116. štev. izhaja razen nedelj In praznikov vsak dan ob 10. url dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—, Pri večjem naročilu popust. H*. • :-tSSŽ! Ji Pa višini Iranko v drla vi SHS. V Ljubljani, v sredo 25. mala ISf Posamezna štev. k l-«o. Leto V. Glasilo jugoslov. socijaEno - demokratične stranke. Telefonska št. 312. Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo ielo K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 64., Učiteljska tiskarna. Položaj. NOTRANJI MINISTER SE 1ŠCE. LDU Beograd. 24. maja. Vprašanje portfelja ministra za notranje Stvari je rešeno tako. da bo minister Svetozar Pribičevič nadomesto-val ministra Draškoviča v času njegovega dopusta. Dopisnik »Večera« doznava, da bo demokratski klub poskušal doseči, da ostane Pribičevič ^ na tem mestu. Minister Pribičevič bo morebiti še danes prevzel posle od ministra Draškoviča. v Beograd. 24. maja. Včeraj je do-sel v Beograd dr. Drinkovič, ki je konferiral z nazniml politiki in stopil v ožji stik z Jugoslovanskim klubom. KOBILICE. Beograd. 24. maja. Kakor doznava »Politika«, pride general Wran-gel koncem tedna v Beograd s svojim štabom. Oeneral Wrangel se bo stalno nastanil v Sremskih Karlovcih. Okoli 5000 Wranglovih vojakov bo zaposlenih pri popravljanju železniške proge Beograd—Ojevgje-lija. Delo ustavnega odseka. Debata o socijalno ekonomskem delu ustave. Beograd, 23. maja. Seja ožjega ustavnega odseka. — V seti sekcije ustavnega odseka se je razpravljal predlog posl. Feliima KurbegoviČa glede prekrbe mestnih siromakov z lesom iz državnih in veleDosestni-ških gozdov, ker je v vladnem ustavnem načrtu predvideno, da smejo vživati koristi iz gozdov samo poljedelci in da so vsi siromašni meščani od tega izključeni. Posl. Fe-hirn Kurbegovič je radi tega zalite-Val, naj se v ustavi zajamči, da se drvarenje dovoli razen poljedelcem tudi siromašnim meščanom, ki se Poleg drugega bavijo tudi s poljedelstvom. S tem bi meščanski siroma-kt. zlasti v Bosni in Hercegovini, ne bili več izpostavljeni bedi in oderu-Štvu bogatih prodajalcev drv v vaseh. Predlog Kurbegoviča je bil sprejet ter je bil čl. 41 v tem zmislu redigiran. Beograd. 23. Sejo ustavnega odseka je otvoril danes ob 17.30 podpredsednik Juraj Demetrovič. Pri čl. 41 se je sprejela nova stilizacija, da se k besedi »zemljoradniki« doda »In oni, ki sr poleg drugega bavijo s Poljedelstvom«. Pri čl. 42 o agrarni reformi so zahtevali Divac, Lasič in Srskič iz-premembe v korist zemlioradnikov. Dr. Laza Markovič ni pristal na iz-premernbe. ki so se odklonile. Posl. Srskič se je vzdržal glasovanja. . Pri čl. 43 je bil sprejet predlog dr. i.azc Markoviča, ki je bil sporazumni predlog večine in po katerem se zadnja točka glasi: »Z zakonom se bodo določili slučaji, v katerih polje- delci najmanjše površine zemlje ne morejo razdeliti med naslednike niti ne na kak način odtujiti.« Tako je ostalo več prožnosti, da se more vprašanje o minimu zemlje čimbolje rešiti zakonitim potom. Zatem se je razpravljalo o čl. 23 ter se je sprejel del predloga socialistov o ureditvi delovnega časa v nastopni stilizaciji:« Z zakonom se določijo posebni ukrepi za brezposelnost in varstvo delavcev ter se uredi delovni čas v vseh podietflh.« Namesto prejšnjega čl. 24, ki se je zavrgel, se je na predlog poslancev vstavil nov člen: »Umstveni proizvodi .so. lastnina in vživajo varstvo zakona«. S tem je bila zaključena razprava o izpremembah II. poglavja, nakar se je razpravljalo o izpremembah IV. poglavja, ki se je končala s tem, da ostane to poglavje neizpremenjeno. Zatem se je razpravljalo o izpremembah V. poglavja. Sprejeta je bila pri čl. 54 predlagana izpremernba Jugoslovanskega kluba, naj se koncem člena doda: »Ako bo državi napovedana vojna in ako bo napadena, se ima takoj sestati narodna skupščina.« Pri čl. 59 je bila odgodena razprava o predlagani izpremembi posl. dr. Cede Kostiča, dokler ne bo razpravljala vlada o njej. Glasi se: »Za odsotnosti kralja ali prestolonaslednika vlada nima pravice do razpustitve in odgoditve narodne skupščine. podeljevanja činov v vojski in pomiloščevanja političnih krivcev.« Seja se je zaključila ob 19.45. Pred važnimi dogodki v Srednji Evropi. Dunaj, 24. maja. Listi opozarjajo •>a nevarnosti, ki bi nastale za Avstrijo v slučaju priključitve k Nem-cM: zlasti pa pri izvedbi namerava-KJ^biscita. Agence Bavas ob-scitno c!hnril-sko iz'avo- da ie plebi' sebno pocUetje navSxlaofi:raškC'U m’ da bodo »J & VečIna listov sod> niern f° oSoln°KraSkem Se v sJit m . ' spoznal>. da ic plebi- Čiii za Pr&Iopitev k Nem- rfntet800- *Excelsior« govo- o fezkočah avstrijske vlade, ki jih ma pri izvi sevanju obveznosti st. Kernianiske mirovne pogodbe pri uenier se brez uspeha bori proti pomičnemu položaju na Solnograškem, kfcr se bo plebiscit kljub temu izvršil. yQradcc, 24. maja. Posvetovanja iaeelnikov deželnega zbora in strank so trajala do 17. Dovedla ni-7niifeviitSpor?zama‘ Veleuemci so Predlog, po katerem nai se d?* 29 maja izvede na Štajerskem ljudsko glasovanje za priključitev k Nem čiji. izpremetli v toliko,- da bi Se to glasovanje vršilo dne 3. juliia. z ozirom na pomisleke zveznega kance-'arja dr, Mavrja in zveznega ministra za vojno Vaugoina krščanski socialisti, socialni demokmii in šta-terska kmetska zvtjza niso mogli pristati na ta predlog. S te strani je bil stavljen predlog, naj se izvede glasovanje 30. oktobra tl., ako dotlej ententa ne preskrbi Avstriii primerne pomoči. Da bi se pridobil čas za nadaljnja pogajanja strank o obeh predlogih in da se omogoči enoglasni sklep deželnega zbora o glasovalnem vprašanju je konferenca načelnikov strank sklenila, da se današnja seja deželnega zbora takoi do otvoritvi zaključi in se napove prihod-tm' oI) D., a konferenca t!rank za 30. trn. ob 10. Ci fl io Koelbl je nato otvoril ob ' ,£c.30 deželnega zbora, na- i NVetnik Prof. dr. Hub- 'er f(Vr^aenie.c) stavil od načelniške konference odobreni predlog, ki je bil soglasno sprejet. >>Novi ^as<< na poroča iz Bclgrada: Beigrad. 24. maja. Velika in mala ententa sta napravili na Dunaju korake zaradi plebiscitnega gibanja v prilog priključitve Avstriie Nemčiji. Velika ententa sc je-omeiila na to, da zahteva pojasnila, mala ententa na je podala svojo noto v obliki de-niarše. Ako pride do vojaške akcije, 1o bo po vsem tem izvedla mala ententa. vmo!eiinicila Velike in male antante: > c ika antanta je gospod bankir, mala pa njegov pohleven kužek. Politični položaj v Italiji. Milan. 23, maja. Listi se bavijo z možnostjo vstopa socijalistov v vlado. »Giornale d Italia« sodi na podlagi vesti iz parlamentarnih krogov, da se bo sestava kabineta izvršila s sodelovanjem socijalistov in da bo zbornični predsednik De Nicola, ki vživa pri socialistih mnogo simpatij, postal ministrski predsednik. Rim, 24. Mussolini ie izjavil v nekem intervvievu, da bodo stopili fašisti v opozicijo proti Giolittiju. Svečani otvoritvi parlamenta po prestolnem govoru ne bodo priso- j slvovali, ker so načeloma republi ' kanci. Čudna je vest o vstopu italijanskih socijalistov v vlado, menimo, da je čisto navadna politična laž. Sploh pa si bo sedaj vsaka tudi meščanska stranka dobro premislila, predno bo prevzela italijansko državno krmilo, kajti imela bo hud in nevaren boj s fašisti, ki so zrasli samim očetom čez glavo. Oni pa, ki menijo, da bodo danes sociialisti reševali italijanski kapitalizem iz zadrege, v katero je sam šel. prav nič ne mislijo. Gornje-slezijski spor. Pariz. 23. maja. Kakor doznava »Petit Journal«, se glasi nota, ki jo ie izročil ministrski predsednik Bri-and nemškemu poslaniku dr. Mayer-ju v bistvu takole: Nemške čete so ustavile svojo ofenzivo v Oornji Šlezijf. Računamo na to. da je ne bodo zopet začele. V nasprotnem slučaju bi bila zato odgovorna nemška vlada in zavezniške vlade bi skupno podvzele korake, ki bi se iim zdeli potrebni. Berlin. 24. maja. Policijske odredbe glede zaprtja gorniešleske meje so izvedene. Mele so zaprte. | Prusko ministrstvo zunanjih’ poslov je odposlalo na mejo 9 stotnij. Varšava. 