI PRID $010 - DARILO ZiMUl V ponedeljek, 23. aprila, smo se učenci in delavci Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični pridružili praznovanju dneva Zemlje. Odzvali smo se vabilu Združenih narodov za okolje in se v okviru šolskega eko-dne vključili v akcijo MILIJARDA DREVES. Strokovnjaki so izračunali, da bi moral vsak človek v prihodnjih desetih letih posaditi dve drevesi na leto, če bi hoteli ublažiti škodo, ki jo je v preteklem času povzročilo pretirano izsekavanje gozdov po vsem svetu. Ob osmih smo se zbrali na zelenici pred šolo. Predstavniki razredov so že v soboto, ko je potekala čistilna akcija v kraju, pripravili jame za zasaditev dveh dreves. Ravnateljica nam je spregovorila o pomenu akcije, predstavniki eko-razredov pa so posadili lipi; učenci razredne stopnje eno, učenci višjih razredov pa drugo. Zadonela je šolska eko-himna v izvedbi otroškega in mladinskega pevskega zbora, lipi pa že rasteta pred šolo v okras in ozaveščanje nam in poznejšim rodovom. Katarina Puš, 8. razred OS Ferda Vesela ucenci med cistilci šentvida Ker nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo in kaj o nas in našem kraju menijo obiskovalci, smo se ob svetovnem dnevu Zemlje učenci eko šole, nekateri učitelji in ravnateljica udeležili čistilne akcije na celotnem območju Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični. _..............._...................„..... Potekala je v soboto, 21. aprila 2007 od 8. ure dalje. V tej akciji so sodelovali člani vseh društev in organizacij v KS Šentvid. Zaščitne rokavice, vrečke, varnostne jopiče smo dobili pri predstavnikih turističnega društva. Orodje in dobro voljo smo prinesli s seboj. Očistili smo sprehajalne poti ob naši šoli, vrtcu, na poti v Loko in Pristavijo vas, izpraznili smetnjake, pobrali plastenke in druge odpadke. Odstranili smo tudi plevel, kjer je vztrajno rasel. Predsednik Turističnega društva Šentvid pri Stični gospod Janez Kastelic nas je pohvalil in nam prinesel malico. Potrudili smo se, ker imamo radi pristno naravo, čist zrak. Po končani akciji ob 12. uri smo naložili poln traktor vrečk. Zadovoljni s svojim delom smo se napotili domov. S tem dejanjem smo pokazali Zemlji, da jo imamo radi. Mar ni to dragocen dom za vse nas? Si ne zasluži naše pozornosti, da jo ohranimo pred uničenjem? Nastja Kastelic, 7. b OŠ Ferda Vesela, Šentvid pri Stični 710 Ivančna Gorica, maj 2007 ^mj^i®_ NA SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA VIVANČNI GORICI SE JE 14. APRILA ODVIJALO Nadebudno množico fantov in peščico deklet, ki so skupaj s svojimi mentoricami in mentorji pripotovali na našo šolo, je po jutranjem prigrizku in nekaj partijah taroka pozdravil naš gospod ravnatelj - Milan Jevni-kar. Goste je nagovoril z besedami: »Upam, da nam bo uspelo vse predvidene dejavnosti na današnji dan uspešno izpeljati, predvsem pa, da vam bomo zagotovili tisto pravo delovno ozračje ter prijetno počutje med nami. Vse to pa vam bo, dragi mladi tekmovalci, omogočilo doseči največ, kar zmorete. Želim vam čim boljše ideje pri reševanju nalog, in seveda tudi dobre uvrstitve.« Tekmovalce je v imenu občine gostiteljice pozdravil tudi župan Jernej Lampret. Nekaj besed o sami organizaciji tekmovanja pa v sledečem pogovoru z gospodom Cirilom Dominkom, tajnikom komisije za popularizacijo fizike v srednji šoli, pri društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Kako poteka organizacija državnega tekmovanja iz fizike in kakšne so same priprave na to tekmovanje? Priprave na samo tekmovanje se začnejo že eno leto pred izvedbo, ko se v januarju sestaneta organizator -DMFA - in šola, ki prevzame izvedbo tekmovanja. Ko se je vaša srednja šola prijazno ponudila za gostiteljico državnega tekmovanja iz fizike, so torej stekle vse formalne priprave na današnje tekmovanje. Dan pred tekmovanjem, torej včeraj, pa smo se tukaj na šoli sestali člani komisije, pripravili prostore, sedežne rede tekmovalcev in se natančneje dogovorili o poteku današnjega dne. Koliko pa je dijakov in dijakinj, ki bodo danes tekmovali v znanju fizike in na kak način so si prislužili udeležbo na državnem tekmovanju? Prijavljenih udeležencev je 124 in prihajajo iz 38 srednjiih šol. To je kar velika, če ne celo rekordna številka tekmovalcev. Kvalifikacije za državno tekmovanje pa so seveda najprej šolska in potem regijska tekmovanja. Tiste, ki se bodo v znanju fizike najbolj izkazali, čakajo seveda zlata priznanja in pohvale. Tako je. Poleg tega pa so najboljši iz 3. skupine tekmovalcev tudi kandidati za olimpijsko ekipo in jih po državnem tekmovanju čaka še t.i. izbirno tekmovanje. Olimpijsko fizikalno ekipo tako sestavimo iz petih zares najboljših dijakov, ki se ponavadi uvrščajo v zadnji del prve tretjine vseh udeležencev olimpijade. Leta 2002 pa smo celo dosegli olimpijsko zlato priznanje. Kako pa je sicer z izvedbo državnega tekmovanja, na kak način so objavljeni rezultati in kako so podeljena priznanja? Sistem, ki ga izvaja društvo DMFA, je enoten za vse vrste tekmovanj iz znanja fizike, matematike in poslovne matematike. V ta namen deluje t.i. Infoserver, preko katerega se vrednotijo rezultati in tudi tekmovalci sami imajo preko svojih mobilnih telefonov dostop do svojih rezultatov. Sicer pa smo dolžni upoštevati še tridnevni pritožbeni rok in po izteku tega časa lahko objavimo uradne rezultate. Slovesna podelitev priznanj in pohval pa bo za vse dijake in dijakinje, ki tekmujejo pod okriljem društva, 24. maja v Koloseju. Medtem ko so se tekmovalke in tekmovalci z vso vnemo Lotili reševanja fizikalnih nalog, so se mentorice in mentorji podali na ogled stiškega samostana in podjetja Livar. Sledilo je še skupno kosilo na šoli in že prva ugibanja o zmagovalcih. Za konec pa še tisto najbolj žlahtno. O tem, kako so se na fizikalnem tekmovanju odrezali dijaki naše srednje šole, poroča profesorica fizike Maruša Potokar. Priprav na tekmovanje iz fizike se je letos udeleževalo od 15 do 20 dijakinj in dijakov. Glede na zahtevnost lahko tekmovalci izbirajo med tremi skupinami. Na regijskem tekmovanju je 6 naših dijakov tekmovalo v prvi, 