Velenje, 10. 2.1978
Rubrika Našega časa
Vsebina
Po sklepu izvršnega sveta skupščine občine Velenje objavljamo v »Delegatskem Našem času":
•	DOGOVOR o izvajanju politike cen proizvodov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1978
•	DRUŽBENI DOGOVOR o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji
•	DOGOVOR o usklajevanju davčne politike v letu 1978
Delegate zborov skupščine občine Velenje opozaijamo, da je predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1978 na dnevnem redu sej zborov skupščine občine Velenje, ki bodo v ponedeljek, 13. februaija.
Dogovor
o izvajanju politike cen proizvodov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1978
PREDLOG
«	12.1.1978
V skladu z zakonom o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji in skladno z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1978 ter dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1978 v SFRJ so izvršni svet Skupščine SR Slovenije in izvršni sveti občinskih skupščin sklenili
DOGOVOR o izvajanju politike cen proizvodov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1978.
1. člen
Izvršni svet skupščine SR Slovenije, izvršni svet skupščine mesta Ljubljane, izvršni svet skupščine obalne skupnosti Koper in izvršni sveti občinskih skupščin bodo v mejah svojih pravic, pooblastil in obveznosti nastopali v skladu z zakonom o družbeni kontroli cen ter z doslednim izvajanjem vseh nalog, določenih v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1978, ustvarjali ugodnejše pogoje za
uresničevanje politike ekonomske stabilizacije.
2.	člen
Za uresničevanje sprejete politike ekonomske stabilizacije bo v letu 1978 potrebno nadaljevati z napori za omejevanje stopnje inflacije. Z novimi sistemskimi rešitvami na vseh področjih družbene reprodukcije in na področju cen bodo podani pogoji za doseganje temeljnega cilja ekonomske politike in politike cen.
3.	člen
Organi, pristojni za cene, bodo pri oceni predloženih cen s strani organizacij združenega dela upoštevali, ali so te pri oblikovanju cen proizvodov in storitev izhajale iz kvalitativnih faktorjev gospodarjenja (večje produktivnosti, učinkovitosti in ekonomičnosti poslovanja ter boljše organizacije dela in izrabe proizvodnih zmogljivosti) in ali je oblikovanje njihovih cen zasnovano na sistemu cen in sprejeti politiki cen.
4.	člen
Podpisniki dogovora bodo z ukrepi ekonomske politike ter z drugimi ukrepi in predpisi zagotavljali, da bo rast cen proizvodov in storitev iz republiške in občinske pristojnosti v letu 1978 na vseh področjih nižja od dosežene rasti cen v letu 1977. Stopnja rasti proizvajalčevih cen industrijskih proizvodov naj v letu 1978 ne bi presegla 9 %. Cene v prodaji na drobno in cene življenjskih potrebščin naj ne bi porasle za več kot za 12 % do 13 %, cene storitev pa v poprečju ne bi smele biti višje za več kot 12 %(vse v primerjavi december 1978 nasproti decembru 1977).
Politika cen se bo izvajala diferencirano in selektivno, organi za cene pa bodo pri oceni predloženih cen izhajali iz razmer na trgu, ekonomskega položaja, položaja v primarni delitvi ipd., ter s tem postopno odpravljali obstoječa nesorazmerja med cenami istih proizvodov in storitev. Pri spremembi cen bodo dajali prednost tistim proizvodom in storitvam, kjer so nesorazmerja v cenah in negativne posledice na trgu najbolj izrazite.
5.	člen
Družbenopolitične skupnosti oziroma njihovi organi bodo ustvarjali pogoje in vzpodbujali pripravljanje in izdelavo družbenih dogovorov oziroma samoupravnih sporazumov, zlasti za proizvode in storitve, ki imajo na tržišču monopolen ali drug izjemen položaj v sodelovanju z organiziranimi potrošniki.
Cene za proizvode in storitve bodo OZD oblikovale samostojno, kjer to dovoljujejo tržni pogoji, pa tudi s samoupravnimi spo-
razumi na bazi odvisnosti in dohodkovne povezanosti v reprodukcijskem procesu, v izjemnih primerih pa tudi z neposredno družbeno kontrolo cen.
Podpisniki se obvezujejo, da bodo pristojni organi za cene pri oceni predloženih cen izdelkov in storitev, za katere so oblikovane samoupravne interesne skupnosti, svoje odločitve pogojevali s predhodnimi sklepi, stališči in mnenji ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
6.	člen
Podpisniki dogovora se zavezujejo, da bodo na temelju predloga zakona o temeljih sistema in družbene kontrole cen pospešeno pripravljali ustrezne predpise s področja svoje pristojnosti, da bi se tako lahko novi sistem cen v celoti hkrati uveljavljal.
7.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se, v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 in zveznim dogovorom o izvajanju politike cen, opredeljuje za naslednjo politiko proizvajalčevih cen industrijskih proizvodov in cen storitev iz svoje pristojnosti:
-	Do sprejema dogovora, s katerim bo dolgoročno in v skladu z novim sistemom cen urejeno oblikovanje cen v energetiki, se bo cena električne energije lahko povečala le za 10%.
-	Cene gradbenega materiala naj se ne bi povečale za več kot 8 %.
-	Cene mlečnih izdelkov se ne bodo povečale.
-	Podražitev cen dnevnikov znaša lahko le 0,50 din po izvodu in to šele v drugi polovici leta.
-	Cene učbenikov bodo do novega šolskega leta urejene s samoupravnimi sporazumi na temelju naprej izdelanih in samoupravno sprejetih kriterijev, ki zagotavljajo ustreznejšo raven cen učbenikov.
-	Cene gozdnih sortimentov se bodo lahko povečale največ do predvidene rasti cen proizvajalcev industrijskih proizvodov, in to v okviru samoupravnih sporazumov, s katerimi se na novih osnovah urejajo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi.
-	Tarife v železniškem potniškem prometu se bodo povečale v skladu z medrepubliškim dogovorom.
-	Povečanje cen v cestnem potniškem in tovornem prometu bo izvedeno le v primeru podražitve naftnih derivatov.
-	Cene PTT storitev, RTV naročnine in drugih storitev v letu 1978 ne bodo povečane.
&w%.t	.i,t. 4*>.i »»va1^ f- < w
8.	člen
Podpisniki dogovora soglašajo s tem, da bodo ustvarjali pogoje in sprejemali ukrepe, da se pri oblikovanju cen kmetijskih i proizvodov uresničijo izhodišča in kriteriji iz dogovora o temeljih družbenega plana Jugoslavije za razvoj agroindustrijskega kompleksa v razdobju od 1976 do 1980. leta.
Pri razreševanju problemov cen kmetijskih in živilskih proizvodov bodo pristojni organi tesno sodelovali z ustreznimi poslovnimi skupnostmi Gospodarske zbornice Slovenije. V tem okviru se bodo republiški komite za tržišče in cene in zavod SR Slovenije za cene ter republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
—	zavzeli za vskladitev odkupnih cen živine, proizvajalčevih ter drobnoprodajnih cen mesa in mesnih izdelkov;
—	pripravili ukrepe za uveljavitev nadomestila pri prodaji mleka in mlečnih izdelkov in mesa mlade pitane govedi;
—	pripravili kriterije in mehanizme za intervencije na trgu iz republiških rezerv in iz uvoza ter z odkupom kmetijskih pridelkov, ki bodo v sistemu zaščitnih cen.
9.	člen
Podpisniki tega dogovora soglašajo, da bodo vzpodbujali povezovanje in združevanje dela in sredstev proizvodnih organizacij in organizacij blagovnega prometa. Sprejeli bodo ukrepe za obvezno evidentiranje sklenjenih sporazumov in določili organe, pristojne za evidentiranje, katerih naloga bo ocenitev skladnosti določb o cenah v sporazumih s sistemom in politiko cen.
Do uveljavitve samoupravnih sporazumov na teh osnovah se bodo cene proizvodov iz republiške in občinske pristojnosti oblikovale v skladu s sedanjimi veljavnimi predpisi
10.	člen
Izvršni svet mesta Ljubljane, izvršni svet obalne skupnosti Koper in izvršni sveti občinskih skupščin se obvezujejo, da bodo , v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1978 sprejemali ukrepe, s katerimi bodo zagotovili izvajanje naslednje politike cen izdelkov in storitev iz svoje pristojnosti:
—	Z ekonomskimi (davčno politiko, ustrezno politiko najemnin zi poslovne prostore, kreditno politiko ipd.) in drugimi ukrepi bodo zagotovili, da stopnja rasti cen storitev v letu 1978 ne bi bila višja od 12%. Pri tem bodo vodili diferencirano politiko tako, da bodo tudi s cenami vzpodbujali racionalno gospodaijenje na tem področju.
—	Pri odločanju o cenah, ki so pomembne za življenjski standard občanov, bodo pristojni organi za cene svoje ocene o skladnosti predloženih cen s sistemom in sprejeto politiko cen obvezno pogojevali s sklepi, stališči in mnenji organizacij potrošnikov in ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti.