24. Uporniško frontno poročilo od 23. trn.: Nemci so napadli Pozemberk, a so bili s težkimi izgubami odbiti. V srednjem odseku je položaj neizpremenjen. V Južnem odseku so Nemci pod varstvom o klopnih vlakov prekoračfH Odro pri Gorzycah, a so bili zavrnjeni. Železniška proga 01sza-Wodzislaw je neporabna za vožnjo, ker so odstranjene tračnice. Vstaši so zasedli Myslowjce, kjer jih je prebivalstvo navdušeno sprejelo. Vstaja v Egiptu. Aleksandrija, 24. Noč ie potekla mimo. Po uradnih podtakih je bilo pri nemirih ubitih 36 domačinov in 12 Evropejcev, a ranjenih 191 oseb. Borza, banke m nekatere trgovine so zopet odprte. Včeraj so domačini ponovno nadlegovali Evropejce. London. 24. maja. V Aleksandriji je prišlo do ponovnih bojev med Grki in domačini, ki stanujejo na Ana-stazijini cesti. V bojih so streljali. Spopadi so se razširili tudi na druge dele mesta. Policija in domačini so končne boje zadušili. Proti večeru je bilo v mestu več požarov, ki so jih mogli pogasiti šele po večurnem naporu. Doslej je 36 domačinov in 12 Evropejcev mrtvih in 190 ranjenih. Od domače policije so ranjeni trije agenti, Anglež ni doslej noben ranjen. Streljajo tudi na hiše. Mestni poveljnik je zagrozil onim. ki streljajo Iz hiš, da bo dal streljati nanje s strojnicami. Policija je aretirala mnogo oseb. Največ žrtev pri nemirih imajo Grki, katerim domačini očitajo, da so začeli streljati. Med mrtvimi je tudi nekaj Italijanov. Protiangleško gibanje v Egiptu traja že več let in dela Angležem hude. skrbi. Egipčanom mečeio drobtine z mize misleč, da jih bo njihovo »dobro« srce omamilo,toda Egipčani hočejo to. kar je na mizi: popolno samostojnost in neodvisnost. To bodo tudi gotovo izvojevali. Narodni socijalci bodo sklepali znova o svoji taktiki v občinskih zastopih avtonomnih mest. Vodstvo narodno socijalne stranke sklicuje za četrtek v Celje konferenco zaupnikov, ki bo sklepala ponovno o taktiki, stranke v avtonomnih mestih. Danes, ko to pišemo, si še nismo na jasnem, kaj ie namen te konference. Ali naj konferenca potrdi prvotne sklepe stranke, ali pa naj odobri kompromise, ki jih je pripravljala zadnji teden v potu svojega obraza vlada in demokratska stranka. Mi smo že prorokovali. da se bo zgodilo poslednje. Zadnji čas pa prihajajo v svet glasovi, iz koiih bi se dalo sklepati, da je socijalistična zavest v narodni socijalni stranki vendarle močnejša, kakor smo sodili. Cc bi se zgodilo tako. bomo radi priznali, da smo sc motili. Sicer se pravzaprav o tem nismo nikdar motili, da je v narodni socijalni stranki dokaj zdrave socijalistične zavesti. Bili smo le mnenja, da so zašle vse te sile v napačne zveze, kjer se ne morejo prav razviti. Narodno socijalna stranka, kakor je pred nami, — ie stvar iz preteklih avstrijskih časov. lakrat ie bila morda na mestu. Morda bi bila takrat zdrav odpor lokalnih sil, ki so se upirale ozki zvezi takratne socijalne demokracije z dunajskimi centralami. A danes spada vse to vendar v zgodovino. Nacijonalni boji, kakoršne je poznala avstrijska politika spadajo v zgodovino. Veliki nacijonalni problemi so rešcM. v kolikor pa še niso iu je ostala v naši politiki še senca neljubih in nelepih avstrijskih spominov, kal jih je v stanu hitreje zabrisati kakor velikopotezna socijalna politika, ki združuje pod velikimi kulturno političnimi gesli vse prebivalstvo naših dežel? Ce pa je kdo že drugačnega mnenja in misli, da so pri nas nacijonalni boji še vedno mestu, potem ta gotovo ni — socijalist. Sociialist vc dobro. kaj se pravi delavske vrste cepiti. To slabi odporno silo vsega pro-letarijata in pravi sociialist bo skusil iti preko vseh črt sočnic. ki niso ta-„ . močne, da bi nas morale razdvojiti In narodno vprašanje pri nas ni več taka črta ločnica. Naše mnenje je. da si ne bo mogel pred temi dejstvi nihče, oči zakrivati. — kdor je socijalist. Žal, da je v narodno socijalni stranki veliko ljudi, ki so vse prej kot socijalisti. Tisto rekli bi fa-šistovsko krilo "v narodno socijali-stični stranki, spada ves drugam kot k socijalistom. Ono spada prav daleč na desno, bolj daleč na de^no kot stoje demokrati. Mi vse te razmere v narodni socijalni stranki vidimo. Samo tako je mogoče naše zadržanje napram tej stranki prav razumeti. Res je, da nam stoji del stranke blizu in da se mora prej ali slej z nami na skupni poti znajti. Pes pa je tudi. da je del stranke docela nesocialističen. Čer. stranko samo gre globoka razpoka, kadar se v njej razmere razjasne, takrat se odprejo za proletarsko politiko v Sloveniji popolnoma novi vf- diki. Morda so ravno te županske, volitve znamenje ob razpotju. In mi smo hoteli to znamenie krepko podčrtati, v trdni zavessti. da mora' imeti to eno dobro posledico po* litično konsolidacijo. Za ta cilj smo vrgli veliko na kocko. Sami gremo v najtežjih1 okoliščinah v politično areno — in za površnega opazovalca bomo morda na celi črti propadli. Dobro pa se zavedamo, da prihaia za pad« cem — vstajenje. Ako bi našli pri narodnih socijalcih isti moralični po* gum — ali ne bi bil to začetek veli* kega zbližan ja, ki bi pomenil preo* kret v politiki slovenskega proleta-rijata? Ali pa se nismo morda zopet samo zmotili — ko pišemo na ta način. Odgovor nam poda celjska konferenca. - —1 Posledice komunističnega razkola v Italiji. Ob priliki volitev v Italiji ie goriško socialistično glasilo »Proletarec« zapisalo na račun komunističnega razkola med proletariatom v Italiji tede besede, ki so značilne za posledice, ki jih je komunizem povzročil v delavskem gibanju v Italiji: »»Sijajen uspeli Socijalistične stranke v Italiji je pravi dokaz zvestobe proletark jata do svoje stranke. NaspreJ^s pa je poraz komunistične stranke Jasen dokaz, da’ je italijanski proJctarijat in kmetovalce najodločneje obsodil razkol stranke, ki ga ie ta povzročila na livomskem kongresu, Vkljub vsej reakciji, ki le nastala po vsej Italiji in ki je celo preprečila našim so« drugoim vdeležiti se v nekaterih provincah volitev kakor v Regglo Emilia, kjer, Je nad 80% socialističnih voiilcev, izšla j« Socijalistična stranka iz tega volilnega' boja še bolj utrjena In bolj močna nego pr| zadnjih volitvah 1. 1919, ko Je bila še stranka enotna. ItaHIJansk] proletarijat se je prepričal, da mu razkol ni mogel koristiti, nego ie škodovati. Koristil Je edino le velikim !n« dustrijalcem in trgovcem, vladi in nacijo« ludističnim strankam, ki so videle v razkolu nekako uničenje tiste močne stranke, ki se Je dvigala kakor pogubo«osen oblak' nad Italijanskim kapitalizmom. Videli smo, kako so naši »čisti« komunisti kričali na Livomskem kongresu: Vse mase proletariata so za nami! Vi socijalisti ste reformisti, socljalpatrljotje, izdajalci itd. Del italijanskega proletarijata je sledil novim prerokom, misleč, da mu ti prinesejo jutri revolucijo v žepu In končno odrešenje Iz kapitalističnega suženjstva. Nas pa, ki smo vedno dopovedovali, da ako hočemo prit! do uspešnega preobrata današnje družbe, se moramo ozirati predvsem na domače razmere, katere mi sami najbolj poznamo, se Je ozmerjalo za izdajalce, Kfl smo trdili, da če sc hoče doseči revolucije, se Ji mora podati tudi podlago s torti, da okrepimo naše konsmnne in produktivne zadruge, naše organizacije in inštitucije, da pridobimo občinske In deželne za« stope, s katerimi zamoreano takoj nadomestiti ves današnji kapitalistični aparat, so nam rekli, da smo reformisti. Tista stranka pa, v kateri so bili nit površju in jo vodili v najlepšth trenutkih' za revolucijo v Italiji današnji »čisti« komunisti, sedaj pravijo, da ni nikoli nič storila. Delati za stranko in nakopičiti odgovornost za dejanja Je eno, govoriti s praznimi frazami Je pa drugo. Še niti štiri mesece po razkolu ie italijanski proletarijat pokazal z glasovnico v roki, kje da Je njegovo mesto. Se celo tam, kjer je bila trdnjava razkolnikov, v Turinu, na/večjem industrijskem mestu v Italiji, je Socijalistična stranka dobila dvakrat toliko glasov, kakor komunisti. Oglejmo si Milan, kjer Je Socijalistična stranka dobila absolutno večino glasov nad vsemi strankami skupaj ter izvojevala 17 poslancev. Nc govorimo dalje o drugih krajih. Te mase proJctari« jata, ki so oddale kompaktno glasove Socialistični stranki, niso nezavedne in nlpj slepo sledile novim prerokovalcem, kakor, Je sledila večina slovenskega proletariata, ter se opijanila demagoških fraz.