5 v drugi in eden v tretji, najzahtevnejši skupini. Ana Prebanda je na regijskem tekovanju dosegla 8. mesto v II. skupini, Rok Adamlje pa 5. mesto v III. skupni. Rok je zbral dovolj točk tudi za bronasto Štefanovo priznanje. Oba sta z uvrstitvijo na državno tekmovanje dosegla srebrno Štefanovo prizananje. Na državnem tekmovanju je Ana dosegla 19. mesto, Rok pa 14. mesto in pohvalo. Čestitamo. ŠE ENA KRATKA MATEMATIČNA V soboto, 20. aprila, so se tri gimnazijke - dijakinje Srednje šole Josipa Jurčiča, skupaj s prof. Dragico Steh, odpravile v štajersko prestolnico, da bi, oborožene z matematičnim znanjem, kar najbolje zastopale našo šolo. Irma Zidar, 2.b, Ana Prebanda, 3.i in Branka Janežič, 4.a, so to nalogo opravile več kot odlično. Na Dolenjsko so se namreč vrnile kar z dvema zlatima priznanjema. Dragica Steh ŽIVETI A LA FRAHCAISE ŠTIRI DNI • • • 28. marca se je začelo potovanje -ekskurzija v Francijo. Tja nas je dolge ure vozil avtobus in nam prvo noč nikakor ni dal spati. A zjutraj smo bili že na francoskih tleh, v Provansi, v Aix-en-Provence, v mestu vodnjakov in zgodovinskih palač. Sončno vreme, nasmejani ljudje in mestni vrvež po ulicah so nas že takoj očarali, naša vodička pa nam je ves čas pripovedovala veliko zanimivosti. Provansa se nam je morda vtisnila v spomin kot zelo barvita in dišeča dežela, ki je zaradi svojih posebnosti privabljala številne umetnike, med drugimi slikarja Paula Cezanna in Van Gogha. Narava tukaj je polna rož, zelišč, oljk in vetrov. Dva dni smo spali v hotelu v Arlesu, ki nas je navdušil. Ne le ambient, tudi super francoska hrana. Tretje dopoldne pa smo se odpravili na vožnjo Francozi so zelo ponosni ljudje, ampak izredno šarmantni in prijazni, slabi v znanju tujih jezikov in veliki gurmani. Vse to se je izkazalo za resnično. Na vsakem koraku smo lahko opazili ostanke iz zgodovine, tipične francoske stvari (kot so kavarnice, francoske štruce, majhne tržnice ...) in poslušali živahno francosko govorico. Francosko življenje se je zares začelo. Ogledali smo si številne vasice in mesta, polna drobnih trgovinic, cerkva, zgodovinskih legend ali pa mostov še iz rimskih časov, in veliko zelo zanimivih gradov ter palač. Eden od gradov je izgledal dobesedno tako, kot bi ga narisali kar sami, presenetil pa nas je še pravi žabji koncert v soncu. skozi francoski nacionalni park Camargue, kjer smo lahko videli črne kamarške bike, bele konje in več različnih ptic, npr. rožnate plamen-ce. Ogled je potekal tudi z ladjico. Okolje Camargua je pravo mokrišče, pritok male Rone, po katerem smo se peljali, pa se nam je zdel vsaj kot velikansko jezero, če ne sprva celo kot morje. A na našem potovanju nam je nagajalo vreme - najprej nas je ob prihodu razveselilo sonce, potem pa se je velikokrat pojavil dež, ki pa nam ni mogel vzeti volje do raziskovanja novih krajev. Po začetni 12-urni nočni vožnji od doma do Francije nas celodnevna med posameznimi mesteci ni prav nič motila. Vsak trenutek po- tovanja pa je dodal še kak nov vtis. V Arlesu je še zdaj znamenit rimski teater, v Avignonu Avignonski most (Le Pont dAvignon), v vasici Saintes Maries-de-la-Mer pa cigani, ki častijo sveto Saro. Peljali smo se tudi po prestižni Ažurni obali in razlika v primerjavi s Provanso je bila očitna. Preprosta mesteca so zamenjala mondena mesta z visokimi stavbami in odprl se nam je pogled na Ažurno morje. Iz srca Provanse smo tako prišli v biser Ažurne obale, kot pravijo mestu Niča. Prestiž se je kazal na vsakem koraku, peljali smo se mimo zelo dragih hotelov in letališča, ki je drugo največje v Franciji. Načrte s sobotno tržnico nam je spet malo pokvaril dež, a vseeno smo se sprehodili po mestu. Hotel, v katerem smo prenočili tokrat, nas je malo manj navdušil. Bil je že star, a vendar prav v centru Nice. Cvetlična tržnica je tudi kljub dežju delovala prijazno in ponosno in kava ter rogljički so bili okusni, tako kot v vsakem kotičku Francije. Zadnji dan, v nedeljo, nas je pot vodila tudi v idilično vasico na pečini z imenom Eze, kjer smo se naužili vonjav čudovitih francoskih parfumov. Nato smo se odpravili še v monaško kneževino. Spet neverjetno razkošje na sicer majhnem ozemlju, polno modernejših stavb, in duh mo-naške knežje družine. Oceanografski muzej se nam je posebej z akvarijem zdel zelo zanimiv, saj so tukaj ribe vseh vrst, raki, hobotnice pa tudi simpatični morski konjički. Zal je bila to naša zadnja destinacija in čakala nas je vrnitev domov. Kar naenkrat, kot je to vedno na takih ekskurzijah, je bilo vse za nami, ostali pa so nam res živi spomini. Čudovite pokrajine in drobne stvari, poteze, ki kažejo človečnost, in seveda tisto "nekaj novega" so vsekakor stvari, ki smo jih doživeli. Francija je dežela, ki je vse to in še mnogo več. Očara pa te vedno znova in znova. Freja Kladnik, 3.b Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Youth^ MEDNARODNI PROJEKTI NA SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica sodeluje v treh mednarodnih projektih: Leonardo, e-twining in Mladi v akciji (Youth). V projekt Leonardo so vključeni dijaki tretjega letnika programa ekonomski tehnik, ki imajo tako možnost opravljati obvezno delovno prakso v tujini. Dijaki, ki so pokazali zanimanje za te aktivnosti, so bili že v Nemčiji in v Italiji, letos pa nameravamo razširiti možnost sodelovanja tudi z Madžarsko. V času svojega tritedenskega bivanja na tujem so mladi aktivno vključeni v delo izbranega podjetja, hkrati pa spoznavajo vso barvitost dežele na različnih področjih, se naučijo komunicirati v tujem jeziku, razvijajo sposobnost prilagajanja in krepijo samozavest. Nedvomno je taka izkušnja zanje pomembna pri iskanju prve zaposlitve po opravljenem šolanju. Projekt je finančno podprt s sredstvi evropskega sklada. Projekt e-twining povezuje dijake drugega letnika programa ekonomski tehnik z dijaki šole v Belgiji. Mladi komunicirajo preko spleta v angleščini, izmenjujejo svoje izkušnje in se samostojno vključujejo v dejavnosti znotraj izbranega projekta. V okviru tega projekta je naša šola na državnem natečaju osvojila zlato priznanje za najizvirneje