—	Stanarine se bodo v skladu z izhodišči za uveljavljanje ekonomskih stanarin v letu 1978 povečale v juniju, in sicer do 30 %, ob hkratnem razdelanem sistemu subvencioniranja, ki bo omogočil večjemu številu občanov pravico do nadomestila.
—	Za enak procent se lahko povišajo tudi najemnine za poslovne prostore, če v posameznih občinah to ni drugače določeno s samoupravnimi sporazumi. Stopnja rasti najemnin za poslovne prostore, namenjene za osebne storitve, naj bo nižja od 30 %.
—	Cene komunalnih storitev se lahko zvišajo največ do 8 %. Večja rast cen teh storitev je lahko le posledica samoupravno dogovorjenih sklepov za zbiranje sredstev za razširjeno reprodukcijo v okviru samoupravne komunalne skupnosti.
—	Rast cen obrtnih storitev ne sme biti višja od 12 %. V tem okviru bo dana prednost cenam deficitarnih obrtnih storitev. Zaradi enotnejšega obravnavanja in razreševanja cen obrtnih storitev bodo Gospodarska zbornica Slovenije, republiški sekretariat za industrijo ter zavod SR Slovenije za cene v prvi polovici leta 1978 izdelali, v skladu z novim zakonom o sistemu in družbeni kontroli cen, merila in kriterije za oblikovanje cen obrtnih storitev.
—	V prvem četrtletju bo zavod SR Slovenije za cene pristojnim občinskim organom za cene posredoval enotne kriterije za oblikovanje cen storitev priključevanja na PTT in električno omrežje.
—	Tarife v mestnem prometu se lahko zvišajo za 0,50 din po vožnji, in to le v primeru, da v letu 1977 niso bile zvišane in da problema te dejavnosti ni mogoče rešiti na drugačen način kot z zvišanjem cen.
—	Cene ostalih storitev iz občinske pristojnosti se v letu 1978 ne bodo povišale.
—	Cene kruha ostanejo do nadaljnjega nespremenjene. V sredini leta se bo ocenilo, ali in v kolikšni meri bo potrebno cene povišati.
11.	člen
Podpisniki dogovora se zavezujejo, da bodo aktivno pospeševali samoupravno sporazumevanje o oblikovanju cen v stanovanjski izgradnji in zagotovili, da bodo vsi dejavniki v stanovanjski izgradnji pri oblikovanju cen stanovanj dosledno upoštevali določbe družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji.
12.	člen
Pristojni organi družbenopolitičnih skupnosti bodo s svojimi ukrepi poskrbeli za boljše preskrbovanje prebivalstva mest oziroma potrošniških središč s potrebnim blagom, zlasti s kmetijsko živilskimi proizvodi, in v ta namen nadaljevali proces samoupravnega povezovanja organizacij združenega dela s področja proizvodnje in organizacij združenega dela s področja predelave in prometa.
13.	člen
Za boljšo preskrbo občanov in pravočasno intervencijo na tržišču bo v prvi polovici leta 1978 sklenjen družbeni dogovor o republiških tržnih blagovnih rezervah, s katerim bo urejeno oblikovanje, uporaba in programiranje teh rezerv. Prav tako bo izdelan enoten program rezerv. Financiranje republiških tržnih blagovnih rezerv bo urejeno s samoupravnimi sporazumi s poslovnimi bankami. Poslovne banke pa bodo v skladu z opredeljeno poslovno politiko zagotovile tudi del sredstev za financiranje občinskih blagovnih rezerv.
14.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo poskrbeli, da bodo republiški in občinski organi tržne inšpekcije učinkovito odkrivali nepravilnosti pri oblikovanju cen. Republiški tržni inšpektorat bo posebno pozornost posvetil motnjam na enotnem jugoslovanskem trgu, špekulacijam v blagovnem prometu in kontroli kvalitete izdelkov in storitev. Organi tržne inšpekcije bodo tekoče seznanjali svoje izvršne svete in jih vsaj dvakrat letno celoviteje obvestili o negativnih pojavih na trgu in pri oblikovanju cen.
15.	člen
Organi, ki so pristojni za ukrepe na področju trga in cen, bodo redno spremljali in analizirali izvajanje politike cen, ki jo določata resolucija o izvajanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980. leta v letu 1978 in ta dogovor in o tem vsaj dvakrat letno obveščali pristojne organe v družbenopolitičnih skupnostih.
Podpisniki dogovora se bodo med seboj obveščali in sodelovali pri koordiniranju in usklajevanju ukrepov in akcij za realizacijo dogovorjene politike cen v letu 1978.
16. člen
Ta dogovor se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Ljubljana, dne 22. 12. 1977
Obrazložitev
Z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1978 je celotna politika usmerjena v dosledno uveljavitev z družbenim planom opredeljenih kvalitet v gospodarstvu. Z novimi sistemskimi rešitvami na področju pridobivanja in razporeditve dohodka in ukrepi za racionalnejše gospodarjenje na vseh področjih družbene reprodukcije, bodo ustvarjeni pogoji za uresničevanje temeljnega cilja ekonomske politike in omejevanje inflacije.
Za uresničitev teh ciljev je med drugimi nalogami določeno, da se takoj po sprejetju medrepubliškega dogovora o izvajanju politike cen v februarju 1978 sklene dogovor o izvajanju politike cen iz pristojnosti republike in občin. Ta dogovor podpišejo izvršni sveti Skupščine SR Slovenije in izvršni sveti skupščin občin.
Z dogovorom se podpisniki obvezujejo za dosledno izvajanje ključnih nalog iz resolucije, kar bo omogočilo, da se na področju tržišča in cen postopno in selektivno odpravljajo najbolj izrazita nesorazmerja ter, da bo rast cen in življenjskih stroškov nekoliko pod rastjo, doseženo v letu 1977.
Izvajanje politike cen temelji še na naslednjih opredelitvah:
-	da združeno delo samostojno in z medsebojnimi samoupravnimi sporazumi določa in usklajuje odnose na tržišču in pri tem upošteva skupne interese, kakor tudi potrebo po večji produktivnosti dela in izkoriščanju zmogljivosti, s čimer se zmanjšuje pritisk za zvišanje cen in vgraditev vseh stroškov in izgub v ceno;
-	da družbenopolitične skupnosti ustvarijo pogoje in zagotove uveljavitev sistema cen kakor tudi družbeno kontrolo cen in ukrepajo v primeru odstopanj od dogovorjene politike;
-	da podpisniki pri oceni predloženih cen upoštevajo, da so organizacije združenega dela pri oblikovanju teh izhajale iz kvalitativnih faktorjev gospodarjenja in v okviru sprejete politike dovoljujejo spremembe cen proizvodov in storitev iz svoje pristojnosti selektivno in postopoma.
Podpisniki dogovora se bodo zato zavzemali in skrbeli, da ne bodo preseženi naslednji okviri predvidenega zvišanja cen za proizvode in storitve iz republiške in občinske pristojnosti v razdobju do konca decembra 1977 do konca decembra 1978:
vanjskih, komunalnih in stavbno zemljiških skupnosti v občinah;
—	pripraviti predlog izhodišč za skupno planiranje stanovanjske graditve v občinah in v republiki;
—	poskrbeti za pripravo osnov za samoupravno sporazumevanje o ocenah stanovanj;
—	pripraviti skupaj z ostalimi udeleženci vzorce samoupravnega sporazuma v občini;
—	skrbeti za opredeljevanje stanovanjske graditve v družbenih planih ter drugih samoupravnih aktih;
—	pripraviti merila za določanje uporabne vrednosti stanovanj;
—	pripraviti merila za določanje stroškov uporabe stanovanj;
—	pripraviti merila za opravljanje nadzorstva pri gradnji stanovanj;
—	Zveza sindikatov Slovenije bo:
—	spodbujala in usmerjala aktivnost sindikatov pri dogovarjanju in sporazumevanju o cenah stanovanj na samoupravnih osnovah v vseh TOZD in KS;
—	pospeševala uveljavljanje dohodkov nih odnosov med organizacijami združenega dela, ki posredno in neposredno sodelujejo v procesu graditve stanovanj;
—	sodelovala pri uvajanju planiranja stanovanjske gradnje v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih, ki gradijo ali kupujejo stanovanja;
—	sodelovala pri uveljavljanju družbenega vpliva na oblikovanje cen stanovanj ter na smotrno uporabo družbenih sredstev za stanovanjsko gradnjo;
—	uveljavljala načelo javnosti cen stanovanj in njihove strukture;
—	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo prek pristojnih republiških organov:
—	ugotavljal skladnost gibanja cen industrijskih proizvodov in storitev ter cen stanovanj (republiški komite za tržišče in cene);
—	sodeloval pri razdelavi izhodišč in osnov za oblikovanje cen stanovanj (zavod SR Slovenije za cene);
—	razdelal kriterije, ki se upoštevajo pri oblikovanju cen in ki bodo določeni v zakonu o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (zavod SR Slovenije za cene);
—	sodeloval pri' sprejemanju družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve.