« — (To zadnje pravi člankar z ozirom na dejstvo, da so edino na Primorskem komunisti dobili primeroma več glasov kot pa sociialisti.) — Komunizem v Italiji je, kakor iz vsega razvidno, bankrotiral že prej, pred-no le sploh Sele prav nastal. Socljalisti so dobili okrog 130 poslancev, komunisti pa le 17. Socialistična zavednost Italijanskega proletarijata naj bo v zgled tudi našemu slovenskemu proletariatu, ki se ponekod še vedno da begati od komunistične dema-gogiie. Post tot discrimina rerum — se vendar razumemo. Avtonomist je z govorom dr. Kch runa zadovoljen. Z našimi članki o avtonomiji pa je bil hudo nezadovoljen. Protičeva izjava o ustavi pa mu je naravnost tako ugajala, da jo je priobčiL Ta zgodba nas uči. da je prav tako kot smo dejali: Za vsebino bi toliko ne šlo, ko ne bi šlo za pojme in imena. Saj je vendar tenor vseh treh zgornjih člankov popolnoma isti. le ton in naslovi so različni. Vsi trije članki odklanjajo ple-menkso delitev- države in zagovar- jajo delitev po kulturnih in gospodarskih vidikih. (Obseg avtonomnih enot ni glavna stvar, ampak stvar, o koji se da govoriti). Mi smo se oglasili proti tistemu avtonomizmu, ki hoče metati nas in hrvatsko plemensko in državnoprav-no ideologijo — in recimo še želje SLS po zopetni moči v en koš. Vse to je treba ločiti, pa se bomo razumeli. Veselilo nas bo če bomo mogli ugotoviti, da te vrste »avtonomistov« sploh ni med nami. Zastoj revolucije. »Sovjetska republika se ne sme več zanašati na hitro zmago svetovne revolucije«, je rekel Lenin na marskcm vseruskem komunističnem kongresu. Kapitalisti so vzhičeni. Zakaj tudi sam Lenin nt opustil itado v propad svetovne vladavine kapitala? Zakaj to ne dokazuje ponovna ■uvedba svobodne trgovine v Rusiji, izročitev ruskega rudnega zaklada inozemskim kapitalistom, mirovna pogodba s Poljsko in odpoved revolucijonarai politiki v prednji Aziji? Zakaj se ni g. L4oyd Oeor-ge predrznil pohvaliti Lenina, ker je vodja ruske revolucije pričel računati s podaljšanjem življenja kapitalizma ra ker se mu Manja? Kar s« pogostoma dogaja v revoluciji je postal tudi to pot poraz na bojišču Izvor revolucije. Samo premagane dežele objema revolucija; v zmagujočih deželah, ki razpolagajo s sirovinami, 21 v jenskimi potreo-ščinami, rednim zakladom, katerih brodov-}a obvladajo svetovna morja, a vojske kontinente, — vlada kapitalizem. Njegova svetovna vladavina drži revolucijo prema-genih držav v njihovih mejah. Toda celo v samih revolucionarnih državah je zadela revolucija ob strahovite zapreke. Vsled nasproti) med mest! In vasmi, med industrijo M poljedelstvom, med delavci in kmeti Je prišla revolucija h koncu svoje moči. V Rusiji je moral proletarijat izkoristiti upornlSto razpoloženje kmetstva proti še pol-fevdataemu režimu, da je osvojit državno oblast; toda čim 1* kmet rasdrl ostanke fevdalizma hi sl prisvojil spahljevo zemljo in se na svodi zemlji ustanovil kot svoboden državljan, je vsilil kar jasno dokazuje ponovna uvedba svobodne trgovine z žitom, z nepremagljivo močjo svojega pasivnega odpora svojo voljo državni sili, katero je ustvaril proletariat V srednji Evropi je revolucija že v začetku zadela ob konzervativno s kapitalističnim duhom navdahnjeno kmetstvo. Mestna buržoazlla je, ker je bila preslaba, da bi se sama upirala proletariatu, našla v kmetih močno oporo proti delavski revoluciji. Tu se je dogodilo drugače nego v Rusiji: Revolucija je že v začetka naletela na edinstveno reakcionarno množico, mestno ki kmečko buržoaztio, proti kateri so se morali vsi poskusi, da se delavci ta kmeti združHo v boju proti kapitalu, poka-ziti vsled skupnih interesov posedujočih razredov v mestu in na kmetih. Revolucija v vzhodni Evropi je razrušila polfevdalni red zemeljske lastnine in upostavila kmetom privatno lastnino. V srednji Evropi je razrušila napol fevdalne vojaške monarhije in ustanovila buržoazne reprtbiike. Vse to je brez samuje značajen napredek. Ali to ni socijalizem. Sam Lenin je potrdil, da moramo pred vsem računati s podaljšanjem življenja kapitalizma. Kakšno čudo je potem, če kapitalizem triumfira? Toda vseeno kapitalisti prezgodaj trl-umfirajo. Poglejte samo po kapitalističnem svetu! V Angliji rudarji že osmi teden ne delajo, zato ker lastniki rudnikov ne morejo prodati premoga, v Avstriji pa pomanjkanje premoga duši celo ekonomsko življenje. V tekstilnih Industrijah Angleške, Amerike, Francoske in nevtralnih držav odpuščalo več desettisoč delavcev od deda, zato kor se v njihovih skladiščih gromadi neprodano blago; toda po celi kopni Evropi hodijo milijoni ljudi v cunjah, ker ne morejo kupiti ne malo blaga, da bi pokrili svoje teto. Ameriški poljedelci so nejevoljni, ker leži njihova žetev neprodana v žitnicah; a po celi Evropi vlada pomanjkanje poljskih pridelkov. Tam je visoka vrednost denarja, zato pada poraba in raste nezaposlenost, tu je preveč nizka vrednost denarja, tz česar izhaja draginja, ki svobodno davil l ta*n i tukaj isti kontrast med bogastvom, ki se neprimerno hitro množi, preobilico, luksuzom ta strašno bedo mase, vedno večjim padanjem v bedo duševnega dela, propadanjem ta ugonablja-njem skupne višje kulture! Toda na tem svetu, na katerem so se notranja ekonomska protislovja kapitalizma razvijala iačje ■In strašaeje ko kdaj preje, » tudi razredna nasprotstva ogorčeuejša ko kdaj; na njem privedejo razredni boji kakor nedavno v srednji Nemčiji tako sedaj thievno v Italiji do krvavih spopadov, poostrfvii vse druge nasprotn osti, ki so v telesu kapitalističnega sistema vladanja: neprestan spor med Francosko in Nemško radi odškodnine, konkurenčno oboroževanje na morju med Angleško in Ameriko, odkrito sovraštvo med Ameriko in Japonsko, komaj prikrito med Francosko bi Italijo, vedno večja nesoglasja v skoro vseh vprašanjih med včerajšnjimi vodečimi zavezniki, Angleško In Francosko, odpor premaganih v Evropi in Mali Aziji, upori podjarmljen* od Irske do Indije, medsebojna sovraštva in notranje krize y novoustvarjenta državah srednje, vzhodne iu jugovzhodne Evrope, — povsod ognjišče kriz, vojnih nevarnosti, kal revolucije 1 Kdo misli, da bo ta svetovni red trajen. Toda vsaka nova kriza, vsaka nova katastrofa daje socijaJn! revoluciji novo moč! Ne, kapitalisti nimajo razloga, da b! iumfirali. SocijaJna revolucija ni mrtva. Je samo zadržana v svojem toku. Socljal-na revolucija se Je zaustavila samo za korak, dva. Ona diha. Toda prišel bo čas, ko se bo ponovno vnela. Komunisti so razočarani. Sodili so namreč, da more revolucija samo z enim močnim napadom zrušiti kapitalistični svet Da je vojna povsod, pri zmagovalcih in pri premagan*, ustvarita možnost za revolucijo, da jo |e mogoče z električno hitrostjo zanesti Iz ene države v drugo, da se more povsod izvršiti v stičnih oblikah ln s sličnim tempom, ko v Rusiji: to je bia osnovna predpostavka komunizma. Danes potrjuje sam Lenin iz svojih ust, da je bita to njegova temeljna zmota. Mi socljalisti ulsnio nikdar podlegli tej »užili. Nas Je zgodovina naučita In nti tudi leto« ponavljamo, da Se vsaka soclialna revolucija neprimerno dolgotrajen In raznovrsten proces, a ne to, kakor jo razume komunistična basen za deco. Buržoazna revolucija je držala Evropo v svojem tiru od 1789. do 1871. leta. Revolucija je v teh osemdesetih lotih prešla najrazličnejše faize ta zavzemala najrazličnejše oblike. Za nekaj časa Je skrafclrala, za nekaj časa je bila zadušena, da se je potem ponovno zopet dvignila, dokler ni Izpolnila svoje zgodovinske naloge. Niti proletarski revoluciji sedanje dobe niso postavljene ne manjše ne lažje naloge. Njen tok ne bo prav nK krajši, prav nič neraz-mernejši, a tudi ne brez manjhi preraemb. — Moremo trditi, da je ena doba socialne revolucije končana; toda sama revolucija se razvija dalje. Prva doba svetovne revolucije je prinesla proletarijatu močan prirastek na moči; koliko je danes močnejši nego 1917. l.t Ce nismo raomentano v stanu izvršiti novih napadov, potem ie naša dolžnost, da pridobitve prve dobe revolucije žilavo učvrstimo, da se bojev, ki bi nas mogli pripeljati v nevarnost, pametno izognemo, da zavzele pozicije izkoristimo za zbiranje, organiziranje in izobraževanje proletarijata. Tako moramo izkoristiti ta zastoj revolucije. Da se to preveč ne oddolži, zato skrbi sam kapitalizem. Kapitalizem sam proizvaja nove krize in katastrofe, ki pripeljejo do novih revolucionarnih dob. Pustite kapitalistične pevce hknen, naj uživajo poceni radosti! Naš čas zopet pride. Revolucija zopet pride z burno razmršentmi kodri !n s podkovanimi čevlji na svojih nogah, (Iz Socijalističkih Radnlčklh Novta.) — lizinom in delavstvom tor tvori sekto oportunistov. Med kapitaliste se ne more prištevati, ker se