oblikovano spletno stran. Tretji projekt, ki vključuje pretežno dijake splošne gimnazije, pa se imenuje Mladi v akciji oz. projekt YOUTH. Bistvo tega je, povezovati mlade iz dveh držav v neformalne oblike učenja, da bi krepili evropsko zavest, spodbujali vrednote, kot so družbena vključenost, kulturna raznolikost in aktivno državljanstvo ter ustvarjali možnosti za izmenjavo izkušenj. Dijaki sodelujejo letos kar dvakrat, in sicer vmaju s projektom Svoboda je odgovornost in oktobra s projektom Različnosti nas povezujejo in združujejo. Z našo šolo sodeluje šola iz pobratene občine Hirschaid v Nemčiji. Vključenih je skoraj 50 udeležencev, mentorjev in mladinskih vodij iz obeh šol. Prvi projekt smo že uspešno realizirali v maju letos, in sicer v Ivančni Gorici. Skupno druženje je trajalo kar šest dni. Aktivnosti udeležencev so potekale v obliki skupinskega dela, kot so debate in okrogle mize na omenjeno temo. Oblikovali smo miselne vzorce in plakate. Poleg formalnega dela, v katerem smo še posebej poudarili pomen Slovenije pri predsedovanju EU v prihodnjem letu, so si dijaki ogledali tudi kulturne in naravne znamenitosti Slovenije, obiskali Kolosej in Atlantis in se udeležili strokovne ekskurzije na Evropski komisiji v Ljubljani. Nekaj časa pa je ostalo tudi za športne aktivnosti in zabavo. Nadgradnja projekta sledi oktobra letos, ko bodo naši dijaki za šest dni obiskali Hirschaid in nadaljevali z načrtovanimi aktivnostmi. Projekt je ustrezno finančno podprla EU. Nedvomno gre za zahtevna mednarodna in medpredmetna projekta, katerih glavni cilj je krepiti kreativno, ustvarjalno in odgovorno delo udeležencev, kar je nedvomno izredno pomembno za bodoče delo mladih in njihovo oblikovanje v samozavestne, sodobne in ponosne soustvarjalce moderne družbe. S projektoma so oziroma bodo udeleženci poskušali preseči ozke nacionalne interese, obuditi evropske vrednote in demokratično obnašanje ter poglobiti prijateljske vezi med pobratenima občinama Ivančna Gorica in Hirschaid. Mladi se morajo zavedati, da so nosilci takega razmišljanja in vedenja zdaj in v bodoče. Menim, da bi morala biti prioriteta vsake srednje šole vključevanje mladih v različne oblike projektnega dela na mednarodnem področju, ker je tako sodelovanje mladine vsestransko koristno in potrebno. Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica je na tem področju zelo aktivna in zadovoljni smo z rezultati, ki jih prinašajo taki projekti. Mira Mikec, uttiv.dipl.ekon. Ivančna Gorica, maj 2007 17 SMETI, KJE IMATE SVOJ DOM? LEPO POZDRAVLJENI LJUBITELJI NARAVE! Že takoj na začetku moram pohvaliti svoje male prijatelje in njihove vzgojiteljice. Veste, da je na našem ekološkem natečaju sodelovalo kar 25 oddelkov vrtcev iz naših občin: Grosuplje, Ivančna Gorica, Ig, Škofljica, Velike Lašče in Dobrepolje. »Človek ne jezi se« iz vrtca Muljava. Kar zaploskal sem, ko sem videl, kaj vse se je mogoče ustvariti iz odpadne embalaže. Jaz sem iz plastenke izdelal lutko. Tako pravo, ki ima roke in noge. No, pravzaprav tace. Ja, moja lutka je kužek. Ko mu posodim še glas in ga vodim na povodcu, se spremeni v pravega čuvaja narave. Zalaja na vsakogar, ki samo pomisli, da bi vrgel papirček na tla. Sicer ni hud, rad se boža za levim ušesom in je, ne boste verjeli, plastične pokrovčke. No, o čem sem že govoril? Saj res, o projektu z naslovom: Smeti, kje imate svoj dom? Na tisti lepi dan. ko smo se zbrali vsi ljubitelji čiste narave, sem v knjižnici Grosuplje, kije bila moja gostiteljica, videl, da vam, mojim prijateljem, za naravo ni vseeno. Trudite se, da bi odrasle naučili, kako se smeti ločuje in se jih pozneje, kaj že ...? Samo trenutek, da pobrskam po knjigi, aha, RECIKLIRA. Težka beseda, ki je za naravo zelo pomembna. Pomeni, da nekaj ponovno uporabimo ali pa raz-dremo, zdrobimo. Kot nalašč imamo pri roki za recikliranje ogromno odpadkov. Vem pa tudi to, da so otroci iz vrtca Kekec, mislim da skupina muck, zelo pesniško nadarjeni. Sami so si s pomočjo staršev in vzgojite- ljic izmislili rime o odpadkih, čistem okolju in jih predstavili na odru. Tudi dobre kostume so imeli, in kar je zelo pomembno, radi so nastopili in pokazali, česa vsega so se naučili. Kar žal mi je bilo, da se nisem še sam naučil pesmice, da bi jo pred vsemi povedal. Sem pa plesal. Joj, je bilo zabavno. Plesal sem z Damjano. Tudi njo skrbi za naše čisto okolje. Ona pa pesmi poje, in to zelo dobro. Vam povem, da je Damjana Golavšek v redu punca. Ko bom velik, se bom mogoče poročil z njo. Sem vam že povedal, da so bili v knjižnici razstavljeni vsi projekti, ki so jih pripravili v vrtcu? Ne? Se bom kar sam za uhelj potegnil. Auuaa! No, dragi moji, v knjižnici so bili razstavljeni vsi projekti in vsi so bili zelo dobri, zato je imela komisija zelo težko in naporno nalogo. Moji prijatelji Tanja, Damjana, Tjaša in Tomaž so si vse ogledali. Ogledali pa so si tudi kino predstavo. No, saj ni bila čisto prava kino predstava, je bila velika televizija. Petra pravi, daje bila projekcija na platnu. No, in tam smo videli otroke, ki so veselo ustvarjali iz odpadkov - ti so bili iz vrtca Škofljica. Izdelki Polžkov iz Višnje Gore. V projektu je prvo mesto zasedla enota vrtec Marjetica, Ivančna Gorica, drugo mesto vrtec Čebelica, Šentvid pri Stični (oddelek 5-6 letnih otrok - Pikapolonice) in četrto mesto vrtec Pikapolonica, Ivančna Gorica (oba oddelka). GENERALNI POKROVITELJ ercator SPONZORJI 'Pekarna tjrosufilje TRUNKELl TtunbcU iftarbti Zfiojife 24, l-*Ct KRIŽA Q* iHHVIiIill KJ Mladinska knjiga Hiša dobrih zgodb Iskra m s ikro TEIA, ič za Damjana Smrekatja. taekvvondo klub KAM uspešen 11 m 2007 Tekmovalci Taekvvondo kluba Kang iz Ivančne Gorice so bili uspešni na 17. državnem prvenstvu 2007 v Medvodah, ki sta ga skupaj organizirala TKD kluba Orient in Dragon. TKD klub Kang je nastopil z osmimi borci, ki so skupaj osvojili 7 medalj. Zlato odličje je po treh predčasnih zmagah osvojil trener Tomaž Zakrajšek, 3. dan (do 84 kg, od leta 2002 pa je slavil zmago v kategorijah do 72 kg, do 67 kg in do 78 kg), ki seje ob tem izkazal za odličnega trenerja. Najboljši