Ljubljana, december 1977
Dogovor
o usklajevanju davčne politike v letu
1978	Osnutek
18.1. 1978
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnega razvoja SR Slovenije ter zagotovitve enakopravnega položaja občana skupščine občin v SR Sloveniji, skupščina mesta Ljubljana in skupščina skupnosti obalnih občin v skladu s 7. členom zakona o davkih občanov sklenejo
DOGOVOR o usklajevanju davčne politike v letu 1978
1. člen
Skupščine občin v SR Sloveniji, skupščina mesta Ljubljana in skupščina skupnosti
obalnih občin (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) soglašajo, da bodo pri oblikovanju davčne politike v občinah v letu' 1978 izhajale iz naslednjih načel:
—	da morajo družbenopolitične skupnosti zagotoviti, da bodo obveznosti plačevanja davkov določene tako, da se z njimi trajno vzpodbuja zavezance k večji produktivnosti dela in da ne pride do neutemeljenih razlik v višini obveznosti med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi;
—	da za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občani prispevajo po načelu, da sorazmerno več prispeva tisti, ki dosega večji dohodek;
—	da se zagotovi kvaliteta opravljanja nalog občinskih davčnih uprav in okrepi skrb za učinkovitejše uresničevanje ustavnosti in zakonitosti.
2.	člen
Udeleženke so soglasne, da v letu 1978 nadaljujejo z napori, da se tako v republiškem kot v regionalnih okvirih doseže večja usklajenost v davčni politiki občin in v njenem izvajanju.
3.	člen
Udeleženke bodo v letu 1978 predpisale naslednje davke in takse, ki so po zakonu dohodek občin:
1.	davek od osebnega dohodka delavcev,
2.	davek iz kmetijstva,
3.	davek iz obrtne dejavnosti,
4.	davek iz intelektualnih storitev,
5.	davek iz avtorskih pravic,
6.	davek na dohodke od premoženja,
7.	davek od premoženja,
8.	davek na dobitke od iger na srečo,
9.	davek od prometa proizvodov in storitev,
10.	davek na promet nepremičnin,
11.	takse.
4.	člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1978 uvedle davek od osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,5 %.
5. člen
Udeleženke bodo v letu 1978 v skladu z določbami zakona o davkih občanov razdelile zemljišča v štiri skupine katastrskih občin in predpisale proporcionalne stopnje davka iz kmetijske dejavnosti v naslednjih mejah: za I skupino od 9 do 11 % za II skupino od 6 do 8 % za III skupino od 3 do 5 % za IV skupino od 1 do 2,5 %
Za zavezance, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, razen za kmeete kooperante, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, bodo udeleženke v letu 1978 predpisale dodatno stopnjo davka iz kmetijske dejavnosti v višini najmanj 6 %.
Stopnje davka iz kmetijske dejavnosti na dohodek od gozda bodo občine uskladile v regionalnih okvirih.
Udeleženke bodo predpisale davčne olajšave za preusmeritev gospodarstva in za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene. Merila in pogoje bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih.
6. člen
Udeleženke bodo za davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev, ki se plačuje od osnov, ki presegajo dohodek, ki se šteje za osebni dohodek, določile stopnje v naslednjih mejah:
Osnova	Stopnja v %
do 10.000	23 - 28
od 10.000 do 20.000	28-33
od 20.000 do 30.000	33- 38
od 30.000 do 50.000	37 -42
od 50.000 do 100.000	41 - 46
od 100.000 do 150.000	44 - 49
od 150.000 do 200.000	46 - 51
nad 200.000	48 - 53
Udeleženke bodo skladno z določbami 81. člena zakona o davkih občanov predpisale kompenzacijsko stopnjo davka iz osebnega dohodka od obrtnih in drusih go spodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev za zavezance, ki jim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic.
Udeleženke bodo v regionalnih okvirjih še nadalje usklajevale pomembnejša vprašanja pogojev in meril za priznavanje olajšav pri obdavčitvi dohodka iz obrtnih Tn drugih gospodarskih dejavnosti in iz intelektualnih storitev.
7. člen
Davke po odbitku bodo udeleženke zaradi poenostavitve poslovanja izplačevalcev predpisale enotno, in sicer:
A)	Davek po odbitku iz obrtnih dejavnosti (v smislu 89. člena zakona o davkih občanov):
1.	od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči in od dohodkov od domače obrti
10%
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti
20%
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z upravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov	^ a/
Udeleženke bodo nadaljevale z usklajevanjem oprostitev tega davka v regionalnih okvirih.
Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka na dohodke, ki jih dosegajo občani kot zbiralci odpadnega materiala.
B)	Davek po odbitku iz intelektualnih storitev bodo udeleženke določile v višini
25%
predračunsko ločeno prikazani pred pričetkom gradnje, istočasno s predračunom odnosno izhodiščno ceno stanovanj, in sicer izven faktorja OZD kot izvajalca, odnosno mora biti faktor OZD tako razčlenjen, da so stroški za pripravo in odstranitev gradbišča posebej prikazani.
e)	Stroški za posebna zemeljska dela in temeljenje se določijo na podlagi izvedenih količin in materialov ter enotnih dogovorjenih cen. Vsi stroški za normalna zemeljska dela in običajno temeljenje pa se določijo na podlagi izvedbene projektne dokumentacije in po predhodno dogovorjenih cenah.
f)	Stroški gradbenih del se določijo na podlagi izvedbene projektne dokumentacije in po sporazumno dogovorjenih enotnih cenah, oblikovanih na podlagi izhodišč in osnov iz 6. člena dogovora.
g)	Stroški zaključnih in instalacijsko-montažnih del, ločeno po posameznih izvajalcih in vrstah del se določijo na podlagi izvedbene projektne dokumentacije in po sporazumno dogovorjenih enotnih cenah, oblikovanih na podlagi izhodišč in osnov izhajajočih iz določil tega družbenega dogovora.
h)	Stroški opreme stanovanj, če je ta s samoupravnim sporazumom odnosno z občinskim odlokom o standardnem stanovanju določena, se prikazujejo ločeno, in sicer ločeno za kuhinjsko in drugo vgrajeno opremo. Sanitarna oprema pa mora biti zajeta v instalacijskih delih in materialu.
i)	Stroški priključitve objekta na komunalne naprave ločeno po posameznih napravah. Pri tem so mišljeni neposredni priključki konkretnega objekta, ki služijo izključno temu objektu, na prvo najbližje priključno mesto (jašek, ventil, kabelsko in drugo omarico in podobno). Priključna in toplotna postaja toplovodnega omrežja spada k omrežju in se tam vključuje v cene.
Po določilih 23. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem financira občina, oziroma komunalna skupnost v skladu s planom oziroma programom urejanja stavbnega zemljišča na ureditvenem območju naselja graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjena za skupno rabo; v skladu s 24. členom pa komunalne objekte in naprave primarnega in sekundarnega pomena, ki so namenjeni za individualno rabo, financira organizacija združenega dela, ki opravlja komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena.
Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem določa v 25. členu, da delovni ljudje in občani lahko določijo s samoupravnim sporazumom, da bodo iz sredstev, ki jih izločajo za stanovanjsko graditev iz osebnega dohodka namenili največ 20 % za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki služijo individualni rabi v stanovanjskih soseskah v okviru družbeno usmerjene graditve stanovanj. Po določilih 26. člena istega zakona pa investitor stanovanjskega objekta ali objekta družbenega standarda v stanovanjski soseski plača upravljalcu stroške za pripravo stavbnega zemljišča, razen stroškov, ki jih je dolžna financirati občina (1. alinea drugega odstavka 12. člena istega zakona) ter del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča z
omrežjem komunalnih objektov in naprav sekundarnega pomena, ki so namenjeni za skupno rabo. Iz navedenega je razvidno, da v ceno stanovanja vključujemo le stroške za graditev komunalnih objektov in naprav namenjenih skupni rabi. Med te objekte in naprave se štejejo:
—	ulice in ceste, trgi, hodniki, pešpoti, dovozne poti ter javna parkirišča in sejmišča, za katere se ne plačuje odškodnina in služijo stanovanjski soseski;
—	javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice, zelene površine, javna otroška igrišča ter varstveni pasovi in razervati v stanovanjskem naselju ali soseski;
—	omrežje javne razsvetljave;
—	objekti in naprave za odpravo atmosferskih voda.
