Oblastni poslanec živinozdravnik P i r n a L Ali so nam okrajni ekonomi res potrebni. ii. Ko je leta 1922 izšel skladno s členom 96 ustave zakon o oblastni in sreski samoupravi, ki določa v členu 2, kateri posli spad-.j'o v področje oblastne samouprave, pooblastil se je v smislu člena 320 finančnega zakona za leto 1927-28 mini-strski svei, da sme po začetkom omen je-nem zakonu prenesli na oblasti poedinevrste poslov, ki so doslej spadali v prisioj nost države. Predno pa je izšla dne 26. nov. 1927 uredba osrednje vlade o prenosu poslov na oblastne samouprave, sklicalo je srbsko kmetijsko drušlvo v Beogradu za 13. nov. 1927 izredno zborovanje v svoj društveni dom. Tam naj bi se med drugim razmotrivalo in sklepalo tudi o tem, ali so ne-obhodno potrebni sreski ekonomi, odnosno okrajni kmetijski referenti, ler o tem,ali naj te strokovnjake obdrži država, alipa naj jih prevzamejo samoupravne oblasti. Predsednik društva Miljkovič je ob otvorilvi zborovanja orisal zgodovino ome njenih srtokovn jakov približno tako-le: Leta 1837, to je pred 90 lcti, imamo kotprvo ustanovo ono državnih ekonomov. Po prctcku Irch mescccv, odkar so bili nastavljeni državni ekonomi in so jim bila dana navodila za delovanje med ljudslvom, pa se je knez Miloš, vrnivši se s potovan ja iz okrajev Požarevac in Svila jnac, pritožil čez nje na državni svet in navedel med drugim sledeče: »Dospel sem blagnsrčno v Svilajnac, toda užalostilo me je, ko sem opazil, da se 1 judstvo peča s kakršnimkoli drugim nezaposlenjem; ko pa je treba spravljati žito, vidim, da klati in pobira slive. Zato narofam drž. svetu, da se odvzamejo diplome drž. ekonomom in ta ustanova ukine.« Od ledaj naprej država ni celih 16 let ukrenila nobene kmelijske ustanove, nili ni kaj podvzela za povzdigo kmelijstva. Šele leta 1853 se je ustanovila žrebčarna Ljubičevo v Moravi in ekonomska šola na Topčideru, katera slednja pa se je opustila po šestih lelih. Leta 1869 ustanovljeno srbsko kmetijsko drušlvo je skušalo, dasi brez zadostnih gmotnih sredstev, razpečavali med ljudstvo boljše semcnje, kmelijsko orodje in žlahtnejše pasme živine ter širilo nauk o umnem gospodarstvu. Leta 1870 je bila ustanovljena kmelijsko-gozdarska šola v Požarevcu, ki pa se je po 121etnem koristnem delovanju opustila in zamenjala s tremi nižjimi kmelijskimi šolami in sicer v Kraljevcu, Vukovcu in Šabcu. Hkrati se je uslanovilo ministrstvo za kmetijstvo; vpliv lega pa se med ljudslvom ni občulil tja do leta 1898. Sele tedaj se je pojavilo živahno gibanje v gospodarskem napredovanju. Predloženi so bili važni zakoni za vse panoge kmelijs.va, ukrenile so se mnogovrstne gospodarske ustanove, vzorna gospodarslva, okrožne kmelijske podružnice, državne trsnice, okrajni sadovnjaki, in sprejet je bil tudi zakon o državnih ekonomih. (Dalje prih.)