tekmovalec iz Kanga je bil namreč Aleš Te-kavčič, ki je v svoji prvi borbi že zaostajal po točkah s tekmecem, a je po navodilu trenerja spremenil taktiko in na koncu zmagal. V drugi in finalni borbi je Aleš pokazal, da je iz pravega testa, saj se je dobro upiral izkušenemu in uveljavljenemu borcu iz ljubljanskega kluba Chagi, na koncu pa je v kategoriji A osvojil srebrno kolajno. Izkazali so se tudi drugi. Blerton Llugiqi (do 36 kg) in Alenka Hojč (do 39 kg) sta osvojila zlati medalji v kategoriji B (borci do zelenega pasu); Blerton je zanesljivo zmagal dve borbi, medtem ko se je Alenka borila le v finalu. Blerta Llugiqi (do 42 kg) je v kategoriji A med kadeti osvojila srebrno medaljo, Liridon Llugiqi in Aleš Hrast pa sta v članski konkurenci osvojila še bronasti medalji. Nad klubom bdi tudi mentor, veliki mojster Kang Jong-Kill (7. dan), ki je 21. in 22. aprila v Ivančni Gorici vodil tudi seminar o taekwondoju. Vsi, ki želijo to zanimivo borilno veščino spoznati bolje - otroci ali odrasli - so vabljeni na brezplačni poskusni trening. Več informacij na spletni strani www.tkd-klub-kang.com ali pri trenerju Tomažu Zakrajšku na tel. 041/589-476. Taekwondo klub Kang dnevnikov kros drugič vivančni ©0ric1 začetek s0s0niprinesei sf üpsk0 zma60 Učenkam in učencem OŠ Stična letnik 1993je za ekipno zmago zaploskai tudi Matic Osov nikar. V sodobnem času, ko se praviloma vsi premalo gibamo, je zavest o pomembnosti telesne dejavnosti še kako pomembna. Še posebej, če gre za gibanje v naravi, kakršno predstavlja tudi kros. Vrednost in pomen tovrstnega stika z naravo pomagajo utrjevati tudi množične tekaške prireditve za mlade, kakršna je tudi Dnevnikov kros oz. državno prvenstvo v krosu za osnovno- in srednješolce. Tega smo imeli na OŠ Stična letos priložnost videti že drugič. Po lanski uspešni premieri se ni bilo težko odločiti za ponovitev. Zaradi mokre vremenske napovedi so bili v soboto, 5. maja, vsi pogledi usmerjeni proti nebu. Tudi pogledi učiteljev in ostalih predstavnikov šole organizatorke, ki so vestno skrbeli, da je prireditev potekala nemoteno ter potrpežljivo dajali drobna navodila udeležencem. Vreme pa je pokazalo obilo razumevanja za mlade tekače. Jutranji hlad seje dopoldan počasi spremenil v prijetne sončne žarke, tako da je bilo z dežjem prizaneseno najmlajšim, namočil pa je tiste malo starejše. Na letošnji izvedbi Dnevnikovega krosa je nastopilo okrog 1500 tekačev iz približno 80 šol. Učenke in učenci prvega triletja so tekli netekmovalno, ostali pa (še) bolj zares. Proga je bila v primerjavi z lansko speljana po gozdu, kar je ob dežju seveda pomenilo blatno brizganje, vendar je to pač šport v naravi, ne pa igranje računalniških iger. Športnikov po duši in duhu slabše vreme gotovo ni motilo. Kot tudi ne številnih vrhunskih športnikov, ki so se odzvali povabilu in prišli podeljevat medalje in priznanja. V Ivančno Gorico so tako prišli takšni asi, kot so Matic Osovnikar, Alenka Bikar, Helena Javornik, Marija in Matija Šestak, Irena Avbelj in seveda sijajni šentviški maratonec in gorski tekač Toni Vencelj ter številni drugi. Udeleženci in gledalci so lahko videli, da to niso nikakršni »Nezemljani«, ampak je z Kros so obiskali nekateii odlični slovenski športniki, na sliki so Helena Javornik, Irena Avbelj in Alenka Bikar. njimi mogoče tudi sproščeno pokramljati, da o podpisih sploh ne razpredamo. Dogajanje je začinil tudi kulturni program, ki pa je bil, tako kot podelitve, premalo obiskan, saj je bil osrednji prostor ločen od cilja, tako pa je bila pozornost udeležencev preveč razdeljena. Zapeli so tudi nekdanji učenci OŠ Stična - člani Stiške- obilne padavine v obliki snega in dežja. Z dirko v Slovenskih Konjicah se je 15. aprila nadaljevalo tudi pokalno prvenstvo Akrapovič, na praznik dela 1. maja pa je že tradicionalno potekala dirka za državno prvenstvo na dirkališču v Stranski vasi pri Semiču. Nadaljevanje sezone je prineslo prve uspehe tudi za voznike AMD Šentvid pri Stični. Uvodne dirke državnega prvenstva na Prilipah pri Brežicah se je zaradi poškodb udeležila dokaj oslabljena ekipa AMD Šentvid pri Stični. Damjan Smrekar je v razredu MX Open sezono začel s petim mestom, v Semiču pa nadaljeval s četrtim oz. tretjim saj se v točkovanju za državno prvenstvo ni upošteval pred njim uvrščeni tuji voznik. Med obema dirkama državnega prvenstva je bila tudi druga dirka letošnjega Pokala Akrapovič, na kateri je Damjan ob odsotnosti nekaterih najboljših prepričljivo zabeležil prvo letošnjo zmago. V isti kategoriji je Igor Pancar zasedel v Brežicah 11. mesto, v Semiču in Slovenskih Konjicah pa 10., medtem ko je Robert Kavšek nastopil samo v Brežicah, kjer je bil 14. Druge dirke državnega prvenstva se je udeležil s poškodovano ramo tudi Borut Koščak, ki je bil soliden 6., na isti dirki pa je lep ekipni uspeh dopolnil še Boris Skubic s 13. mestom. Borut Koščak je zabeležil tudi 8. mesto v Pokalu Akrapovič v Slovenskih Konjicah, medtem ko sta Skubic in Kavšek na isti dirki izenačeno nastopila v razredu MX Open R2, kjer je bil Skubic 8., Kavšek pa 9. Trenutno slabše zastopstvo ima društvo v razredu MX 125 ccm, kjer je nastopil edini v uvodni dirki državnega prvenstva le Jure Kavšek in zasedel 17. mesto. En sam nastop pa je društvo do zdaj zabeležilo tudi med najmlajšimi. Dirka v Semiču je bila premierni nastop za osmošolca iz Mekinj nad Stično Aljaža Lampreta, kije Na velikonočni ponedeljek, 9. aprila, seje z dirko v Brežicah začelo letošnje državno prvenstvo za motokrosiste. Začetek je bil predviden že za zadnjo marčevsko nedeljo, a so dirko dobesedno odplavile svoj prvi nastop v kategoriji MX 85 uspešno prestal in končal dirko na 4. mestu. Na začetku sezone je po moči na drugem mestu ekipa šentviških veteranov. Obeh dirk državnega prvenstva sta se udeležila Stane Pečjak in Branko Kavšek. Pečjak je zabeležil 8. in 6. mesto, Kavšek pa 5. in 14. Na Pokalu Akrapovič je Pečjak v Slovenskih Konjicah dosegel 6. mesto, medtem ko je bil Milan Žvan 10., v razredu MX Vetrani R1 pa je Igor Pancar stopil na stopničke s 3. mestom. Poleg že omenjenih dosežkov na drugi