zaveda, da je njih suženj, da bi pa priznalo, da je tudi delavec, za to pa je duševno delavstvo preošabno. In vendar hrepeni tudi duševno delavstvo po svobodi, tudi ono se želi otresti okovov, v katere ga vklepa kapitalizem. Toda misel, ki mu jo je kapitalizem sam vcepi, češ, da spada »v boljše kroge, da je bratstvo z delavstvom zanj sramotno«, ga odtujuje od svojih sotrpinov —- ročnih delavcev. In mi, proletarijat, ročni In duševni, Hrepenimo po svobodj ta rešitvi? Ne bomo ju pa dosegli, dokler bo proletarijat sam — razcepljen; saj sta vendar danes v pro-letarijatu dva nasprotna, sovražna tabora — na eni strani ročno, na drugi strani duševno delavstvo. Vse akcije proletarijata se bodo razbile ob trdnjavi kapitalizma* doki’er ne bo med nami tiste odporne sile, Id Jo nam da edinost ta bratstvo. Duševni delavec sovraži svojega brata ročnega delavca, ker baje ne stoji na tisti višini kulture kot on, ker ni oblečen v frak in ker je njegova roka žuijeva, mi sovraži ročnega delavca tudi zato, ker se ne podvrže njemu — inteligentu. Skoraj bomo lahko trdih, da je obnašanje duševnega delavca naprarn ročnemu delavcu tako, kot obnašanje kapitalista proti svojemu uslužbencu. Ročni delavec pa sovraži duševnega delavca, ker vidi, da je vse njegovo prizadevanje, otresti se kapitalističnega jarma zamanj, dokler se ne združita obe panogi delavstva v eno veliko celoto, Poglejmo življenje naših inteligentov — uradaištva. Njegova plača zadostuje komaj za preživljanje ta njegova bodočmst leži v temi Ročnega delavca zavida, da ima boljšo plačo, da doseže več kot on. Vedno hrepeni za izboljšanjem, toda njegova Inteligenca mu ne dopušča, da bi se združil z ročnim delavcem in njegova ošabnost mu vsiljuje misel, da ni proletarec, temveč nekaj več. Duševno delavstvo ne trpi toliko P.xi kapitalizmom, temveč njega tlači ošabnost in preziranje, ročno delavstvo pa trpi vsled napak duševnega delavca, ker fronta ni enotna. Zakaj hrepeni proletarijat za socialnimi reformami? Socialno delo proletarijata je sveta vojska sužnjev, vojska trpinov prot j kapitalizmu. Ako pogledamo današnje razmere, vidimo, da je naše gospodarsko življenje zašlo v močvirje, kjer se vedno globokeje pogreza, vidimo, da je življenje proletarca monotona pot posuta z znojem in trpljenjem, vidimo, da se zarod vzgaja v suženjstvu, da postane brezpogojen kapitalistov tlačan, vidimo pa tudi, da denarna aristokracija s svojim demonom zamaši takoj vsako luknjico in špranjo, kjer čuti nevarnost, da bi se v »napredni in kulturni svet« priplazila socialna ideja. Toda socialna Meja je postala dejstvo. Organizirana masa ročnega delavstva stoji v boju, ne da bi uničila delo svojih rok, temveč da si pribori svoje pravice. Duševno delavstvo pa stoji na stališču tatriganta, ki prodaja samega sebe, hoteč iz svojega socialnega boja ročnega delavstva črpati koristi, A zabeljenega uspeha s takim delom ni, kajti to nam kaže najbolje nizki socialni nivo duševnega delavstva. Proletarijat, združi se! Duševno delavstvo, tl si proletarijat in tvoje mesto je v vrstah tvojih sotrpinov — ročnih delavcev! Pade naj s tvojih oči varljiva zavesa —fata morgana — spreglej ta ročai to duševni delavec podajta si roke — potem pa pridejo jasni dnevi sreče. I. K. , Stavka kleparskih pomočnikov v Ljubljani. Delavec in inteligent. Svet trpi pod težo vojnih posledic, Se več pa trpi pod udarci ln pritiskom kapitalizma. Kapitalizen čuti, kako ugodna so danes tla za njegovo satansko delovanje. ■To občuti tud! delavstvo in to Je posledica, da sc je pričelo povsod gibanje proletarijata s tako vehelenco. Svoboda, svoboda! — to je geslo delavnim slojem. Nakane kapitalizma na-pram proletarijatu so neizčppljivo ta vedno bo prihajal z novimi vijaki ta natezalnicami Borba proletarijata proti svojemu izkoriščevalcu je borba ljudstva za svoje pravice. Toda kako rešiti proletarijat *z kapitalizma? Ročno delavstvo se zaveda svojega položaja, zaveda se, da Je suženj, ve pa tudi, da ie njegov boj zoper kapitalizem njegova rešitev. Duševno delavstvo, ki ;e proletarijat, pn la vira danes med kapjta- Več kot en mesec traia stavka kleparskih pomočnikov. Obnašanje stavkajočih je mirno in samozavestno. Vsak pomočnik si je na jasnem, zakaj' gre. Mojstri ne vstrajajo na svojem stališču za to. ker se jim zde zahteve delavcev pretirane. Ne, sami priznavajo, da so zahteve prav skromne in da bi se radi niih ugoditve položaj mojstrov prav nič ne poslabšal. Namera njihova gre za tem zlomiti odporno moč delavcev. Videti hočejo svoje pomočnike pred seboj na kolenih. Organizacija kovinarjev mi dosedaj Še nikdar pošiljala delavcev v stavko zaradi malenkosti. Vedno je smatrala stavko za zadnje sredstvo. Kakor pa po eni strani ne mara lahkomišljene stavke, tako seveda tudi dela za vsako ceno ne mara. To stavko so kleparski mojstri hoteli, zato bo sedaj tudi njihova dolžnost, da povedo, kdaj jim je dosti. Ker smo povedali, da stavko ne smatramo za šalo. zato naj povemo še to, da se bodo naši pogoji z vsakim tednom stavke poostrili. Pred stavko so bile delavske zahteve več kot skromne. Dasiravno je bilo delavcem znano, da podjetniki fanatično odirajo konzumente, smo vseeno molčali. Smatrali smo, da je to naloga drugih faktorjev. Sedaj pa ko se v boju že nahajamo, in ker podjetniki vse to silno draginjo poskušajo zvrniti na delavske rame, bomo posvetili tudi v to razmerje. Na bodočih pogajanjih, pa naj se vrše kadarkoli, črez en ali Črez pet mesecev, vseeno. — se ne bo govorilo samo o delavskih zahtevah, temveč tudi o reviziji tarlfov! Gospodje mojstri se bodo prepričali, da je mogoče delavskim zahtevam brez pridržka ugoditi ter obenem še znižati cene izdelkom! Zaenkrat bomo navedli samo en primer, ki pa, kar povdarjamo, še ni najznačilnejši. Za primer navajamo izgotovitev 50 m strešnega žleba. To delo je zgotovljeno v dveh dneh oo enemu pomočniku in enemu vajencu. Poglejmo koliko stanc mojstra razni materija! in delo? Pločevina za 50 m žleba tehta 76 kg, lkg stane 30 K. 76 kg stane228Q kron; cina se porabi 0.75 kg, 1 kg stane 80 K, torej: 60 K; oglia se porabi 7 kg po 2.20 K. torej: 15.40 K; i6 delavnih ur pomočnika (1 ura 9.60 kron) je torej; 153.60 K; 16 delavnih ur vajenca 1 ura 2 K (nedobiva plače) je torej: 32 K; 30 odstotkov doklade (po tarifu); za obrabo orodja, davki, mojstrov zaslužek itd. 762.30 kron; skupaj 3303.30 K. Torej blago, delo in sploh vse, kar ima mojster izdatkov znaša 3 tisoč 303 K 30 v! Mojster Da računa za izdelavo 50 metrov žleba celih 6000 K! Čistega dobička ima torej 2696.70 K v dveh dneh od enega samega pomočnika! Ob istem času, ko zasluži pomčnik borili 153 K, ima mojster čistih 2696 K v žepu za svoje nedelo! Opozoriti moramo še na dejstvo, da je ta račun sestavljen prav ugodno za kleparske podjetnike in, da so pri razpravi na poverjeništvu za soc. skrb resničnost teli številk tudi mojstri satni potrdili. Mislimo, da smo s tem računom prav jasno dokazali od kod izhaja vsa draginja gradbenih potrebščin. Radovedni smo, kaka pojasnila bodo dali mojstri, kaj bodo oni odgovo rili na ta račun. Dosedai so se pri vseh pogajanjih zvijali in jadikovali, kaki reveži so in kako itm trdo gre za vsakdanji kruh. Marsikateri moj ster je zatrjeval, da njegov pomoč nik bolje izhaja kakor on sam. Ce po našemu računu primerjamo dohodke mojstrov z dohodki pomočnikov, nam postane jasno, da ie za vse take trditve potrebno precejšnjo mero nesramnosti. Bili smo izzvani, zato bomo Izvedli ta boj do skrajnosti in brez prizanašanja! PolltlCne vesti. + Knez Sapieha, poljski minister za zunanjo politiko, je podal ostavko. Stvar je v zvezi z dogodki v Gornji Slczljl, + Skrivnost. Iz Londona poročajo, da je Lloyd George koncem prošlega tedna London zapustil. Kar je čudnega je to, da ni sedaj označil kraj, kamor je odpotoval. Vendar zatrjujejo, da je ostal na Angleškem in da se ni odpeljal na Francosko. Larifari! če je Lloyd George Izginil v politični misiji, potem je izginil, da se sestane z Briandom. če na Angleškem ali Francoskem je vse eno. Možakarja se morata pomiriti radi galantnosti, ki sta st jih povedala v zadnjem času. Samo še eno je mogoče: Lloyd George boleha na možganih. Kadar ga vrže, izgine večkrat s pogorišča. Prejšnje pa je le verjetnejše. Drug telegram iz Londona poroča,, da ie lord Curzon rekel, da je britska vlada »dobila take informacije«, ki bi zamogle