Pri planiranju in samoupravnem sporazumevanju o družbeni usmerjeni graditvi stanovanj v občini — ob upoštevanju možnosti potreb, specifičnosti, obsega in drugih elementov — se določi višina potrebnih sredstev, izražena v procentih od sredstev za stanovanjsko graditev izločenih iz obsega dohodka. Ta procent stroškov naj ne bi presegal stroškov, ki so bili do sedaj zapopadeni v strukturi cene stanovanja kot strošek za komunalno opremljanje posameznih stanovanjskih sosesk s komunalnimi napravami primarnega in sekundarnega pomena, ki so služile individualni rabi (voda, elektrika, toplovodi, plinovodi, PTT omrežje ter objekti in naprave za odpravo odpadnih voda).
j) Stroški nadzorstva gradnje, priprave in realizacije investicij se vključujejo v ceno stanovanja v višini sporazumno dogovorjenih stroškov (ki nastopajo v času priprav in odločanja za določeno gradnjo, v fazi realizacije — nadzor — in oddaje objekta v uporabo), v odvisnosti od dejansko vloženega dela. Obseg pripravljenih del za posamezno investicijo in investicijski program je določen z zakonom o investicijski dokumentaciji (Ur. list SRS, št 7/76). Nadzorstvo gradnje mora v skladu s sporazumom vključevati zlasti kontrolo izvajanja del po odobreni investicijski dokumentaciji, kvaliteto del, vgrajevanje kvalitete materialov, terminskih planov, odprave pomanjkljivosti v garancijskem roku in podobno.
k) Pod stroški zunanje ureditve so mišljeni stroški, ki nastanejo v zvezi z deli za neposredno zaščito in so običajno zajeti v načrtu oziroma projektni dokumentaciji za sam stanovanjski objekt ter posebej prikazani v popisu del in predračunu.
1) Stroški izgradnje skupnih zaklonišč se vključujejo v ceno m2 stanovanja v obsegu, ki se po ustreznih predpisih nanaša na stanovanjsko graditev v določenem kompleksu.
m) Stroški izgradnje internih kotlarn, toplotno razvodnega omrežja in priključnih postaj stanovanjskih objektov se ugotavljajo posebej in se upoštevajo v ceni stanovanj v sorazmerju s porabo izračunane izrabe toplotne energije ah tople vode v posameznem objektu. V primerih, ko se gradijo toplotne postaje v posameznem objektu, kot posredovalci energije med centralno toplarno in končnim potrošnikom, se te obračunavajo pri stroških kotlarn in toplotno razvodnega omrežja.
Stroški za organizacijo, pripravo graditve in oddaje objektov v uporabo, obresti na predplačilo in kredite se sporazumno
določajo vnaprej na podlagi dejanskih stroškov ter analitičnega prikaza potrebnega dela in časa za izvedbo teh opravil.
n) Stroški za prostore in naprave za odlaganje odpadkov se vključujejo v ceno stanovanja, ki se gradijo izključno za potrebe stanovanj, sicer pa samo ustrezni delež glede na druge uporabnike, katerim tudi služijo.
o) Stroški skupnih prostorov za hišno samoupravo se vključujejo v ceno stanovanja v primeru, ko se ti prostori gradijo za posamezni objekt posebej in tudi takrat, ko se gradijo iz združenih sredstev za več objektov ali sosesko skupaj.
V 11. členu je predvideno, da se kot sestavni del družbenega dogovora za izračun izhodiščne osnove in končne cene stanovanja uporablja metodologija za izračun cen stanovanj Biroja gradbeništva Slovenije. Ta metodologija je bila v praksi že do sedaj uspešno uporabljena. Za bodoče delo na tem področju pa jo je potrebno ustrezno dopolniti.
Izhodiščne cene morajo biti dogovoijene najkasneje do pričetka gradnje. To pomeni, da se noben stanovanjski objekt ne bo mogel pričeti graditi, dokler ne bo dosežen sporazum o izhodiščni ceni po elementih navedenih vil. členu dogovora.
Končna cena stanovanja pa se določi — ob uporabi določil tega družbenega dogovora in posameznega samoupravnega sporazuma za konkreten objekt ah sosesko in po metodologiji za določanje razlik v ceni — najkasneje dva meseca pred oddajo objekta v uporabo.
Kot je uvodoma navedeno so cene stanovanj pod neposredno dnižbeno kontrolo in v pristojnosti republike. V tej ugotovitvi je tudi osnova za določbe 16. člena, ki urejajo pristojnost republiškega zavoda za cene pri samoupravnem določanju cen stanovanj. Namen te kontrole zavoda SR Slovenije za cene je zagotoviti gibanje cen v skladu s sprejetimi plani družbeno ekonomskega razvoja in gibanja cen v določenem obdobju. Razumljivo pa je, da ta organ uprave ne bo imel nobenega vpliva na vzpostavitev drugih odnosov med udeleženci v stanovanjski gradnji, zato je bilo potrebno za izvajanje tega dogovora zagotoviti še druga sredstva, kot to določata 14. in 17. člen dogovora.
Začetek uporabljanja novega načina oblikovanja cen je predviden v tridesetih dneh od uveljavitve družbenega dogovora. Da bi se cene stanovanj v celoti lahko oblikovale po njegovih določbah, pa je potrebno opraviti še naslednje naloge:
—	Udeleženci dogovora morajo razdelati in sprejeti dopolnjeno (novo) metodologijo za izračun izhodiščne in končne cene v roku šestih mesecev;
—	Gospodarska zbornica Slovenije mora v treh mesecih dokončati postopek za sklenitev družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske gradnje.
—	Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije mora:
—	skupaj z organizacijami združenega dela — izvajalci stanovanjske graditve - in ob sodelovanju pristojnega republiškega organa razdelati izhodišča in osnove za oblikovanje cen;
—	v sodelovanju z zvezo komunalnih in	1 stavbno zemljiških skupnosti usmerjati samoupravno sporazumevanje stano- i
—	pri proizvajalčevih cenah industrijskih proizvodov
—	pri cenah na drobno
—	pri cenah storitev
—	pri cenah življenjskih potrebščin
december 1978 december 1977
9 % 12- 13 % 12 %
12 - 13 %
Možni premiki cen proizvodov in storitev iz republiške pristojnosti so prikazani v 7. členu dogovora, 8. člen obravnava cene kmetijskih proizvodov (skupna pristojnost), v 9. členu pa je opredeljena politika cen proizvodov in storitev iz občinske pristojnosti.
Pri teh kvantifikacijah politike cen se izhaja iz naslednjih opredelitev
1.	REALIZACIJA DOGOVORA O UKREPIH ZA REALIZACIJO POLITIKE CEN IZDELKOV IN STORITEV IZ PRISTOJNOSTI REPUBLIKE IN OBČIN V LETU 1977
PROIZVAJALČEVE CENE industrijskih proizvodov so v SR Sloveniji do konca novembra 1977 porasle le za 8,2 % in so še v okviru dogovorjenega zvišanja cen. Pri tem so proizvajalčeve cene iz republiške pristojnosti porasle za 10,3 %. S temi odločitvami smo vplivali na skupni indeks proizvajalčevih cen z 0,9 indeksne točke.
CENE NA DROBNO so se do konca novembra 1977 zvišale za 13,7%. V zadnjem mesecu se bodo cene v trgovini na drobno, po oceni, zvišale še za 0,8 %, indeks (december 1977 na december 1976) bi bil torej 115,5. To pomeni 72 % prekoračitev dovoljenega okvira iz sklenjenega dogovora o politiki cen.
Iz republiške in občinske pristojnosti (vključujemo tudi živila in pijače, ki so skupna pristojnost) kaže izračun zvišanja cen do konca novembra 13,6 % zvišanje cen oziroma bo indeks (ocenjujemo, da bodo v decembru še nekoliko porasle cene živil in obrtnih ter komunalnih storitev) v primerjavi december 1977 nasproti decembru 1976 114,3. To bi pomenilo 59 % prekoračitev dogovora.
CENE STORITEV so skoraj v celoti republiška in občinska pristojnost, pri tem pa se cene storitev in zvezne pristojnosti letos niso menjale. V novembru 1977 so v primerjavi z decembrorn 1976 za 19,7 % dražje. V zadnjem mesecu se bodo cene storitev predvidoma zvišale še za okoli 0,7 %, tako da bi znašal indeks cen storitev (december 1977 na december 1976) 120,5, kar pomeni 141 %-no prekoračitev predvidenega možnega zvišanja cen storitev po dogovoru
CENE ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN so letos ob koncu novembra za 13,3 višje kot v decembru lani. Ocenjujemo, da bo indeks december 1977 na december 1976 okoli 114,5 (zvišanje ne glede na pristojnosti za cene).