dirki pokalnega prvenstva Akrapovič je društvo zabeležilo še nekaj uvrstitev v razredu 125 ccm R2. kjer je bil najboljši Rok \Irant na 7. mestu. Jani Perovšek je bil tokrat 11., do točk pa je s 23. mestom prišel tudi Stane Perpar. Brez točk sta bila Boštjan Tomažin in Rok Pečjak. Na tej dirki je v omenjeni kategoriji prvič nastopil tudi sin direktorja glavnega pokrovitelja pokalnega prvenstva, gospoda Akrapoviča, Timotej Akrapovič, in zasedel 17. mesto. Aljaž Lampret (247) iz Mekinj nad Stično je uspešno prestal svoj pni nastop. Matej Šteh Ivančna Gorica, maj 2007 POGUMNO NAPREJ Letošnja sezona v prvi slovenski rokometni ligi je zanimiva in izenačena kot že dolgo ne. Praktično vsaka ekipa lahko premaga vsako, razlike pa so izjemno majhne. Po prvih krogih končnice za obstanek se je razlika med moštvi še zmanjšala. V prvem krogu so bili Ivančani prosti, drugi krog pa jim je prinesel obračun z Ribnico v gosteh. Kljub zmagi v 18. krogu SVIŠ Pekarna Grosuplje tokrat ni veljal za favorita. Že od tekme z Ormožem je namreč poškodovan »zlati« Franci Zidar, ki lahko po potrebi zaigra na kateremkoli igralnem mestu. Bolezen pa je zdelala tudi Begoviča. Domači so zadevali kot za stavo, pri Ivančanih pa je bilo malo razpoloženih igralcev. In zgodilo se je tole Končnica MIK 1. lige, 2. krog Ribnica RH - SVIŠ Pekarna Grosuplje Ivančna Gorica 34 : 31 (17 : 14) Ribnica, dvorana SC Ribnica, 300 gledalcev, sodnika Kavčič in Jager. Ribnica: Bečirovič 9 (1), Mitrovič, Ristič 5 (2), Josič, Podvršič 4, Štimec 1, A. Ilc (8 obramb), Mikulin 3, J. Ilc, Lesar 9, Kers-nič (4 obrambe -1 x 7m), Skaper 3, Košir, Abrahamsberg Trener: Majic SVIS Pekarna Grosuplje: Jeraj (6 obramb - 1 x 7m), Polak, Ceglar, Strnad, Mami-lovič, Plazar 1, Pavlic (6 obramb - 1 x 7m), Spari 2, Kogelnik 5 (3), Muhovec 8, Bajram 8, Begovič, G. Tadina, Kukavica 7(1) Trener: Zarabec Izključitve: Ribnica 20, SVIŠ 12 min Sedemmetrovke: Ribnica 6 (3), SVIŠ 5 (4) S porazom v Ribnici je prednost Ivanča-nov pred zasledovalci povsem skopnela. V Ribnici rokometaši SVIŠ-a Pekarne Grosuplje niso imeli svojega večera. Presenetil jih je Lesar, ki je dosegal gole kot za stavo, čeprav ga v prejšnjem krogu sploh ni bilo v ekipi, ki se je pomerila s Slovanom. Ribničani so igrali kombina-torno in zadevali, ko je bilo to potrebno, SVIŠ pa je veliko preveč golov dobil z igralcem več. Na srečo sta bila v napadu razpoložena Muhovec in Bajram, ki sta ob še nekaterih drugih zaslužna, da se vijolična barka ni preveč potopila. V drugem delu je imel SVIŠ vrsto priložnosti za izenačenje, vendar so roke preveč drhtele in domači so povišali svojo prednost na varnih pet zadetkov. Žarek upanja je zasijal v 56. minuti, ko so se gostje ponovno približali na tri zadetke zaostanka, vendar se je nato poskus tesnega pokrivanja izjalovil. Čeprav trenutno Ivančani zasedajo predzadnje mesto na lestvici z enakim številom točk kot Ribnica, pa poraz ne pomeni konca sveta. Treba je stopiti skupaj, verjeti vase in dvigniti raven igre. Do konca končnice je še dovolj tekem, da pokažejo, kaj znajo. Za veselje pa so poskrbeli starejši dečki A, ki so se uvrstili med najboljše štiri ekipe v državi. Z igranjem na zaključnem turnirju, ki bo 12. in 13. maja v Škofji Loki, imajo možnost celo za kaj več. Njihov dosežek je zares hvalevreden, in zato se čestitkam igralcem, trenerjema in vsem, ki se z ekipo trudijo, pridružuje tudi Klasje. Lojze Grčman NASPROTNIKE OPAZUJEJO Z VRHA Zamenjave trenerjev ne prinašajo vedno dobrih rezultatskih posledic. V primeru Livarja pa to ne drži. Branko Vrščaj seje za krmilo livarjev vrnil pred 18. krogom oziroma pred tekmo z Dravinjo in od takrat so njegovi varovanci dobili štiri od petih tekem. Z dvanajstimi točkami so se tako ob nekaj spodrsljajih Bonifike zavihteli na sam vrh drugoligaške razpredelnice. Morda zmage Ivančanov niso najprepričljivejše - trikrat so tekme dobili z 1 : 0 oz. 0 : 1 - vendar to ni pomembno. Pomembnejše so seveda zmage in točke, ki so dragocene, predvsem tiste z gostovanj. Kot edini spodrsljaj bi lahko označili domači poraz z Rudarjem, ki pa so ga livarji takoj v naslednjem krogu nadoknadili z zmago v Šenčurju. Za kratek komentar o plezanju na vrh drugoligaške lestvice smo poprosili kapetana ekipe Janeza Permeta. »Menim, da smo za vzpon najzaslužnejši igralci, priznati pa je treba tudi, da so nasprotniki slabši, kot so bili jeseni. S privajanjem na novega trenerja sam nisem imel težav, saj sem z njim sodeloval že prej. Povedal pa bi rad, daje tudi Bracovič dober trener in ga igralci pogrešamo. Na njegovi nadaljnji poti mu želim veliko uspehov,« je povedal Janez, ki mu seveda želimo, da bi s svojo ekipo čim dlje vztrajal na vrhu lestvice. Če je le mogoče - do konca sezone. Lojze Grčman KRČANIUPRAVIČUJEJO LANSKI NASLOV Odigrani so trije krogi občinske lige v malem nogometu, ki se je letos udeležuje 17 ekip (9 v prvi in 8 v drugi ligi). V prvi ligi je mogoče pričakovati precej izenačene tekme, kljub temu da so lanski prvaki Mizarstvo Trunkelj Krka startali suvereno s tremi zanesljivimi zmagami. Toda treba je vedeti, da so prve tekme igrali na svojem igrišču. Na lestvici najboljših strelcev v prvi ligi trenutno vodi Igor Koščak iz ekipe Mizarstvo Trunkelj Krka s šestimi goli pred Jožetom Mišmašem iz iste ekipe in Markom Nočem iz ekipe Mafijozi, ki sta dala po 4 gole. V drugi ligi vodi Boštjan Tihle (Podgane) s 6 zadetki pred Andrejem Glušičem (Podgane), Nikom Jefimom (Livar) in Simonom Kutnarjem (Temenica), ki so dali po 5 zadetkov. Trenutna lestvica: 1. LIGA mesto ekipa tekem zmage remi porazi goli | razlika točke premik 1. MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA 3 3 0 0 16:2 4-14 9 = 2. SIGMA TEAM & MIX BAR 2 2 0 0 7:3 +4 6 = 3. PICERIJA KEGELJCEK 3 1 1 1 5:4 +1 4 f 4 mesta 4. TLS 3 1 1 1 7:9 -2 4 f 4 mesta 5. MAFIJOZI 3 1 0 2 9:3 0 3 J, 2 mesti 6. SD AMBRUS 2 1 0 1 4:6 -2 3 l 2 mesti 7. KMN DIXI 2 0 2 0 4:4 0 2 1 2 mesti 8. MIZ. GNID0VEC SP. BREZOVO 3 0 2 1 6:7 -1 2 1 2 mesti 9. OK. T0PLAR IN ZID. STRNAD 3 0 0 3 3:17 -14 0 = 2. LIGA mesto ekipa tekem zmage remi porazi goli razlika točke premik 