spremeniti njene nazore glede štozijskega vprašanja«. Torej sprava? + Kaj je s češkim komunizmom? Na prvem kongresu češkoslovaške komunistič- ne stranke, naslednice bivše levičarske, je dr. Šmeral neprestano govoril o 300.000 delavcih, ki tvorijo njeno armado. A zdi se da dr. Šmeral sam ni prepričan o tej trditvi. Par dejstev, ki so prodrla^ v javnost navzlic vsemu prikrivanju (čemu to?), s katerimi so levičarski voditelji obdajali svoie delo za priklapitev k Moskvi. Strankina poročila na tajni predkonferencl za kongres pripovedujejo, da so našteli v vseh čeških, moravskih in šlezijskih političnih organizacijah 62.072 glasovalnih upravičencev — tako velika je torej bila stranka! Toda pri glasovanju je bilo zastopanih komaj 39.982 ljudi!! Delegati na kongresu (569) so skoro enogtasno sprejeli pristopno resolucijo; toda zanimivo je: 1-) dejstvo, da se je vršilo glasovanje prod debato o posameznih referentih; 2.) da se ni glasovanja od vseli levičarskih organizacij udeležilo niti petina; 3.) da Je sedem delegatov glasovalo proti resoluciji; 4.) da ie dosedanji strankini tajnik Tcska še za kongresa iz stranke izstopil. Najzanimivejša stvar pa je bil referat dr. Šmerala. Najza-grizenejši antikomunist bi ne mogel tako obsoditi taktike ruskega komunizma, kakor jo je on v svojem referatu. Bil Je radi tega referata silno napaden in sam vodja nemi ških češkoslovaških komunistov Kreilich je o njem dobesedno pisal, da je dr. Šmeral od HI. internacionale bolj oddaljen kot Seri rati ali Levi! Škoda, da ne moremo tega referata objaviti, toda sodrugi, ki se za to zanimajo, naj si ga ogledajo v »Arbeiten Zeitung« z dne 22. t. m. Vse torej kaže, da’ doživi češki komunizem v kratkem strašen polom ta da se nova stranka razcepi. Da, ta razcep je že v polnem teku: Brzojavka iz Prage poroča, da namerava opozicija v prejšnji levičarski stranki ustanoviti novo levičarsko delavsko stranko s centruma-Skilmi tendencami, da je kongres za to ustanovitev že sklican in da izide njuno glasilo »Socialni demokrat«!! Večina češkega levičarskega oziroma sedaj baje komunističnega delavstva pa je po svoje n mišljenju centrumaštvu bližja kot komunizmu... Razmere se konsolidirajo tudi na Češkem in razcep je bit potreben, da dovede do končnega zedinjenja. Skupščina delegatov transportnih na-stavtlencev v Bernu je s 107 glasovi prot! 29 glasovom odklonila predlog, da se naj odpošljejo delegata na strokovni kongres v Moskvo. + Tretji kongres komunitične Internacionale. Izvrševalni odbor tretje Internacionale je sklenil sklicati tretji kongres komunistične Internacionale, ki se bo pričel I. junUa t. L Izvrševalni odbor )e za ta kongres sprejel sledeči provizorični dnevni red: 1. Poročilo eksekutive komunistične Internacionale. 2. Svetovna ekonomska kriza ta tvove naloge komunistične Internacionale. 3, Taktika komunistične Internacionale za časa revolucije. 4. Prehodna doba (posebne potrebe in akcije ter končat boj revolucije). 5. Boj proti amsterdamski rumeni Internacionali delavskih strokovnih organizacij. 6. Rdeča Internacionala indu-striailnih organizacij in komunistična Internacionala. 7. Ustanavljanje komunističnih strank in metode njihovega dela. 8. Gradnja komunistične Internacionale m meni odošaji nap ram pridruženim strankam. 9, Vzhodno vprašanje. 10. Italijanska socrjali-stičua stranka in komunistična Internacionala (priziv italijanske socialistične stranke proti resoluciji izvrševalnega odbora), II. Nemška delavska komunistična stranka in komunistična InternacijonaJa fpriz:v nmnške zedinjene komunistične stranko proti resoluciji izvrševalnega odbora komunistične Intemacijonale. 12. Gibanje med ženstv-eni, 13. Gibanje med komunistično mladino. 14. Volitve izvrševalnega odbor* komunistične Internacionale; vprašanje '9 sedeZu izvrievalneža odbora. 15. Raz.no. Od časa, ko se je vršil drugi kongres moskovske Intemacijonale, se je marsikaj spremenilo. Pogoji, ki jih je diktiral drugi kongres, so preprečili, da se nemški, italijanski ta francoski proletarijat ni kompaktno pridružil tretji Internacijonall Angleška neodvisna delavska stranka ie z veliko večino glasov zavrgla predlog za priden-ženje k tretji Internacionali. Angleška neodvisna delavska stranka je z veliko večino glasov zavrgla predlog za pridruženje k tretji Internacionali. Ameriška socijall-stična stranka je izven Intemacijonale, tako tudi mnoge druge socijallstione stranke. Za ta kongres vlada med soc. svetom veliko zanimanje, posebno pa še vsled znano revizije boljšo viškega programa v kme-tIškem ta trgovinskem vprašanju. + Lenin — desničar. Moskovsko po* ročilo pravi, da Se Lenin na kongresu sovjetov predlagal, naj trt se v vlado sprejeli pristaši drugih strank til slccr tud! meščanskih. Trocki se je temu upiral, kar je dalo ipovod za burne debate. Vprašanje se bo še obravnavalo. 4- Nemiri na Portugalskem. Po izjavah listov, je portugalska vlada sklenila po presoli političnega položaja, da odstopi, četudi ji parlament ni izrekel nezaupnice. V deželi vlada popoten mir. + Vojno stanje med Kitajsko in Nem-čllo končano. Tz Pekinga poročajo, da sta: Nemčija ta Kitajska, katera ni podpisala versailleske mirovne pogodbe, dne 20. maja sklenili dogovor, po katerem se smatra volno stanje med Nemčijo in Kitaisko ra končano. Dnevne Socilatao-demokratični župani. V Rušah nad Mariborom je izvoljen županom sodrug Janko Jože. Velika zmaga socijalnc demokracije v Sv, Petru pod sveto Goro. V občini je 560 upravičenih volilcev volilo 309, in sicer JSDS in KDZ 200 glasov oz. 16 odbornikov, JDS in SKS 70 glasov oz 5 odbornikov in neodvisna gospodarska stranka 39 glasov oz. 3 odbornike. Sodrugi oelavci in trpini so dokazali s tem svojo zavednost za naloge proletarijata in željo po ztoolljša-jvju razmer v občini. Dolžnost sodrug-v občinskih odbornikov bo, da bodo čim boti skrbeli za blagostanje in red občin ln za skrbno občinsko gospodarstvo. Naprej! Obrtniki, industrljalei, trgovci, ki hočejo razstaviti vzorce produktov oziroma blagla svojih podjetij na »Ljubljanskem velikem sejmu«, ki bo od 13. do 24. avgusta t. 1., se morajo priglasiti lz Slovenijo najkasneje do 31. t. m., iz ostalih krajev naše države pa do 15, junija t. I. ravnateljstvu »Ljubljanskega velikega sejma«, Ljubljana. Turjaški tre 6/11. Pripominjamo, da Strau 3. po vsak razstavljalec lahko tudi na licu mesta sklepal kupčije, ter bo najbolje udeležba pri tej gospodarski prireditvi seznanila njegovo podjetje z gospodarskimi krogi y Jugoslaviji. Izgubila se ie včeraj od 2. do pol 3. ure popoldne na poti po Resljevi cesti in po Sv. Petra nasipu od Zmajevega mostu Prešernovega spomenika srebrna moška žepna ura in nikelnasta verižica. Pošten najditelj je naprošen, da jo odda prot] nagradi v uredništvu »Naprej«. i000 kron nagrade dobi, kdor izsledi moško dvokolo, ukradeno zadnjo nedeljo proti večeru blizo Zgor. Šiški. Kolo je črno barvano, ima ime »Kinta« na zobč-nem kolesu, štev, 135.308. Imelo je na prvem kolesu star, temnosiv in ob obeh straneh razpokan, na drugem kolesu popolnoma nov, belosiv gumijev obrol, znamke »Pirelli«. Naznanilo sprejme policija ali upravništvo tega lista. Detomor. Dekla Frančiška Kumše pri Jamniku v Pijavi gorici je med delom pri krmljenju prašičev povila dete Zenskega spola in novorojenčka na mestu zakopala v gnoj. Oglas. Z 31. majem 1921 se radi ma- ilenkastnega prometa zfačasno ustav;! poslovanje p. u. Cven. Okoliš opuščenega urada, t. j. občina Cven s kraji Cven, Mota, Sp. in Zg. Kraplje, se s 1. junijem priklopi okolišu p. u. Ljutomer ter hkrati uvede v navedene kraje dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši p. u. Ljutomer. Dostavljalo se bo vsak dan raze« nedelj. Naše rdeče občine. Socijaliia demokracija in »Kmečko delavska zvezan je osvojila nove občine: Pobrežje, Studence, Račje, Rogozo, Kamnico, Tezno, LaReršperk, Lehen, Šikole, Ješenco, Sp. Žerjavce, Breg pri Ptuju, Hajdino, Brestemico, Rdeči breg in Str-nišče; na polovico pa Št. Lovrenc na Pok., Slivnico, Podovo, Zg. Hoče, Gorico ta Ruše. Zadnjič smo poročali že o naših uspehih pri občinskih volitvah, danes moramo smova podati še lepše in večje ustpehe. Socialistična ideja je dobila tal na deželi. Boj, ki so ga naši sodrugi tako častno dovršili pr; teh volitvah, nas prepričuje. Naj Kovore številke! v svrlio lažjega razumevanja podajamo sledeči pregled kratic: JSDS — jug. soc ijalno-demokratična s Iranka; KDZ — kmečko delavska zveza? SKS — Samostojna kmečka stranka (samostojni); SLS — Slovenska ljudska stranka (klerikalci); JDS — jug. demokratska stranka; !!