2.	OCENA ZA LETO 1978
a)	PROIZVAJALČEVE CENE INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV
Pri predvidevanju, da bi se cene električne energije zvišale v prihodnjem letu do sprejema sistemskih rešitev cen energetike za 10 %, cene gradbenega materiala za 8 %, podražili dnevniki za 0,50 din pri izvodu in cene gozdnih sortimen-tov zvišale za 9 % (zadnje zvišanje decembra 1975), bi se zvišale proizvajalčeve cene industrijskih proizvodov iz republiške pristojnosti za 8,5 %. S temi odločitvami bi vplivali na skupni indeks proizvajalčevih cen industrijskih izdelkov z 0,75 indeksne točke.
b)	CENE NA DROBNO IN CENE STORITEV
Prva ocena premikov cen proizvodov in storitev iz občinske in republiške pristojnosti izhaja delno iz predvidevanj nekaterih občinskih organov za cene, delno iz zahtevkov oziroma verjetnih korekcij cen, ki bodo nujne glede na tržne razmere oziroma ekonomski položaj organizacij združenega dela, medtem ko bodo višje cene pri nekaterih proizvodih posledica ukinitve kompenzacije in zvišanja občinskega prometnega davka. Prav tako ocenjujemo, da se bodo cene kruha zvišale v sredini leta ob uveljavitvi novega pravilnika o kvaliteti moke in izdelkov iz moke na račun pekarskih stroškov za približno 10 %, cene svežega mesa glede na gibanje cen in ponudbo živine za okoli 20 % in mesni izdelki za enak procent. Poleg tega v prihodnjem letu še zdaleč ni možno pričakovati tako ugodne letine, kot je bila letošnja (lahko pričakujemo tudi manjši interes za proizvodnjo nekaterih kmetijskih pridelkov zaradi nerealizirane prodaje
v letošnjem letu) tako, da je pričakovati okoli 15 % višje cene sveže zelenjave in sadja. V mnogih občinah pa v zadnjem času sprejemajo oziroma pripravljajo spremembo stopenj občinskega prometnega davka, kar bo vplivalo na cca 5 Ino zvišanje cen pijač.
V obračun je vzeta tudi 10 %na podražitev električne energije in drv, dnevniki oziroma šolske knjige in zvezki naj bi bili po oceni za približno 12 % dragi
Ti premiki bi skupaj s cenami storitev, ki jih prikazujemo posebej, zvišali skupni indeks cen na drobno za 4,8 indeksne točke, če upoštevamo le republiško in občinsko pristojnost pa je to kai 13,8 indeksne točke, na indeks cen življenjskih potrebščin s 7 indeksnimi točkami. Zaradi različnega deleža posameznih proizvodov in storitev v cenah na drobno in v cenah življenjskih potrebščin pa te podražitve (iz republiške in občinske pristojnosti) vplivajo na 7 % višje ž ivljenjske stroške
Letna stopnja rasti cen storitev v zadnjih letih (po letu 1970) znaša okoli 17 %.Tudi prve ocene za leto 1978 ne kažejo na umirjenejšo rast cen storitev.
Če pri izračunu predvidenega zvišanja cen storitev upoštevamo:
-	da se bodo stanarine zvišale za 30 % (vključno z obratovalnimi stroški in zemljiškim prispevkom);
-	da se bodo cene obrtnih storitev v poprečju zvišale za 12%, (OD so letos višji za 19 %, pri storitvah gre predvsem za vloženo delo);
-	da se bodo cene komunalnih storitev pri zelo selektivni politiki razreševanja problemov zvišale v poprečju za 8 %. (Če bi na tem področju, kjer se v zadnjem obdobju v vse večjem obsegu poleg višjih cen sprejemajo tudi prispevki, namenjeni za razširjeno reprodukcijo, upoštevali tudi prispevke, ki v poprečju znašajo 30,% cene določene komunalne storitve, bi morali v obračunu vzeti precej višji procent zvišanja cen komunalnih storitev);
-	da RTV naročnine in cen drugih kulturnih storitev v letu 1978 ne bi korigirali;
-	da tudi na področju cen prometnih storitev lahko pričakujemo zahtevke za zvišanje cen (upoštevali npr. le 10 % zvišanje tarif v železniškem potniškem prometu in 8 % zvišanje cen v mestnem in medkrajevnem avtobusnem prometu, v ptt prometu pa enake cene kot v letu 1977), bi se cene storitev v globalu povečale kar za 12,1 % (primerjava december 1978 nasproti decembru 1977).
Odločitve premikov cen storitev imajo v cenah življenjskih potrebščin večji odraz kot pri cenah na drobno. Zvišanje cen storitev v obsegu, kot smo ga omenili, pomeni 16 % zvišanje stroškov za storitve v življenjskih stroških. Izredno pomembni so tudi prispevki, ki v poprečju pomenijo okoli 30 % cene za komunalno storitev. Če bi se ti prispevki zajeli v statistiki cen - v življenjskih stroških bi po našem mnenju morah biti - bi pri cenah na drobno imeli še za 4 indeksne točke višji indeks cen storitev, pri storitvah v življenjskih stroških pa še za več.
Podražitve izdelkov in storitev naj bi bile porazdeljene preko celega leta. Tako bi se nekatere uveljavile že takoj po podpisu dogovora, precejšen del v sredini leta, določeni premiki cen pa so predvideni v jeseni.
Dogovor predvideva tudi vrsto ukrepov, ki naj bi pripomogli, da ostane gibanje cen v predvidenih okvirih. Tako se predvidevajo pri nekaterih proizvodih kompenzacije, na tržišču bi se interveniralo z blagom iz uvoza oziroma tržnih rezerv in sprejeli še drugi ukrepi, ki bi pripomogli k manjšemu porastu cen.
Naloge organov za cene, kakor tudi organov tržne inšpekcije, so opredeljene v posebnem členu dogovora. Tako so organi za cene zadolženi za analiziranje in spremljanje gibanja cen, pripravo kriterijev za oblikovanje cen in informiranje pristojnih organov v primeru odstopanj od predvidenih okvirov, tržni inšpektorji pa za učinkovitejšo kontrolo.
Družbeni dogovor
o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji
Na podlagi 147. člena ustave SR Slovenije ter 579. člena zakona o združenem de-
lu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) aklenejo: ZVEZA STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE,
ZVEZA KOMUNALNIH SKUPNOSTI SLOVENIJE,
GOSPODARSKA ZBORNICA SR SLOVENIJE,
REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE,
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE in SKUPŠČINE OBČIN V SLOVENIJI (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) naslednji
DRUŽBENI DOGOVOR o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji
1.	člen
S tem družbenim dogovorom se zagotavlja in usklajuje urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora na področju cen stanovanj.
S tem družbenim dogovorom se določajo izhodišča in osnove za oblikovanje cen v stanovanjski izgradnji ter postopek za sporazumevanje med dejavniki, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj.
Udeleženci so sporazumni, da bodo po določbah tega družbenega dogovora in v skladu s sistemskim zakonom o cenah usmerjali samoupravno sporazumevanje vseh dejavnikov stanovanjske graditve.
2.	člen
Ta družbeni dogovor velja za graditev vseh stanovanj, zlasti pa v usmerjeni stanovanjski graditvi, ne glede na lastništvo, lokacijo ali velikost objektov ter način financiranja graditve, razen za gradnjo stanovanjskih hiš občanov v tistem delu, ki ga le-ti izvajajoo v lastni režiji.
3.	člen
Udeleženci soglašajo, da so dejavniki stanovanjske graditve, ki sklepajo samoupravni sporazum o cenah stanovanj v občini, naslednji:
—	samoupravna stanovanjska skupnost v občini,
—	sindikalni svet v občini oziroma mestu,
—	organizacije, ki pripravljajo urbanistično dokumentacijo,
—	organizacije, ki opravljajo projektiranje,
—	samoupravna komunalna skupnost,
—	izvajalci komunalnih del (organizacije združenega dela s področja komunale in urejanja zemljišč, PTT naprav, električne energije),
—	izvajalci gradbenih del,
—	izvajalci zaključnih in inštalacijskih del,
—	organizacija, ki kreditira izvedbo del oziroma nakup stanovanj,
—	stavbna zemljiška skupnost,
— samoupravna skupnost za PTT promet,
—	samoupravna skupnost za distribucijo električne energije,
—	organizacija potrošnikov,
—	druge organizacije, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj.
Izvršni svet občinske skupščine vspod-buja sklepanje samoupravnih sporazumov o

cenah stanovanj ter sodeluje pri oblikovanju le-teh.
Izhodiščna prodajna cena stanovanj se določi s samoupravnim sporazumom, ki ga v skladu s tem dogovorom sklenejo dejavniki stanovanjske graditve; končno prodajno ceno pa prav tako v skladu s tem dogovorom določijo dejavniki s sklepom.
4.	člen
Udeleženci so sporazumni, da se družbena sredstva za graditev stanovanj ne smejo uporabljati, če cene niso oblikovane po določbah tega družbenega dogovora.
5.	člen
Pri sporazumevanju o cenah stanovanj dejavniki upoštevajo določbe tega družbenega dogovora, določbe zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen ter druge predpise, ki urejajo oblikovanje cen. Pri tem morajo izhajati iz dohodkovnih odnosov, oblikovanih med izvajalci stanovanjske graditve.
6.	člen
Udeleženci so sporazumni, da dejavniki stanovanjske graditve pri oblikovanju cen izhajajo iz naslednjih izhodišč:
—	opredeljenosti stanovanjske graditve v družbenih planih ter drugih samoupravnih aktih, ki urejajo to področje,
—	politike cen, opredeljene v resolucijah o uresničevanju plana v določenem letu,
—	skladnosti cene m2 stanovanja z njegovo uporabno vrednostjo in čim manjšimi stroški vzdrževanja,
—	neposredne odvisnosti cene od dogovorjenih pogojev gradnje.