1. PODGANE 3 3 0 0 14:1 +13 9 = 2. (LIVAR 3 3 0 o 9:3 +6 9 = 3. Itemenica 3 2 1 0 11 :3 +8 7 = 4. ¡VIRIDIN HRAM 3 1 1 1 4:3 + 1 4 11 mesto 5. BAR NA POSTAJ & KS DOB 3 1 0 2 6:8 -2 3 J. 1 mesto 6. TD GRČA LUČARJEV KAL 3 0 1 2 0:6 -6 1 = 7. FC KRKA 3 0 1 2 1 :10 -9 1 = 8. KRKA TEAM 3 0 0 3 3:14 -11 -1 = Simon Bregar in Miha Zaje MATEJA SUSTARSIC TRETJA NA BEOGRAJSKEM POLMARATONU Ivančanka Mateja Šuštaršič, sicer članica AK Portovald Novo mesto, nas tudi letos razveseljuje z odličnimi rezultati, ki jih dosega tako doma kot na tujem. V zadnjem času je dosegla nekaj posebej dobrih rezultatov, med katerimi nedvomno izstopa 3. mesto na najodmevnejši tekaški prireditvi na prostoru bivše Jugoslavije, to je na Beograjskem maratonu. V močni konkurenci je konec aprila v teku na 21 km (polmaraton) osvojila odlično tretje mesto. Poleg tega je letos v začetku februarja nastopila na tradicionalnem teku »Rekord Šmarne gore, kjer je osvojila prvo mesto s časom 15 minut in 6 sekund. V začetku marca je nastopila na cestnem teku na 10 km v Luxemburgu (največja tekaška prireditev v Luxemburgu, nastopilo je 1800 udeležencev) in osvojila odlično 3. mesto. Zadnjega marca je zmagala na teku Sv. Primoža, 1. aprila pa na tradicionalnem teku po ulicah Novega mesta na razdalji 8 km. Zmagi se ni odrekla niti na prvomajskem gorskem teku na Lisco, kjer je bilo treba preteči 8,5 km. To tekmovanje sodi v sklop tekov za Dolenjski pokal. Mateji srečno v nadaljevanju tekaške sezone in seveda naj vse poteka brez poškodb. Simon Bregar UGA 2006/07 VETERANI LIVARJA SE PRIKLJUČUJEJO SREDINI Veterani NK Livar so po nekaj slabšem pomladanskem začetku v 13. krogu na Vrhniki premagali NK Vrhniko z rezultatom 2 : 1 in tako ujeli priključek do ekip, ki so na sredini lestvice. V naslednjem krogu (7. maja) igrajo v Kočevju, kjer pa bo za ugoden rezultat poleg znanja treba imeti še nekaj sreče. Lestvica po 13 krogih: Ime ekipe Tekme Zmage Remi Porazi Dani goli Prej.goli Točke 1. NK TRIGLAV 10 9 1 0 34 5 28 2. NK KOČEVJE 10 9 0 1 32 6 27 3. NK TABOR 69 11 5 4 2 27 11 19 4. NK S L AVI J A 10 5 2 3 22 19 17 5. NK DOBROVA 10 2 4 4 15 19 10 6. AGENCIJA 19 11 2 4 5 18 32 10 7. NK LIVAR 11 2 3 6 19 30 9 8. NK VRHNIKA 11 2 2 7 12 25 8 9. NK ŠMARTNO 10 0 2 8 10 41 2 Simon Bregar ROKOMETAŠI NASE SREDNJE ŠOLE LE ŠE KORAK DO FINALA Dijaki ivanške Srednje šole Josipa Jurčiča gredo korak za korakom po stopinjah lanskega uspeha, ki bo sicer težko ponovljiv, a fantje so sposobni marsičesa. Na četrtfinalnem turnirju, ki je bil 6. aprila v Novem mestu, so se pomerili z ekipama Srednje zdravstvene šole z Ljubljane in Srednje šole za pošto, ekonomijo in telekomunikacije. Obe tekmi sta bili precej naporni in zahtevni, a vajeti so ves čas imeli v rokah naši dijaki in na koncu obakrat suvereno zmagali. Rezultata: SŠ Josipa Jurčiča Iv. Gorica : Srednja zdravstvena šola Lj. 18 :15 SŠ Josipa Jurčiča Iv. Gorica : ŠC PET Ljubljana 20 : 16 Za igro gre pohvaliti vse, še posebej pa sta se izkazala kapetan Staš Skube in vratar Klemen Ferlin. Veliko niso zaostajali tudi ostali: Gašper Stopar, Jan Ilovar, Aljaž Bučar, Matevž Potokar, Miha Zarabec, Klemen Ceglar, Gašper Štrus, Jernej Papež, Jaka Radič, Anton Svetin, Anže Ratajec in Andraž Ma-rinčič. S tem uspehom se je ekipa uvrstila med osem najboljših srednješolskih ekip v državi, kamor se je s tega turnirja uvrstila še Gimnazija Novo mesto. Simon Bregar 24 Ivančna Gorica, maj 2007 Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec Na maslu popražimo naribano zeleno, pomokamo in pražimo toliko časa, a moka zadiši, zalijemo s hladno vodo, solimo in kuhamo do mehkega. Kuhano juho zmešamo s paličnim mešalnikom, dolijemo sladko smetano, limonin sok, dodamo naribano limonino lupino, dobro prevremo in dosolimo. Veliki robec v gehtranovi omaki__GLAVNA JED Sestavine: 600 g gomoljev zelene, 50 g masla, 50 g moke, 2 dl sladke smetane, limonin sok, sol Sestavine: 200 g margarine, 160 g sladkoija, sol, 5 jajc, limonina lupinica, 370 g moke, 1 pecilni prašek, 5 žlic mleka Za nadev: 500 g malin, 300 g borovnic, 300 g kisle smetane, 3 jajca, 50 g sladkorja, 1 žlica jedilnega škroba, vanilijev sladkor Iz mleka, praška za vaniljin puding, sladkorja skuhamo kremo po navodilih za puding. Kremo med ohlajanjem večkrat premešamo da se ne sprime. Koščke ananasa vmešamo v kremo. Želatino 10 minut mehčamo v hladni vodi, jo stisnemo in jo raztopimo v malo tople vode. Potem jo nekoliko ohladimo. Sladko smetano stepemo in jo hkrati z želatino vmešamo v pudingovo ananasovo kremo.kremo napolnimo v kozarce in jih damo za 2 uri na hladno. Pred serviranjem desert okrasimo s stepeno sladko smetano. Pecivo iz malin in borovnic SLADICA Sestavine: Pločevinka ananasa ali sveži ananas, 2,5 dl mleka, jedilna žlica praška za viniljin puding, 3 jedilne žlice sladkoija, 2,5 dl sladke smetane,2 lista želatine, stepena sladka smetana za okras Mehko margarino, sladkor in sol penasto stepemo z mešalnikom. Postopno dodajamo jajca in na koncu še limonino lupino.Moko zmešamo s pecilnim praškom. Izmenično dodajamo moko in mleko k masi iz margarine in jajc. Pekač obložimo s papirjem za peko. Vanj zlijemo testo in ga lepo poravnamo. Priprava nadeva: Maline in borovnice operemo in osušimo. Enakomerno jih razporedimo po testu. Pečemo 20 min na 180° C. Medtem ko se pecivo peče, zmešamo kislo smetano, jajca, sladkor, jedilni škrob invanilij sladkor. Preliv polijemo preko peciva in pečemo še 25 min. lei o s sinetaBi© PREDJBP Špagete skuhamo v slani vodi. Lososa razrežemo na trakove. V ponev damo malo olja in kislo smetano. Dodamo moko in muškatni orešček. Z metlico stepamo toliko časa, da zmes postane gladka. Omaki dodamo lososa in kuhamo 2 min. Kremasto omako prelijemo preko peresnikov, dobro premešamo in kuhamo še 2 min. Dodamo nasekljan drobnjak. Zelenima kremna juha__JUHA Špageti z lososom Sestavine: 300 g špagetov, sol, 100 g dimi j enega lososa, olje, 200 g kisle smetane, 2 čajni žlički moke, muškatni orešek, drobjak Pripravimo preliv iz pretlačene banane, limoninim sokom in kislo smetano, vse dobro pretlačimo in premešamo