-bcralci; NSS — narodno soeijalistična stranka; GOS Gospodarska stranka; NS ali NMS ali druge kratice označujejo združene liste več strank. Sotini okraj Maribor: Pod JSDS se razume tudi KDZ. Pobrežje JSDS 18, Gos. 6. Studenci JSDS 14, NS 10. Račje JSDS 10, SKS 6. Rogoza JSDS 7, SLS 3. St. Kungota JSDS 8, SLS 8. Razvanje JSDS 11, SLS 5. Kamnica JSDS 9, SLS 7. Brestcrnica JSDS 9, SLS 7. Rošpoh JSDS 7, SLS 9. Tezno JSDS 9, SLS 7. Lajteršperk JSDS 10, SLS 6. Breg pri Ptuju JSDS 9, SLS 3, SKS 3, Oos. J. Selnica ob Dravi JSDS 7, SLS 9. Pekre JSDS 8, SLS 2. Sl. Vas JSDS 4, SLS 6. St. Miklavž na Dr. P. JSDS 5, SLS 5. Je-čenca JSDS 6, SLS 4. Fram JSDS 7, SLS 9. Orehova vas JSDS 7, SLS 5, SKS ■!, Slivnica JSDS 8, SLS 8. Sp. Hoče JSDS .7, Zg. Moče JSDS 5, SLS 5. Bohova JSDS 6, SLS 4. Gornji Grad JSDS 7, SLS 9. Pohorje JSDS 4, SLS 6. Zrkovci JSDS 2, SLS 4, SKS 2, Oos. 1. Pekel JSDS 8, SLS 8. Zerjavci JSDS 10. Lehen na Poh. JSDS 7» SLS 3. Gorica JSDS 5, SLS 5. Podoba i^PS 5, SLS 5. Šikolc JSDS U, SLS 5. P ^e, Jsns 10. SLS 6. Skole JSDS. 11 ?SD6- SLS 4. Rudeči breg JSDS • RnSe JSDS 8. St. Lovrenc m a Poli. JSDS 8, SLS 3, SKS 5. Ruše JSDS 8, ostali 8. Hajdina pri Ptuju JSDS in KDZ 9, SLS 6, SKS 1. Vestnik $v&bode. Danes ob pol osmih zvečer pevska vaja »Svobode« v Ljubljani, Prosim pridite točno in vsi! dopisi. Riiše. Malo, kdo tam?<= — »Uredništvo »Tabora« iu prosim, kdo govori?« — »Ruše, glavni center vseh treh naprednih strank vštevši klerikalno. Cujte in strmiteI Tu je izvoljen od socijallstov »oberfcomu-uist« Janko Jože, čevljarski pomočnik, namesto samostojnega liberalca, in tu, v lej staro-liberalni »trdnjave«. — E, ras jel Ruška liberalna trdnjava se trese, čeprav jo razni liberalni kulisi kakor SKS in Ne-Se-Se skupno s klerikalnimi kimovci p«l-Mogotci se bojijo, da ne bi bila ta Gospodarstvo. — Angleške finance. Državni tajnik za finance,, Chamberlain, je predložil angleški spodn# zbornici proračun, ter Izjavil, da znašajo skupni stroški angleške vlade za leto 1921/22 — 947,023.000 iuntov šterlin-gov, dohodkov pa bo okoli 1,058,150.000, torej bo prebitka okroig 84,127.000 f. šteti. Rekel je, da je Anglija prva finančna velesila y Evropi, ter da je vrnila že ves dolg Japonski, Španiji, Argentiniji, Uruguayju In Nizozemski. Ostane le še dolg Zedinjenim državam ameriškim, Kanadi in Švedski. SocUallstfina obilna. Po svetu. Pirajo _ , njihova trdnjava popolnoma pokopana. Poročevalcu »Tabora« povemo, da je lažnik, ker je poročal, da je v naši občini 8 mandatov napredne stranke, 8 mandatov pa da ie bilo komunističnih. Konstatlramo, da je imela liberalna stranka 3 mandate, Ne-Se-Se 1 mandat, SKS pa 4 mandate. Ce šteje »Tabore tudi klerikalce med napredne stranke, potem bo pa že prav, čeprav na drugi stran; vedno kri£i, da Sl .S ni napredna Morda so pa ruški klerikalci izjema, kajne? O komunistih pa sploh ni govora. Sodrug Janko Jože ni komunist, ampak je naš zaveden sodrug, soustanovitelj in sobojevnik tukajšnje organizacije JSDS. V njem ne vidimo nobenega sovražnika delavse solidarnosti, kar je razvidno Iz tega, da smo ga izvolili županom. Liberalnim petelinom pa povemo le toliko, da naj ne hodijo na solnce z maslom na glavi. --Živela delavska solidarnost! Živele rde--c Ruše! Velenje. Iz našega rudniškega revirja beremo malokdaj kaj v časopisih, tako da si javnost lahko misli, da imajo rudarji tukaj nebesa. Stvar pa ni takžua. Od krivic, ki se sode nam rudarjem, borno danes navedli samo eno, V to avrho jemljemo ta-še primer: Premije akordnega dela na progah, Ce ena številka naredi do 14 metrov pro ge, ima akord od metra 124 K, od 14—15 metrov ima 139.50 K, od 15—16 m ima 155 K, od 16—17 m ima 170.50 K, od 17 do 18 m ima 186 K, od 18—19 m ima 201.50 K, od 19—20 m ima 217 K, od 20—21 m ima 230.25 K, od 21—22 m ima 263.50 K, od še več pa ima 279 K. — Na tem ptimeru sj lahko vsak, ki zna računati, izračuna koliko ceneje mora delati tisti ddavec, kl ima n. pr. tisto »srečo«, da slabše delo opravlja, ali pa da ni ravno zmožen tako delati kakor kak drugi. Vprašamo gospode pri deželni vladi, če najdejo v Jugoslaviji ali v Evropi sploh podoben akord. Kako takšen akord vpliva na delavčevo zdravje, je umevno. Tisti, iti najceneJSe dela, mora trpeti pomanjkanje, drugi pa, k| največ zasluži, mora svo(jo moč tako napenjati, da postane v par letih popolnoma nezmožen za vsako napornejše delo ali pa pride v prezgodnji grob. Takih slučajev je že dovolj v Velenju. Povemo pa sedaj tudi vzrok, zakaj gospodje pri tukajšnjem rudniku nočejo vsega tega odpraviti: VcJiko jamskih in dobro kvalificiranih delavcev mora pri rudniku opravljati kmeiijko dek>: n. pr. mora krompir saditi, saditi kole za fižol itd. Rudar mora torej iz jame ven, da se pa to na produkciji toliko ne pozna, se morajo pa drugi zato bolj napenjati. Gospodje, ali ni res? Pripravljeni smo, to tud; d okarati. — Velenjski rudaril. Kočevje. (Popravek.) Sklicujoč se na § J 9. tisk. zakona prosim, da z ozirom na dopis v Vašem listu št. 113. z 21. t. m str 3., stolpec 4., koder me dopisnik Imenuje »bivšega šulferajnovca«, »prejmete in priobčite v smislu določil omenjenega zakona taJe popravek: »Ni res, da sem bil kedaj šulferajnovec, res pa ie, da nisom bil nikdar ud kakega nemškega poJitičncga, prosvetnega ali celo bojnega društva. — Fr. Sat. Watzl, zač. vodja gimnazije.« Filip l:ra(nik: ŠMije o sotijalizmii in puliti. Uvodne misli. Kakor povsod v življeniu tako odločujejo tudi v politiki bolj značaji in nagoni. kakor omejena človeška modrost. Brutalni egoizem in častihlepje, sovraštvo in liubezen, sočutje in mistična ekstaza so sredstva, polom kojih predpisuie zgodovino obsežnejši um, kot je človeški. ... Vzpričo tega imajo politične študije m programi vse manjši pomen, kot bi se na prvi pogled zdelo. Za eno veliko prvotno silo. za eno samo veliko strast bi smela dati praktična politika knjigo nailepše modrosti. Kakor pa sc vsega tega zavedamo. tako se nam na drugi strani vendar zdi, da imata politična študija in politični program tudi za Praktično politiko svoj pomen. Razum in misel vstvariata okvi- — Predsednik Alasaryk je odpotoval v svrho zdravljenja na otok Capri. — Pomanjkanje v Avstriji, Radi pomanjkanja moke so na Dunaju ta teden znižali racijo moke na en sam četrt kilograma za osebo. — Umor Tisze. Nad obtoženci v procesu umora grofa Tisze je v torek vrhovno Itoavedsko sodišče izreklo končnove-ljavno obsodbo. Olede Stefana Dobosa, ki je bil, kakor znano, obsojen na smrt In je pred nekaj meseci v ječi umri, je hila prva obsodba kasiratia in zadeva izročena civilnemu kazenskemu sodišču. Olede Tiborja Sztankovskega se je smrtna obsodba I. Instance izpremenila in je bil obtoženec obsojen na 17 let prisilnega dela Olede Hiitt-nerja so bili predloženi ničnostni razlogi zavrnjeni. — Železniški voz, v katerem so leta 1918. Francozi ‘m Nemci podpisali premirje, so sedaj spravili v muzej invalidov v Pariz. — Slavni tenorist Enrlco Caruso se Je odpeljal te dni iz Newyorka v Italijo; — Poslednji vitezi. Madžarsld ministrski predsednik grof Bethlen je poslanca Szilagylja pozval na sablje, ker ga je imenovani poslanec v parlamentu z medklici razžalil. Grof Bethlen je seveda krščanski socialec. — Ameriške novic«, PoJozaj delavstva iv Ameriki se še ni icboiJSal. Cene Živilom ki Industrijskim produktom so_ sicer z*. malenkost padle, znižale pa so več kot primemo tudi delavske plače. Brezpose! nost v Zedinjenih državah je še vedno zelo velika. Kapitalisti z vso silo pritiskajo na delavstvo, To kažejo številne stavke v raznih strokah. V tem mesecu so Imeli velike mezdne boje tiska miški, stavbinski delavci, mornarji in delavci pekarske In kovinarske s trde e. Tipografi so dosegli s stavko najprej v Chicagi, da se je uveljavil zanje 44-urni delavni čas; sedaj ga za to stroko uvajajo pogodbenim potom tudi v drugih krajih Zedinjenih držav; tipografi so pa za to svoio pridobitev marali pristati na primerno znižanje svojih plač. Mornarji so dosegli, da so Jim delodajalci priznali staro mezdno pogodbo. — Ameriška vlada zastonj išče Izhoda iz gospodarske krize; ne more najti ugodnih izvoznih trgov za svoje produkte. — Iz