Udeleženci soglašajo, da bodo dejavniki pri oblikovanju cen uporabljali naslednje osnove:
—	kriterije opredeljene v zakonu o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen;
—	poprečno izkoriščenost kapacitet in poprečno produktivnost dela v panogi;
—	skladnost gibanja cen industrijskih proizvodov in storitev ter cen stanovanj;
—	normaative in standarde strukturnih elementov cene za gradbeništvo, zaključna in instalacijska dela ter metodologijo za določanje cen projektiranja in nadzorstva, v odvisnosti od uporabne vrednosti in racionalnosti objekta;
—	standarde, opise del in tehnične normative za komunalna, gradbena, zaključna in instalacijska dela in opremo;
—	kazalce rezultatov dela in poslovanja OZD gradbeništva v stanovanjski graditvi v primerjavi z dohodkovnim položajem industrije, industrije gradbenega materiala, panogami gredbeništva in gospodarstvom SR Slovenije, ob upoštevanju specifičnih pogojev, ki so pomembni za urejanje in oblikovanje cen v stanovanjski gradnji.
Udeleženci so sporazumni, da se pri usmerjeni stanovanjski graditvi dosledno uveljavi organiziran družbeni vpliv na celoten proces programiranja in projektiranja.
7.	člen
Udeleženci in dejavniki stanovanjske graditve bodo pri oblikovanju cen upoštevali kazalce iz 140. člena zakona o združenem delu ter jih primerjali med seboj in v okviru industrije SR Slovenije, panoge in grupacije.
8.	člen i oj"oi io)
Sklepi, doseženi s sporazumevanjem o.
ranah stannvani *n iavni. Za iavnost ooda-
tkov in cen skrbi občinska samoupravna stanovanjska skupnost tako, da omogo či zainteresiranim organizacijam in občanom, da pregledajo podatke. V ta namen hrani zapiske in dokumentacijo ter vodi evidenco o strukturi cene v smislu 11. člena tega dogovora.
Veljavno izhodiščno in končno prodajno ceno m2 stanovanja samoupravna stanovanjska skupnost objavi v uradnem glasilu na svojem območju.
9.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost organizira postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma o ceni m2 v posameznem stanovanjskem objektu med dejavniki iz 3. člena po določbah tega družbenega dogovora.
Samoupravni sporazum iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati zlasti:
a)	nosilca investitorstva,
b)	strukturo in višino izhodiščne cene,
c)	elemente sprejete metodologije za določanje cen stanovanj,
č) rok pričetka in dokončanja gradnje.
10.	člen
Udeleženci soglašajo, da se dejavniki iz 3. člena tega dogovora, izhajajoč iz načela sočasnega celovitega pristopa k programiranju in projektiranju stanovanjske graditve, sporazumevajo tudi o naslednjih zadevah:
a)	o preizkusu zazidalnega načrta z investicijskim programom,
b)	o preizkusu in sprejemu načrtov za objekte in naprave,
c)	o določitvi časovnih planov za vse objekte v soseski za izvedbo posameznih del in njihovo spremljanje, ob upoštevanju določil diagrama optimalnih rokov,
č) o določitvi finančnega načrta, ki zajema financiranje izvedbe del in nakupa stanovanj, ter spremljanju njegove realizacije,
d)	o določitvi načina, kako se ugotavlja kvaliteta opravljenih del ter kako se opravljata primopredaja stanovanj, spremljajočih objektov in končni preevzem stanovanj,
e)	o ugotovitvi oziroma določitvi končnih prodajnih cen m2 stanovanja, glede na velikost in lego v objektu,
f)	o določitvi garancijskih rokov za posamezne elemente stanovanjskega objekta,
g)	o določitvi načina in roka odprave pomanjkljivosti po primopredaji stanovanj v garancijski dobi.
Izvajalci komunalnih, gradbenih, instalacijskih in zaključnih del iz 3. člena tega dogovora so dolžni elemente sprejete metodologije za določanje cen uveljaviti v samoupravnem sporazumu o skupnem prihodku.
11. člen
Udeleženci soglašajo, da lahko ceno m2 stanovanja sestavljajo samo naslednji elementi:
a)	odškodnina za zemljišče ter za nasade, naprave in objekte na njem in nadomestne objekte in stanovanja,
b)	delež stroškov zazidalnega načrta, ki odpade na stanovanjske objekte,
c)	stroški lokacijske dokumentacije,
č) stroški za izdelavo in odobritev tehnične dokumentacije (gradbenega objekta), v odvisnosti od racionalnosti projekta in
Stpvils* Tw-»rv"f rt+w
d)	stroški za pripravljalna dela (odpiranje in odstranitev gradbišč) na osnovi načrta organizacije gradbišča in gradnje,
e)	stroški za posebna zemeljska dela in temeljenje,
f)	stroški gradbenih del,
g)	stroški zaključnih del in inštalacijsko-montažnih del, ločeno po posameznih izvajalcih in vrstah del,
h)	stroški opreme stanovanj,
i)	stroški priključitve objekta na komunalne naprave, ločeno po posameznih napravah,
j) stroški nadzorstva gradnje in stroški za pripravo in reahzacijo investicij,
k) stroški neposredne zunanje ureditve objekta,
1) stroški izgradnje skupnih zaklonišč, m) stroški izgradnje kotlarn internih razvodov in priljučnih postaj stanovanjskih objektov,
n) stroški za naprave za odlaganje odpadkov,
o) stroški skupnih prostorov za hišno samoupravo.
Za izračun izhodiščne in končne prodajne cene m2 stanovanja se uporablja dopolnjena metodologija za izračun cen stanovanj, ki je sestavni del tega družbenega dogovora.
Izhodiščna prodajna cena m2 stanovanja mora biti dogovorjena najpozneje do pričetka gradnje, končna prodajna cena pa najpozneje dva meseca pred oddajo objekta po pogodbi.
Dokumentacija za določanje cen stanovanj mora biti pripravljena v roku 30 dni.
Izhodiščna in končna prodajna cena se štejeta za maksimalni.
12.	člen
Samoupravni sporazum o izhodiščni prodajni ceni m2 stanovanja in njeni strukturi in sklep o končni prodajni ceni mora samoupravna stanovanjska skupnost občine dostaviti zavodu SR Slovenije za cene v roku trideset dni po podpisu.
Zavod SR Slovenije za cene prouči skladnost cene, določene v samoupravnem sporazumu, z osnovami in merili, določenimi s tem družbenim dogovorom. Če zavod SR Slovenije za cene ugotovi odstopanje od teh osnov in meril, o tem obvesti v roku 30 dni, če z zakonom ni drugače določeno, samoupravno stanovanjsko skupnost in odbor udeležencev tega dogovora ter ukrepa v skladu z določbami zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen.
13.	člen
Izvajanje tega dogovora in splošno problematiko oblikovanja cen stanovanj spremlja odbor udeležencev, ki se organizira pri zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije. Odbor udeležencev daje iniciativo za izvršitev posameznih nalog, ki izhajajo iz tega dogovora, ter predlaga morebitne dopolnitve dogovora.
V odbor imenuje vsak izmed udeležencev po enega člana in enega namestnika razen občinskih skupščin, ki v okviru skupnosti slovenskih občin skupaj imenujejo le enega člana in namestnika.
14.	člen
Vsak udeleženec ima pravico opozoriti na družbeno politično odgovornost, če ugotavlja, da kateri od udeležencev in dejavnikov stanovanjske graditve ne ukrene, ksr ie dolžanoo ter- 'nižhenem doco
■5	, ^ , ''S-'
15.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo na temelju predhodne širše razprave razdelili in dopolnili »Metodologijo za izračun cen stanovanj" Biroja gradbeništva Slovenije, ki se uporablja za izračun izhodiščne in končne prodajne cene, in to najpozneje v roku šestih mesecev po podpisu tega dogovora. Dokler ne bo sprejeta dopolnjena metodologija za izračun cen stanovanj, se lahko uporablja dosedanja metodologija.
16.	člen
Udeleženci so sporazumni, da organizacije združenega dela — izvajalci stanovanjske graditve, zveza stanovanjskih skupnosti in zavod SR Slovenije za cene, skupaj razdelajo osnove in merila za oblikovanje cen, ki so določeni v 6. členu tega dogovora in ki se bodo uporabljali poleg metodologije za določanje izhodiščnih in končnih cen m2 stanovanj.
17.	člen
Udeleženci se sporazumejo, da bodo v roku treh mesecev po podpisu tega družbenega dogovora sprejeli družbeni dogovor o racionalizaciji stanovanjske gradnje skupaj z akcijskim programom racionalizacijskih ukrepov.
Družbeni dogovor o racionalizaciji se bo uporabljal skupno s tem družbenim dogovorom.
18.	člen
Dejavniki stanovanjske graditve pričnejo oblikovati cene stanovanj v smislu tega družbenega dogovora najpozneje po preteku tridesetih dni od dneva njegove uveljavitve.