ter začinimo s soljo in poprom. V ponvi brez maščobe prepražimo mandlje in jih prihranimo. Očiščene cvetačne cvetke in hruško narezano na lističe pomešamo s pripravljenim prelivom krožnik obložimo s listi radiča, nanje nadevamo presno solato, in potresemo s praženimi mandlji. Ananasov desert SLADICA Smetana Smetano dobimo s posnemanjem mleka s pomočjo posnemalnikov. To naredimo tako, da vodimo segreto mleko s temperaturo od 45° C do 60° C na hitrovrteče krožnike te naprave. Posneto mleko se pomika proti obodu posnemalnikovega bobna, smetana pa proti osi krožnikov. Segrevanje mleka vpliva na zmanjšanje njegove viskoznosti, kar poveča učinkovitost posnemanja. Lastnosti smetane so odvisne predvsem od količine maščobe v njej: večji delež maščobe v smetani vpliva na višjo gostoto in viskoznost ter na boljši okus.V trgovinah prodajajo različne vrste smetane, ki so namenjene raznovrstni porabi in imajo različno obstojnost: Smetana je sestavljena iz naslednjih glavnih sestavin; voda: 61,6%, maščobe: 32,5%, laktoza: 3,4%, beljakovine: v 2,5%, mineralne snovi: 0,5%. Jedi s smetano Zelenjavni narastek__PREDJED Raznovrstno zelenjavo skuhamo v slani vodi, ohladimo in posušimo. Zelenjavo nato naložimo v kovinski model, ki ga pred tem prekrijemo s PVC-folijo. Zalijemo z mešanico smetane, rumenjakov, soli in popra, kuhamo v vodni kopeli približno 40 minut. Kuhano nato ohladimo ter zvrnemo iz modela. Jed lahko ponudimo samostojno ali kot prilogo raznim mesninam. Sestavine: 900 g sveže raznovrstne zelenjave, 2 rumenjaka, 2 dl sladke smetane, sol, poper Mlečna maščoba je človekovemu telesu potrebna, ker je bogat vir energije in vsebuje nujno potrebne maščobne kisline in večjo količino v maščobi topnih vitaminov. Maščobe, posnete z mleka, so osnova za pripravo smetane. V kuhi uporabljamo kislo in sladko smetano. Stepena sladka smetana je nepogrešljiva pri okraševanju tort in drugih slaščic, tekočo sladko smetano pa dodajamo omakam, testeninam, rižotam. Iz sladke smetane se dela tudi okusen sladoled, prav tako pa je za mnoge smetana nepogrešljiva na kavi. Sestavine: 4 fileji velikega robca, sol, poper, 4 žlice moke, 5 dag masla, 2jnšni žlici belega vina, 1,5 dl sladke smetane, šopek svežega pehtrana, 5 dag masla Ribje fileje solimo in začinimo s poprom. Povaljamo jih v moki. V primerni ponvi razpustimo maslo in opečemo fileje po obeh straneh. Shranimo jih na toplem. V isti posodi segrejemo sladko smetano, solimo, popramo in vmešamo drobno sesekljan pehtran. Ko se omaka med mešanjem začne gostiti, počasi prilijemo belo vino, vmešamo še manjše koščke masla, kijih prej povaljamo v moki, da se omaka primerno zgosti. Na krožnik položimo opečen file ribe in oblijemo z omako. Zraven ponudimo ohlajeno suho belo Koruza v smetani PRILOGA Sestavine: 4 storži z zrnjem ali 250 g koruze v konzeni 1,5 dl sladke smetane,2 dag masla, rdeča in zelena paprika, poper, ščepec muškatnega oreška, sol in beli poper, 3 dag masla, 1 dag jedilnega škroba. Sladko smetano močno segrejemo in dodamo pripravljeno koruzo ter kuhamo na blagem ognju. Dodamo, na maslu popražene trakove paprikove trakove.začinimo. to maso nato vmešamo v zmes masla in škroba. Koruzna priloga naj ne bo pregosta. Po potrebi dodamo še malo sladke smetane. Ta priloga je primerna k jedem iz žara. Cvetača s smetano SOLATA Sestavine: 50 dag cvetače, hruška, banana, glavica rdečega radiča, 2 jedilni žlici sesekljanih mandljev, čajna žlička medu, 2,5 dl kisle smetane, sveže mleti poper, sol Ivančna Gorica, maj 2007 FOTOREBUS KVIZ 1. Kakšne barve je bil po vsej verjetnosti davni prednik današnjega konja? a) volčje b) lisičje c) vranje 2. Kateri toplogredni plin je danes najbolj problematičen? a) ogljikov dioksid b) žveplov dioksid c) vodikov oksid 3. Kako se imenujeta krajši stranici v pravokotnem trikotniku? 4. Kaj je glavni vzrok za težje prometne nesreče? a) okvara na vozilu b) izsiljevanje prednosti c) prevelika hitrost 5. Kdo je zavetnik Korinjcev? a) sveti Gal b) sveti Mihael c) sveti Jurij 6. Katera voda je kraška ponikalnica? a) Virski potok b) Stiski potok c) Lipovka 7. Odkod so naša naselja najprej dobila elektriko? a) iz Žužemberka b) iz Zagradca c) iz Litije Odgovori na vprašanja iz prejšnje številke: 1. c, 2. a, 3. a, 4. na dve, 5. a, 6. b, 7. b. Upodobljena roka vas je gotovo napeljala na katero od besednih mojstrovin. Morda kaj takega: Roka roko umiva, Ob vsaki priliki mu je šla na roko, Roka roko umiva, obe pa obraz. Žuljave roke so vredne spoštovanja, Starše je prosil za njeno roko, Po sklenjeni kupčiji sta udarila v roke, Boljši je vrabec v roki kot golob na strehi, Ročno ga je potegnil z voza Kaj pa v prihodnje? Nič težkega. Kup kamenja bo dober izzivalec naših misli. NA ZAPUŠČINSKI RAZPRAVI Gospod Blatnik, kako morete trditi, da sta vaša brata le daljna sorodnika? Seveda lahko; eden živi v Argentini, drugi pa v Avstraliji. Nek a j cvetk iz zelo starih SAVijskili bvikev Ce se ti je sanjalo: - da si videl žensko z rdečo ruto na glavi: lepo vreme bo, - da si videl zdravnika: če prijazno govori - bolezen, če molči - še slabše, - da si se igral z volkom: imaš veliko sovražnikov, - da so ti pojedli mlečno kašo: dobitek na loteriji, - da si videl tiče drug drugega loviti: preti ti nevarnost, - da si izgubil staro sabljo iz nožnice: prenehanje sovražnosti, - da si oblekel široko zeleno suknjo: velik dvig ugleda, - da si z žnoro privezan: pričakuj težjo operacijo, - da si jahal starega sivega žrebca: prihajajo težki dnevi, - da si lupil krompir: nevarnost pred bankrotom. UGANKE ŠAUIVKE 1. Katera vrata nikoli ne škripljejo? 2. Kdo je tepen, čeprav je življenje omogočil? 3. Kdo ima rep vedno spredaj? 4. Klobasici podobna in za konja udobna ... 5. Kaj zmeraj nazadnje pride? 6. Itese se in trepeta, kupček pod seboj ima ... ODGOVORI: 1. nebeška, 2. žitni snop, 3. vas Repnje, 4. podkev, 5. konec, 6. vejalnik. Štiri smcšnicc 1. Vajenec pride zjutraj na delo. Med vrati ga sreča mojster in ga vpraša: »Zakaj si včeraj pobegnil iz delavnice?« »Vaša gospa me je grdo oštela zaradi neke malenkosti.