življenja slovenskih rojakov podajemo te-le novice: Po vseh večjih slovenskih naselbinah so ustanovili zadnji čas socijallstične klube, pa tudi konsumne zadruge. Pri občinska volitvah so ponekod bili v občinske odbore izvoljen; tudi nekateri slovenski rojaki. V kraju Rockdale je bil celo izvoljen županom 22 letni Slovenec Franc Gospodaric, gotovo najmlajši župan v Zedinjenih državah. V raznBi krajih so umrli: V Chisholmu: Janez Zgonc iz Roba na Dolenjskem; v Standartville Janez Pajz-dar; v New Castle Helena SeJan iz Iga pri LauMjaui; v Clevelandu Anton in J^nez Keržlč (ponesrečila); v Meadowlands Viktor Lenassi in Marij# Kokelj iz Žiro v; v Pittsburghu Ignacij Derganc lz Toplic ni Dolenjskem; v Stellton Janez Mavretič (ponesrečil); v ClaHdge Neža Polanček; v Braddock Marija Jerina, roj. Steplnšo.k Iz Ribnice na Štajerskem. — Prepoved alkoholnih pijač v Ameriki bo bržkone dvignjena. Kakor javljajo •isti, se bo to izvršilo na ta način, da bodo mogli ljudje dobivati ailkoliolne pijače na zdravniški recept. Zdravniki bodo imeli pravico izdajati recepte v neomejenem Volitve županov. Te dni se vrše po deželi volitve županov in občinskih starejšinstev. Načelstvo naše stranke je upoštevalo, da so gospodarske, strankarke in kraievne razmere na deželi tako različne, da se ne more dati našim občinskim odbornikom na deželi enotna obvezna direktiva glede nastopa pri županskih volitvah, Samo priporočalo se jim je. naj se ogibljejo kompromisov z uedelavskimi strankami. Celjski komunike o stališču JSDS ie veljaven samo za avtonomna mesta Ljubljano, Celje, Maribor in Ptuj. Iz poročil, ki nam prihajajo z dežele pa razvidimo. da tudi naši občinski odborniki na deželi pravilno razumevajo položaj in vobče ne sklepajo nikakih gnilih kompromisov z nasprotnimi strankami. Prav zanimive stvari nam poročajo sodrugi z dežele. Vem. s kako sladkimi besedami in obljubami jih snubijo tu samostojne ži tam zopet klerikalci. Naši občinski odborniki pa odklanjajo vsako zvezo z enimi kakor z drugimi. Konstatiramo s priznanjem to dejstvo, ker kaže, da se socialistična zavednost utrjuje tudi na deželi. In tega se še bolj veselimo kakor lepih uspehov, ki smo jih dosegli pri občinskih volitvah. Socijalistični občinski klub. Naši občinski odborniki naj v vsaki občini ustanove lasten klub občinskih odbornikov JSDS in KDZ. Tak klub je zelo potreben za uspešno delovanje v občinskem odboru. Klub imej redne sestanke, ki se jih morajo udeleževati vsi naši odborniki. Na teh sestankih ali sejah, ki se naj vrše zlasti pred vsako Isejo obč. odbora naj se razoravlja-Ija in raztovarja o vseh vprašanjih in predlogih, o katerih se ima sklepati v občinskem odboru. V marsikaterem vprašanju, s katerim se ima pečati občina, je lahko mogoče, da bi bila mnenja naših občinskih odbornikov različna. Naši odborniki naj sc torej o takih spornih vprašanjih na khibovih sestankih razgovore in naj vestno upoštevajo vse, kar govori za in kar govori proti. V veliki večini vseh slučajev bodo že na ta način prišli do popolnega soglasja. A.ko bi v kakem slučaju še dvomili, kar jim je storiti, naj vprašajo za mnenje strankino tajništvo. Ce bi se pa v poedinem slučaju nikakor ne mogli zediniti, naj dajo vprašanje na glasovanje in naj odločuje večina. Večini naj se podvržejo tudi tisti, ki so sicer nasprotnega mnenja. Na vsak način naj naši odborniki v sejah občinskega odbora nastopalo kakor jj. en mož. lo zahteva strankarska or* ganizacija in disciplina. Ako bodo tako ravnali, si bodo pridobili med: strankinimi somišljeniki Priznanje* med nasprotniki pa rešpekt. Občinske aprovizaciie. Avstrij-* ska državna uprava je za časa voj« ne ustanavljala po občinah ao rov iz a-, cije. ki so imele namen razdeljevati po primernih cenah najpotrebnejša živila ubožnejšim slojem. Te aprovi-« zacije pa v mnogih slučajih niso pra-* vilno izvrševale svojega namena in so le prepogosto služila egoističnim interesom vaških mogotcev, kar je vzbujalo^ splošno ljudsko ne voljo, vprašanje teh občinskih aprovizacij je še v marsičem nejasno, zlasti za« radi tega, ker so se ustanavljale brez pravega načrta in so razna okrajna glavarstva izdajala glede njih različ« ne ukaze. V mnogih občinah so se vodile aprovizacije v občinski režiji, v nekaterih pa so župani prepuščali razdeljevanje živil trgovcem. Novi občinski odbori se bodo morali pe« čati tudi z gospodarstvom teh apro* vizacij in bo zlasti važno vprašanje, kako je bilo vpoiubiti dobiček iu kdo je dolžan nositi izgubo teii aproviza-ci!. V naslednjem hočemo podati samo nekatera sjilošna navodila, sicer, jo pa treba samostojno presojati vsak posamezen slučaj, ker sta zaradi različnih ukazov in različne organizacije v občinah komai dva slučaja popolnoma enaka. Pred vsem je treba strogo ločiti občinske aprovi-zacije od ostalega občinskega gospodarstva. Župani so izvrševali obč, aprovizacije na ukaz okrajnega glavarstva, torej v prenesenem delokrogu. Zato je treba strogo ločiti račune o aprovizaciji od pravili občinskih računov. Nepravilno ie torej, ako so nekatere občine vodile ta račune skupno. Ako je v aprovizaci-jah kaj dobička, se sme ta dobičelc uporabiti za namene, kakor jih ja imela aprovizacija, namreč v prid revnejšemu prebivalstvu, n. pr. v. izboljšanje oskrbe občinskih ubožcev. za zgradbo ali nakup uožne )ti-še itd. Ne sme se pa dobiček iz aprovizacije uporabljati za kritle splošnih' občinskih izdatkov ali za plačilo občinskih dolgov. Če pa je izguba, je občina ni zavezana trpeti iu je ne sme nase prevzeti pod nobenim ito-icojem. Dopisi In vprašanja o občinskih zadevah naj so pošiljalo na naslov: Samoupravna pisarna .ISDS in KDZ Uubljana. poštni predal 168. Če sa želi odgovor, naj se priloži poštno znamko za 2 K. trri~" številu. Vsled tega so že stopili ameriški pivovarji 'm vinotržci v stike z nemškimi. — Na Madžarskem so pravkar odpravili izkaznice na tobak, ker se je tobačna produkcija zvišala in se tud! letos obeta dobra tobačna letina. — Napredek v brezžični telelonlsUkl. Marconi je pred nekaj dnevi povabil nekoliko žumalistov na palubo svoje Jahte »Elektrac k poizkusom z brezžično telefo-nistiko. Razgovor med Jahto in postajo na Centoceili je bfl zelo jasen in ropot pisal- nega stroja, na katerem Je žurnalist registriral razgovor, ni prav nič zatoraujeva!, d« b| vsi navzoči razločno ne slišali gramofona, ki »o ga izpustili na Centoceili, Vsakega zavednega sodruga častna dolžnost je, da naroči delavski list „N AP£E J“ ga razširja ter mu pridobiva novih naročnikov. I. SANDRIN LJUBLJANA velika zaloga vsakovrstnega USNJA 1 kož, potiprlalav, gonilnih jermenov In boksa na d0be 1 $ MESTNI TSa! Pristaši te vrste socijalizma j*) smatrajo le zn sredstvo, ki naj I nam prinese pravičnejši družabni red iu ki naj pripelje sociialno vprašanje na splošno za en korak y, smeri proti njegovi rešitvi. V koli-, kor vstvarja moderna družabna produkcija v vedno večiih merah izkoriščanje, poskuša ta socijalizem moderno družabno produkcijo reorganizirati. socijalizirati. To ie socijalizem druge vrste. Ta socijalizem je ^lava modernega socialističnega gibanja. Samo tam, kjer se združujeta glava in meč, postaja socijalizem gradeča kulturna sila. ne samo razn dirajoča. In v interesu obeh komponent sccijalizma je, da se združita. Ako poskusimo vse, kar smo v tem odstavku povedali v enem sa-^ mem stavku izraziti bomo rekli: SocijaUezin je politično gibanje, ki gre za teni, da ustvari oplrn?> sa na razredni !toi raodonsuira ri^a bre?ra2rc?i.!ni, prnv-Su 'i -fru« red. (Dalje prih.) Stran 4. NAPREJ. Slev. 116. Brrrfislav Nušič: Rejenček. Preložil Cvetko Golar. (Dalje.) Nazadnje, ko so bili vsi zbrani, pozvoni k. Sima in začne svoj govor. ki ga je ves prvi teden pisal, a ves drugi teden popravljal. Učitelj muzike je znal ta govor na oaniet in je nrckinil gospoda Simo dvakrat 7. vzkliki: »Tako je, tako ie!« V drugi polovici svojega govora je g. Sima natanko očrtal slučaj, ki se je njemu pripetil. Pred svojimi vrati je našel dete. lepo. zdravo, rdeče, in ko je dete tako lepo. zdravo in rdeče, zakaj bi se z njim pogubil ugleden državljan! Ako pa se to dete izroči občini, in ga ta izroči kaki ženski, kaj bo iz njega? Ne bo dobil uikakšne primerne vzgoje in ne bo potemtakem državljan, a vendar ie od dne do dne večje pomanjkanje dobrih državljanov, tako da bi mo-ralo to skrbeti že državo samo. — Zato on — gospod Sima — misli da bi se vsi morali združiti in sprejeti lega otroka, ki se je najdlo pred njegovimi vrati, na prvem mestu. a potem vsak drug otrok, ki bi se našel bodisi pred njegovimi vrati ali kje drugje. Svoj lepi jjovor je končal g. Sima s temi besedami: Na to nas poživljajo naša človeška čuvstva. k temu nas navaja naš veliki učitelj, Bog in človek, veliki mučenik, s temi znamenitimi besedami: »Pustite male k meni!