19.	člen
Cene m2 stanovanj, ki so bile na dan uveljavitve tega družbenega dogovora že določene po veljavnem načinu, ostanejo v veljavi. Določanje cen m2 stanovanj, ki so v IV. ali višji gradbeni fazi, se nadaljuje po določbah družbenega dogovora o načinu oblikovanja cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 6/75). Cene m2 ostalih stanovanj v gradnji se določijo s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo dejavniki iz 3. člena tega dogovora.
20.	člen
Ko začne veljati ta družbeni dogovor preneha veljati »Družbeni dogovor o načinu oblikovanja cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 6/75).
21.	člen
Ta družbeni dogovor prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Udeleženci dogovora:
Obrazložitev
V februarju 1975 je bil podpisan družbeni dogovor o načinu oblikovanja cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji, na čigar podlagi so bili sklenjeni družbeni dogovori o cenah stanovanj v posameznih občinah. Z uveljavitvijo teh dogovorov so na posameznih območjih prenehali uporabljati odlok o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za stanovanja (Uradni list SRS. $t 17/74, 30/74, 4/75). Omenjeni
družbeni dogovori niso obvezovali dejavnikov v stanovanjski graditvi, da urejajo svoja medsebojna razmerja na osnovi dohodkovnih odnosov, obenem pa so imeli še druge pomanjkljivosti: niso bili dovolj dorečeni, niso zagotavljali pregleda nad oblikovanjem cen, marsikje pa so bili premalo obvezujoči. Posledica vsega tega je bila, da družbeni dogovori o cenah stanovanj niso dali vseh pričakovanih rezultatov.
Analiza družbenih dogovorov in cen stanovanj, oblikovanih na njihovi podlagi, je pokazala, da je treba na ravni republike pripraviti in sprejeti nov družbeni dogovor o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi, ki naj odpravi dosedanje pomanjkljivosti. Novi družbeni dogovor naj poveže udeležence stanovanjske graditve v medsebojno dohodkovno sodvisnost, iz cene stanovanj pa naj izključi vse elemente, ki vanjo ne sodijo, ter s tem pripomore med drugim tudi k relativnemu znižanju cen stanovanj. Zato ta družbeni dogovor jasneje opredeljuje:
1.	obveznosti in pravice udeležencev tega dogoVora, kot tudi vseh dejavnikov, ki so neposredno udeleženi z delom in sredstvi pri stanovanjski graditvi;
2.	pogoje za vzpostavitev dohodkovnih odnosov med vsemi neposrednimi udeleženci stanovanjske izgradnje;
3.	izhodišča in osnove za oblikovanje cen ter elemente, ki sestavljajo ceno stanovanja.
S tem družbenim dogovorom želijo udeleženci doseči odločilen in učinkovit družbeni vpliv tako na oblikovanje cen stanovanj kot na smotrno uporabo sredstev zbranih za stanovanjsko izgradnjo. Zato družbeni dogovor v 4. členu določa, da se družbena sredstva namenjena za izgradnjo stanovanj lahko uporabljajo le, če so cene oblikovane po določbah tega dogovora. Z enakim namenom je v dogovor vnešena tudi bistvena vsebina samoupravnih sporazumov, s katerimi bodo neposredni udeleženci v stanovanjski izgradnji določili ceno m2 stanovanja (9. in 10. člen). S tem je podano tudi zagotovilo za realizacijo določb 6. člena tega dogovora.
Za ugotovitev pogojev urejanja medsebojnih dohodkovnih odnosov je potrebno sprejeti osnove (merske kriterije, normative in metodologije), na katerih bodo dejavniki s samoupravnim sporazumom oblikovali cene stanovanj, ne glede na način financiranja graditve.
Pri stopanju v medsebojne odnose glede udeležbe na ustvarjenem prihodku mora biti že v osnovi in pod enakimi kriteriji vsakemu priznana njegova udeležba pri skupnem ustvarjanju prihodka. Le pri tako izenačeni osnovi je možno zagotoviti enakopravnost vseh partnerjev sporazumevanja o udeležbi na skupaj ustvarjenem prihodku. V ta namen se uporabljajo izhodišča in osnove 6. člena tega dogovora. Medsebojno primerjanje in usklajevanje poslovnih rezultatov je v skladu z zakonom o združenem delu določeno v 7. členu dogovora.
Udeleženci tega dogovora ugotavljajo, da na ceno stanovanj odločilno vplivajo že osnovni pogoji za gradnjo stanovanjskega objekta. Zato je potrebno zagotoviti možnost soodločanja vseh dejavnikov stanovanjske graditve pri ugotavljanju osnov graditve, kot so našteti v 10. členu dogovora. S tem pa je možno od sodelujočih dejavnikov zahtevati tudi odgovornost za tako ceno stanovanj, ki bo družbeno sprejemlji-
va K temu pa naj bi bistveno pripomogla tudi določba 11. člena, ki v bistvu očiščuje ceno m2 stanovanjske površine vseh tistih postavk, ki ne sodijo vanjo, obenem pa dajo osnovo za javnost cene, kije temeljno načelo vsakega družbenega dogovarjanja in sporazumevanja. Ob tem je potrebno podati podrobnejši opis posameznega elementa iz 12. člena, ki sestavlja ceno m2 stanovanja.
a)	Odškodnina za zemljišče, nasade, naprave in objekte na njem ter nadomestne objekte in stanovanja. Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. 7/77) določa v 34. členu, da način, pogoje in postopek oddaje stavbnega zemljišča, predpiše z odlokom občinska skupščina. Pogoji za oddajo stavbnega zemljišča pa morajo biti v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini. Iz navedenega zakona sledi, da bo upravljalec stavbnega zemljišča oddal investitorju stanovanjske graditve zemljišče za nadomestilo, ki bo v skladu z občinskim odlokom o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča.
b)	Stroške zazidalnega načrta po 22. členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem nosi občina, če tega ne financira katera izmed drugih interesnih skupnosti ali drugih skupnosti ah skupine občanov. V primeru, da v skladu z 22. členom zakona o urejanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem zazidalni načrt financira samoupravna stanovanjska skupnost v občini, se vključi v ceno stanovanja le tisti del stroškov zazidalnega načrta, ki se nanaša neposredno na stanovanjske objekte, ne vključi pa se tudi del stroškov, ki se nanaša na ostale objekte in naprave v sklopu stanovanjske soseske ali zazidalnega načrta in druge projektne dokumentacije, ki je potrebna za izgradnjo zaključene stanovanjske soseske.
c)	Več udeležencev javne razprave je izrazilo potreb o, da se izrecno med elemente tega člena vključijo tudi stroški za izdelavo lokacijske dokumentacije, ki jo določa zakon o urbanističnem planiranju. Tudi v primerih, ko gre za gradnjo za tržišče je smotrno, da lokacijsko dokumentacijo in lokacijsko odločbo preskrbi samoupravna stanovanjska skupnost, ki ji je zaupana naloga organizatorja stanovanjske graditve, tako da se cena te dokumentacije po dejanskih stroških pridobitve vključuje v ceno stanovanja.
č) Kot startni element cene se upoštevajo tudi stroški za izdelavo in odobritev tehnične dokumentacije v odvisnosti od racionalnosti projekta in števila ponovitev, kar pomeni, da se dejavniki s projektantsko organizacijo dogovorijo o višini stroškov za izdelavo te dokumentacije, prav tako tudi o znižanju teh stroškov v primeru, da gre za večkratne ponovitve istih projektov. Med nalogami udeležencev družbenega dogovora je tudi obveznost za izdelavo normativov za določanje cen projektne dokumentacije. Dokler ne bodo normativi izdelani, se dejavniki v občini dogovarjajo o ceni te dokumentacije v skladu z dosedanjo prakso.
d)	Stroški za pripravljalna dela, ki so vezana na odpiranje gradbišča in po končani gradnji na odstranitev vseh objektov in naprav, ki niso z zazidalnim ali drugim načrtom predvidene za potrebe stanovanjskih in drugih objektov, morajo biti
občinskih in medobčinskih vodstev SZDL ?§§> J?F?V tako pa tudi n§log, ld izhajajo iz sprejetih resolucij in planskih dokumentov, je gospodarska zbornica prevzela iniciativo in povezala ter uskladila akcijo za razrešitev problemov organizirane oskrbe prebivalstva na območju celjske regije.
Stanje na področju oskrbe je potrebno izboljšati in izdelati:
-	ugotovitev stanja v občinah celjskega območja na področju primarne proizvodnje, predelave in blagovnega prometa v okviru preskrbe in proizvodnje hrane, s posebnim poudarkom na sadju in zelenjavi;
—	predlog bodoče organiziranosti z ustreznim družbenim vplivom ter oblikovanje ustreznih odnosov med primarno proizvodnjo, industrijsko predelavo in blagovnim prometom.