« »Bodi pameten in se zgleduj po meni. Ce bi jaz bežal ob vsaki taki priliki in bi to sešteval, bi bil zdaj že najmanj v Avstraliji!« 2. Dejanček je zbolel in zaskrbljena mati je poklicala zdravnika. Ta ga pregleda in reče: »Nič hudega ne bo. Priporočam pa, da bolj skrbite za njegovo čistočo!« »Saj ga redno kopamo,« se upre presenečena mati. »No, kar poglejte,« odvrne zdravnik. Vzame kos vate, jo pomoči v alkoholu, podrgne po koži in pomoli materi. Mati nekaj časa gleda zamazano vato in reče: »No, priznam - na kemično čiščenje ga pa res še nismo nikoli dali.« 3. Mati: »Janez, veliko grdih besed uporabljaš zadnje čase; glej, da jih ne slišim več! Janez: »Kaj pa je to takega, saj jih uporablja tudi Shakespeare.« Mati: »A tako! Le zapomni si - od danes naprej se ne boš več družil z njim!« 4. Marko potrka po rami prijatelja Danijela in mu reče: »Vidiš tamle človeka, ki hodi po stezi gor in dol? Že pol ure išče petdeset evrov, ki jih je izgubil« »Kako pa veš, da je izgubil ravno petdeset evrov,« je radoveden Danijel. »Kaj ne bom vedel, saj sem jih jaz našel« XRATKOČASNJK 26 Ivančna Gorica, maj 2007 SCfflW/Ml Če imaš nekoga rad, nikoli ne umre, samo nekje daleč, daleč je. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila sestra in teta IVANKA URBANČIČ Adamičeva 10, Ljubljana po domače Perkotova s Kala pri Ambrusu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom z Adamičeve 10, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše, molitve, dar za cerkev in spremstvo na zadnji poti. Hvala gospodu župniku Urošu Svarcu, pevcem in pogrebni službi Novak. Hvala sosedi Vidi Kampuš za poslovilne besede. Žalujoči vsi njeni Zaspala, draga, si za vedno, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, želimo danes tebi vsi. ZAHVALA v---- V 68. letu življenja nas je nenadoma zapustila draga sestra in teta MARIJA ŠKRABEC po domače Pilerjeva Minka iz Šentvida pri Stični 114a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli številna sožalja, darovali cvetje in sveče ter prispevali za mnoge svete maše ter dober namen. Hvala tudi vsem, ki ste jo v takšnem številu pospremili na njeni zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo gospodu župniku Jožetu Grebencu za lepo opravljen obred, gospodu Janezu Petku za obisk na domu, pevcem za zapete žalostinke ter Pogrebni službi Perpar za vse njihove storitve. Hvala tudi ZD Ivančna Gorica, dr. Meti Campa, ZD Trebnje ter obema patronažnima službama. Najlepšo hvalo pa izrekamo tudi njenim sovaš-čanom in prijateljem iz Šentvida - Goli Vrh. Vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu, iskrena hvala. Vsi njeni Se rože so sklonile glave, ko od nas poslovilo se je plemenito srce; brez tebe preveč prazno in tiho je. Zato, dragi mož, oče in dedi, enkrat gotovo srečamo se. ZAHVALI V 65. letu je za vedno zaspal dragi mož, oče, dedi in brat JANEZ RUS mesar v pokoju, Odšel si od nas v večnost, a vedi, da boš za vedno ostal v naših srcih. Najbolj te bosta pogrešala prav tvoja sončka Lara in Luka, ki si jima posvečal iskreno in globoko ljubezen. Iskrenost in medsebojna ljubezen nas je povezovala do zdaj in tako nas bo še v naprej. Radi smo te imeli, zbogom! Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom. znancem in prijateljem za nesebično pomoč v psihični in fizični obliki. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot in množično darovali za svete maše, Velike Pece 25 cvetje in sveče. Naj vam Bog bogato poplača. Posebej hvala župniku Jožetu Grebencu za lepo opravljeno pogrebno mašo, prav lepa hvala tudi moškemu pevskemu zboru za občuteno zapete pesmi ter pogrebnemu zavodu Perpar, ki nam je bil v zelo veliko pomoč. Ohranimo ga v najlepšem spominu in še enkrat hvala vsem. Žalujoči žena Zalka. sin Toni z družino, brat in sestre ter ostalo sorodstvo > ZAHVALA V 70. letu je odšla k večnemu počitku naša draga žena, mama, stara mama in teta ROZA VERBIC roj. Sinjur iz Velikih Pec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste kakorkoli sočustvovali z nami in ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti. Posebej se zahvaljujemo sobolnici v bolnišnici Golnik, ge. Meliti Kogoj, ki ji je stala ob strani v njenih zadnjih urah življenja. Iskrena hvala mariborskemu pomožnemu škofu dr. Jožefu Smeju, domačemu župniku in ostalim duhovnikom za pogrebni obred in daritev svete maše. Zahvala velja tudi župnijskemu pevskemu zboru in družini Perpar za pogrebne storitve. Žalujoči: mož Alojz, hčerka Marinka, sin Lojze in hčerka Rozi z družinama ter ostalo sorodstvo \ S/ i ! X -/ > V\ i í s s \ \tff\ V družbi dobre glasbe in prijateljstva Narejeno z ljubeznijo Zato pa smo skupaj mi in ne neki drugi štirje 2/ačetki Vokalnega kvarteta stična segajo v leto 1991. Takrat so se Mare, Dušan, Lojz in Tone pričeli družiti in prepevati kot kvartet. Štiri leta kasneje so posneli prvo samostojno kaseto slovenskih narodnih pesmi. Prvi umetniški vodja je bil Franc Strmole, nasledila ga je Lorena Mihelač, kasneje Vesna Fabjan, pred enim letom pa je to mesto prevzela pevka Tanja Žagar. «S3 c.Pekarna seme. Clll. REKORD: RIBEŽ IZ TiREZIJANSKIH ČASOV Kislo zelje pripravimo iz zeljnih glav. Te narežemo v tanke trakove s posebno pripravo, imenovano ribež. Posebej star pripomoček te vrste ima Avgust Anžlovar iz Velikih Češnjic. Naredili so ga davnega leta 1758, torej v času vladanja cesarice Marije Terezije, slabega pol stoletja pred rojstvom Franceta Prešerna in dobro stoletje in pol po Primožu Trubarju. Današnji gospodar Avgust ga ni uporabljal, pač pa ga je rabila dolga vrsta njegovih prednikov. Upoštevajoč podatke iz listin, je po vsej verjetnosti na njem ribal že njegov praded Andrej Anžlovar, kajti Anžlovarjev rod tu gospodari že nekaj stoletij in je očitno dal zaselku ime Anžolovo. Priimek se je potemtakem prvotno glasil Anžolovar, a je pozneje pri prepisovanju izgubil enega izmed vokalov. Naj bo tako ali kako drugače, tako starega ribeža gotovo ni v naših krajih. Zato Avgusta Anžlovarja lahko mirne duše slovesno proglasimo za novega Klasjevega rekorderja. Pa začnimo! Fanfare, pozor! Tri, štiri - zdaj: »Traaaaaaa tri tra tra tra tri traaaaaaa.«