« Učitelj muzike vzklikne prvi, a za njinv ves ostali zbor: »Tako je, živio!« Nato je vzel besedo prečastni g. arhiniandrit Grigorije in je govoril o deci s cerkvenega stališča. V Klavnem je v svojem govoru hotel povdariti misel, da imaio otroci pravico na ljubezen svojih roditeljev. in da so tudi takšni otroci, ki smo jim vsi roditelji, in da imajo ti pravico do ljubezni nas vseh. Potem je vstal tudi profesor matematike in je zelo leno in poučno dokazoval, kako nastanejo otroci, kar je g. Sime Nedeljkovič z največjo paznostjo poslušal. G. Sava Jankovič, tisti, ki se je rad vsiljeval društvom za blagajnika je zahteval tudi besedo in predlagal, ako se že osnuje društvo, naj bo čim večja Članarina. G. Sima mu je pojasnil, da zdaj še ni govor o tem. ker se za enkrat bavimo samo s teoretično stranjo tega vprašanja. Nazadnje po še nekaj govorih je bilo v načelu sklenjeno, da se osnuje društvo za najdenčke. Da bi se moglo pristopiti k osnovanju društva. je bil izbran ožji odbor peto-rice, ki mu je bila dana naloga, da si naroči iz iujine' pravila o sličnih društvih, da jih prouči in nato zopet skliče enako zborovanje ter predloži poročilo. Tako se je lepo in z uspehom končalo to zborovanje, in g. Sima je odšel veselo domov, da pove gospej Bosiljki, kako se bo njena ideja uresničila. in da jo še enkrat prepriča, kako je to divna ideia. Zdaj je bilo torej vse na odboru petoriee, ki se je zmerai zbiral, a se nikakor ni mogel sniti. Pogrešek je bil mogoče v tem. ker se ta odbor petoriee ni konstituiral, in se ni vedelo kdo je predsednik, da bi sklical sejo. In tako, čakajoč drug na drugega, sta minila dva pa tudi trije meseci. Nazadnje se po strašnih mukah vendar sestane odbor Detorice na seji. ki ni dolgo trajala, in na kateri je bilo odločeno, nai vsak od njih piše komu po pravila enakih I društev.. No. sedaj je pa bilo treba čakati na odgovore, in tako so pretekli zopet štirje meseci. Po štirih rnese^ cih se je zopet sešel odbor oetoriee in je izbral iz svoje sredine dvojic co. ki sta imela stvar proučiti. Ta dva sta proučavala stvar kaka dva, tri mesece in sta dva ali trikrat sklicevala odbor petoriee. ki se je čez mesec dni po vsestranskem klicanju in iskanju jedva sešel. Stvar je bila proučavana na dveh. treh sejah, ki so se vsak mesec komaj enkrat mogle sestati, in nazadnje na noslednji seji odloči petorica. da se skliče zopet zborovanje. No, predno je bilo zbbrovanje sklicano, sta pretekla še dva meseca. in ker je na prvo napovedano seio prišlo vsega skupai le dvoje ali troje zborovalcev, zato so čez mesec dni sklicali novo seio. (Dalje prih.) Čitajte velezanimivo študijo Dr. ©So Bauer ■ Uratnih Pot k Socijalizmu. Cena K 2.’—- Naroča se v upravi „NAPREJ“. »n. poli tirana spalna soba, «C. ogledalo z marmorjem, 2 mizi, ura, čevlje St. 44 in kuhinjska oprava. Ogleda se lahko od 10. ure dalje: PreSernova ulica 50, II. nadstr., vrala levo. Konsumno društvo rudaigev Hrastniku vpisana zadruga z omajanim poroštvom : sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4°lo. = Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade: Rezervni delež K 64.316*67. Društveni delež K 17.103*71, Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,963.093*48. Delež znaša K 40*—. Clan postane lahko vsak. se za eno sobo even-iuelno tudi posamezni kosi. Poizve se pri IGNACU KOVAČIČ, Spodnja Šiško, Kolodvorska ulica sit. 160. Kora, oves. otiobe in druge dež. pridelke dobavlja v vrečah .ali rinfuzi cele.vagone ali tudi manjše množine najceneje: Rimska cesta it. 2. Brzojavi: „PAREM, Ljubljana". Sprejme se gospodinja srednje starosti k trem odraslim osebam za vsa domača dela. Kje pove uprava „Napreja“. U» A budilke, nN ■ " ha ike, verižice, zlata lito, srebrnta o, oiale porotna prstan« in sHie m kupite najbolje pri A. Lečnik, urar in zlatar, Celje* Glavni trg S«. 4. Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvisji ceni. MPIZT vseh vrst * CIRIL SITAR LJUBLJANA vseli vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobnke FRANJO CERAR, v Stiku, pošta Dtmžale pri LjifaljaoL V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejii modi. V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i TerSan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. ......... KAJO DELIČ, zlatar in draguljar Ljub lian a mm »u priporoča tvojo iHi ii dnlianko delavnica za nova dela in popravila vsake vrete, kakor tudi za p o zla to-vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseb uzordh in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenali, ali pa izmenjava za novo blagp. Medli, Rakove & Zanki, i pral A« Zanki sinovi. Tovarna kemlinlh in rudn. barv ter lakqv Centrala: Ljubljana, d. z o.z, Skladišče: Novlsad. Telefon 64. Braojavi: MERAKL, Ljubljana. Telefon ^4. Emajlnl laki. Pravi flrnei. Barva za poete. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweifi), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. , MERAKL", Lak za pode. »MERAKL", Linoleum lak za pOde. „MERAKL“, Emajlni lak. „MERAKL“, Brunoline. Canlkl aa aaCaano «• nw*o*ll|a|a 1 Nakupovalna zadruga za konzumne in produktivne zadruge in zavode r. z. z o. z. v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5 priporoča svojim članom nakup najrazličnejšega blaga! Poziv na podpisovanje delnic novo se snujoče ,Kočevske trgovske in industrijalne banke4 delniške družbe v Kočevju. .. . ... I 'e i . :;: Na podlagi odobrenja ministra za trgovino in industrijo z dne 13. aprila 1921, VI. št. št 2067 in koncesijske listine oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani z dne 21. aprila 1921, št. 2806/21 se daje v podpis 5 (pet) mllU. kron deln. glavnice zgoraj imenovanega novo se snujočega bančnega podjetja v Kočevju razdeljene na 12.500 komadov na prenositelja se glasečih delnic po K 400 nominale. Prijave sprejemajo: Mestna hranilnilnica v Kočevju. Jadranska banka v Ljubljani in yse njene podružnice. Posojilnica v Ribnici. Posojilnica v Sodražici. Posojilnica v Loškem potoku. Posojilnica v Velikih Laščah. Posojilnica v Dobrepoljali. Podpisovanje se vrši do 1. junija 1921. Delnice se bodo izdajale v izvodih po 1, 5, 10, 20 in 25 komadov skupaj. Pripravljalni odbor si pridrži pravico svobodno odločati o dodelitvi delnic. Znesek delnic po 400 K za kos in za kritje stroškov pri izdaji delnic po 30 K na vsako delnico je vplačati takoj po naznanjeni dodelitvi pri podpisnem mestu, oziroma pri Mestni hranilnici v Kočevju ali pa, kjer bode naročil pripravljalni odbor najkasneje v 8. (osmih) dneh po prejemu obvestila o dodelitvi. Vsak podpisatelj prejme začasno potrdilo o vplačanem znesku, delnice same pa prejme pozneje proti izročitvi začasnega potrdila o dodeljenih delnicah in vplačanem znesku. Kočevje, dne 1. maja 1921. Za piMAl rita „KtM hunti ii mm M«“ < <•«• Vinico Heinrttiar, France Ilc, trgovec in industrijalec v Kočevju. trgovec in posestnik v Jlilinici. A. Kajfež, Alojzij Kresse, veletrJ.ee in posestnik trg., načelnik trg. g remija v Kočevju. in posestnik v Kočevju. Alojzij Loy, posestnik in župan v Kočevju. NISko Kajfel, trgovec v Kočevju. Dr. V. Maurer, notar v Kočevju. Matija Rom, Josip Bttthel, trgovec in pos. v Kočevju, pos. in trgovoc v Kočevju. Bor. Sblf, trgov, v Kočevju. Priporoča se tvrdk Veiletna garancija. .Josip Peteline, Uubliana, Sv. Petra nasip it. 7, popravila se sprejemajo. edina to var n lika zaloga Šivalnih Sfrojev v vseh opremah, materljal in Izvriba predvojna, za lodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-VElietna pauija steme, igle, olje na drobno in debelo. UrtlilM pantijal .......... — Ugodni plačilni pogoji. Mariborska eskomptna banka, Maribor, ■■■* s 7 vršuje vsakovrstne bančne posle —m Tegetthoffova ulica 11 ' v> Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC lJ_P£l.1Lal“godneišim' p0g0JI‘ — Izdajatelj: Ivan Mlinar. la^ JJčitčliske tiskarne v Ljubljani, mu Odgovorni urednik: J ali, Vehovec,