Ze vrsto let ugotavljamo na področju proizvodnje, predelave in distribucije, da:
—	družbeni sektor danes ni proizvajalec zelenjave in je pridelovanje zelenjave domena zasebnega sektorja;
-	da je razdrobljena, neorganizirana, slabo opremljena individualna proizvodnja vedno manj sposobna proizvesti zadostne količine zelenjave za trg, zato je le-ta vedno bolj odvisen od preskrbe z zelenjavo od drugod;
-	da pridelovanje zelenjave, za razliko od drugih vrst, sploh ni organizirana v kooperacijski proizvodnji;
-	da se zmanjšuje in oži sortiment in obseg pridelovanja zelenjave ter vrsta drugih značilnosti, kot so zemljiške možnosti za pridelovanje zelenjave, premajhna vloga plansko tržnega usmeijanja proizvodnje;
—	so poti oz. materialni tokovi blaga od mesta proizvodnje do mesta potrošnje sorazmerno dolge, običajno pa se v teh tokovih pojavlja več posrednikov;
—	se je poslovna politika podjetij blagovnega prometa preveč omejila na tehnično organizacijsko plat distribucije, zato so posamezne trgovske OZD spreminjale asor-timent blaga, kjer so lahko ustvarjale večji dohodek (maržo, rabate itd.)
—	založenost oz. ponudba še vedno zelo niha in je za oskrbo z zelenjavo posebno kritična v zimskih mesecih. Zaradi neorganiziranega sodelovanja proizvodnje ter distribucije in tudi zaradi premajhne stimulacije se je dogajalo, da je občasno nastopilo občutno pomanjkanje določenih vrst blaga ter so bile v teh obdobjih nenormalno visoke prodajne cene.
Ugotovljeno je bilo, da sedanje stanje odnosov in nivo organiziranosti, kakor tudi materialne prilike primarne proizvodnje, predelave in distribucije ne dopuščajo tistih trajnih in kvalitetnih rešitev, ki jih pričakujejo potrošniki oziroma v vertikalno oskrbno verigo vključeni delovni kolektivi. Vsekakor obstoji dovolj razlogov, da širša družbena skupnost predlaga osnovne spremembe v organizaciji, ki je zasnovana na naslednjih temeljih:
-	oskrba prebivalstva s kmetijskimi in prehrambenimi dobrinami mora postati trajna družbena skrb in odgovornost vseh subjektov, ki so osnovni nosilci teh nalog v občinah celjskega območja.
Na področju proizvodnje, predelave, organiziranja transporta in prodaje dobrin za oskrbo prebivalstva mora biti zagotovljen trajni družbeni interes in vpliv, ki mora zamenjati dosedanje podjetniške kupoprodajne odnose in interese.
—	Zagotoviti je tudi organizirano in enakopravno vključevanje potrošnikov pri programiranju, usklajevanju in odločanju o vseh vprašanjih, ki so vezana na interese potrošnikov.
Zadolžene: občinske konference SZDL
—	Bodoča proizvodnja naj bousmeijena in naročena, taka, ki ima zagotovljen plas-man, ne glede na to, ali je ta proizvodnja v družbenem ali v zasebnem sektorju. Osnova mora biti na doslednem spoštovanju dohodkovnih odnosov, kar zagotavlja ustrezno udeležbo vseh partneijev na ustvarjenem dohodku, istočasno pa tudi njihovo pripravljenost skupnega prevzemanja vseh rizikov, ki lahko nastajajo tako pri proizvodnji, kakor pri distribuciji.
—	V organizacijo proizvodnje želimo, da se vključijo vsi potencialni proizvajalci družbenega sektorja in v kooperacijsko proizvodnjo zajeti proizvajalci iz zasebnega sektorja.
Z željo, da vključimo ta osnovna izhodišča v bodočo samoupravno organiziranje, ki bo temeljilo na enakopravnem medsebojnem sporazumevanju o združevanju dela in sredstev na dohodkovnih osnovah, daje iniciativni odbor v razpavo predlog družbenega dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi prebivalstva občin Celje, Laško, Moziije, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje, Velenje in Žalec s kmetijskimi prehrambenimi proizvodi
1. Kaj je družbeni dogovor in kdo so nosilci?
Družbena skrb in odgovornost, kakor tudi trajen družben interes so zagotovljeni s pristopom in podpisom družbenega dogovora, s katerim so opredeljene pravice in obveznosti vseh zainteresiranih subjektov. K družbenemu dogovoru vabimo vse družbenopolitične skupnosti in organizacije ter vse ostale delovne in dmge organizacije, k-iterih interes je kot proizvajalec ali potrošnik vezan na organizirano oskrbo s prehrambenimi proizvodi ne glede , na politično teritorialne meje.
Z družbenim dogovorom bodo določili podpisniki temeljna načela in politiko oskrbe s kmetijsko prehrambenimi proizvodi, na kateri bodo zasnovani razvojni načrti, dolgoročna in tekoča ekonomska politika, ter zagotovljen družbeni interes na področju proizvodnje in preskrbe s kmetijskimi prehrambenimi proizvodi na daljši rok.
Družbeni dogovor dajemo v razpravo vsem zainteresiranim s področja naše regije ter ostalim večjim proizvodnim predelovalnim in trgovskim organizacijam združenega dela z željo, da ga pregledajo in obravnavajo, ter nam podajo pripombe na predloženi predlog. Iz predloga je razvidno, da so podpisniki družbenega dogovora skupščine občin, občinske konference SZDL, občinski sveti ZSS, občinske konference svetov potrošnikov, nadalje poslovne banke na našem območju, medobčinski odbor gospodarske zbornice ter druge samoupravne interesne skupnosti (komunala), živilski tigi v občinah ter TOZD in OZD s področja proizvodnje, predelave in trgovine kmetijsko prehrambenih proizvodov.
2. Kaj je samoupravna interesna skupnost o organizirani proizvodnji in preskrbi prebivalstva in kdo so nosilci?
Da zagotovimo enakopravno in samoupravno urejanje in usklajevanje medsebojnih interesov vseh, ki se bodo želeli vklju-
čiti v ta prizadevanja, predvideva koncept bodoče oskrbe ustanovitev SIS za organi zirano proizvodnjo in preskrbo prebivalstva občin Celje, Laško, Moziije SI. Konjice, Šentjur, Šmarje, Velenje in Žalec. SIS bodo ustanovile TOZD oz. OZD, ki proizvajajo, predelujejo in prodajajo te proizvode in konference svetov potrošnikov, torej porabniki teh storitev in proizvodov.
Samoupravno interesno skupnost bodo upravljali organi upravljanja SIS, in to:
-	skupščina SIS
-	izvršilni odbor, kot izvršilni organ
-	odbor za samoupravno družbeno kontrolo.
Skupščino bodo sestavljali delegati članov SIS in bo sestavljena iz dveh zborov:
-	zbor delegatov iz vrst proizvajalcev in izvajalcev,
-	zbor delegatov iz vrst uporabnikov proizvodov in storitev.
Na ta način bo zagotovljen sistem samoupravne povezanosti reprodukcijskega toka proizvodnje in potrošnje teh proizvodov in enakopravno samoupravno urejanje in vodenje celotne politike teh vseh odprtih vprašanj.
Predvsem bo morala SIS:
-	zagotavljati občanom in delovnim ljudem, kot porabnikom kmetijsko prehrambenih proizvodov, da skupno z delavci, ki proizvajajo, predelujejo in prodajajo te proizvode, samoupravno programirajo in planirajo te dejavnosti, v skladu s svojimi interesi ter možnostmi ter splošnimi družbenoekonomskimi cilji;
-	sprejemati srednjeročne ter dolgoročne programe razvoja preskrbe s temi proizvodi;
-	zagotavljati formiranje rizičnih skladov za osnovne vrste kruha, konzumno mleko, sveže meso (svinjsko, goveje, perutnina) in krompir, ter smotrno uporabo teh sredstev;
-	stimulirati modernizacijo proizvodnje, predelave in prodaje s kmetijsko prehrambenimi proizvodi;
-	zagotavljati združevanje dela in sredstev in usklajevati odnose v celotnem reprodukcijskem procesu ter
-	zagotavljati delitev skupnega prihodka iz združevanja dela in sredstev na osnovi prispevka posamezne organizacije k ustvarjeni novi vrednosti.
3. Skupnosti združenega dela za poslovno sodelovanje (poslovne skupnosti)
Znotraj SIS lahko članice ustanovijo na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma skupnosti za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje. V prvi fazi predvidevamo, da bi se formirala „skupnost za poslovno sodelovanje med člani SIS s področja proizvodnje, predelave in trgovine s sadjem in zelenjavo" in to zato, ker je prav na področju preskrbe s temi proizvodi največ nihanj ter založenost oziroma nezalo-ženost najbolj variira.
V okviru poslovne skupnosti bi podpisniki družbenega dogovora opredelili obveznosti in pravice na dohodkovnih osnovah z vsemi nosilci samoupravnega sporazuma. Poslovna skupnost bo torej povezovala številne organizacije, ki bodo v oskrbovanju sodelovale, tako bodo prisotni drugi proizvajalci iz ostalih republik, uvozniki, direkcija rezerv in drugi. Tako menimo, da bi si najhitreje zagotovili izvajanje družbenega dogovora in s tem postavljenih ciljev in nalog v predvideni kvaliteti.