P oštnina p lačana v gotovini GRADBENI VESTNIH LETO XVIII JULIJ 1969 ŠT. 7 GP MEGRAD pri projektiranju in gradnji že upošteva novi lahki material — penjeni be­ ton dipester — z izrednimi kvalitetami to­ plotne izolacije. GP MEGRAD — L j u b l j a n a VS ED I IVI A ODPRTO PISM O ZVEZNEMU IZVRŠNEMU SVETU . . 177 Boris V edlin, dipl. inž.: Nekaj novejših jeklenih kon­ strukcij v SR S lo v e n i j i .................................................. 173 B. Vedlin: Some recen t steel structu res in Slo­ venia Sergije Kolobov, dipl. inž.: Visoki cilindrični arm riano- S. Kolobov: High cylindrical flues of reinforced betonsk i tovarn išk i dim niki za dim ne pline z visoko concrete for w aste gases w ith high content vsebnostjo SO2 ................................................................. 187 ° f SO2 Vesti iz ZGIT Bogdan M elihar: Zaposlovanje gradbenih inženirjev in t e h n i k o v ................................................................................. 191 Mnenje in kritika Inž. Sergej Bubnov: N eutem eljena o d lo č ite v ....................196 Ciril S tan ič : Podvoz in prom et v D renikovi ulici v Šiški 196 Vesti iz inozemstva E. Močnik, dipl. inž.: Notice iz tu jih strokovnih rev ij . 197 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Neža Exel, dipl. inž.: Vpliv korozije na lastnosti žice za n ap e ti b e t o n ..................................................................199 Odgovorni urednik: Sergej B ubnov, dipl inž. Tehnični urednik: prof. B ogo Fatur U redn išk i odbor: Janko B leiw eis, d ipl. inž., Vladimir Čadež, dipl. inž., Marjan Gaspari, dipl. inž., dr. M iloš M arinček, dipl. inž., Maks Megušar, dipl. inž., Dragan Raič, dipl. jurist, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl, inž. R evijo izdaja Zveza gradbenih in žen irjev in tehnikov za S loven ijo , Ljubljana, Erjavčeva 15, te lefon 23 158. Tek. račun pri N arodni banki 501-8-114/1. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v L jubljani. Revija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 36 din, za študente 12 din, za podjetja, zavode in ustan ove 250 din. V E S T N I K ŠT. 7 — LETO XVIII — 1969 Odprto pismo zveznemu izvršnemu svetu v roke predsedniku zveznega izvršnega sveta tova­ rišu M itji Ribičiču, Beograd. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slo­ venije je februarja lani organizirala simpozij o nacionalnem in mednarodnem pomenu hitre ceste Šen tilj—Gorica, ki se ga je udeležilo približno 170 priznanih strokovnjakov z vseh področij. Sklepi, k i so bili sprejeti na tem simpoziju, so odločno na­ kazali potrebo po čimprejšnji izgradnji hitre ceste Šen tilj—Maribor—Ljubljana—Gorica. Vse nadalj­ nje študije so samo še argumentirano potrdile pra­ vilnost sklepov simpozija. Zato je glavni odbor ZG IT Slovenije smatral za svojo dolžnost, da razpravlja o zadnjem sklepu zveznega izvršnega sveta. Sklep smo obravnavali na izredni seji GO dne 5. avgusta z vidika stro­ kovnosti pri načrtovanju cestnega omrežja v J u ­ goslaviji. Ugotavljamo, da je bilo vse do sedaj oprav­ ljeno študijsko delo zaman, ker se študije v odlo­ čitvah ne upoštevajo. Menimo, da pri današnjem razvoju znanosti in tehnike politični forum i ne bi sm eli več sprejemati odločitev, k i ne tem elje na znanstvenih rezultatih. Sprašujemo se, kako je mogoče, da naš najvišji forum sprejema sklepe, ne da bi upošteval skrbno pripravljene ekonom- sko-tehnične analize. Mednarodna banka za obnovo in razvoj zahte­ va pri odobravanju posojil poleg solidno izdelane tehnične dokumentacije predvsem ekonomsko u te­ m eljitev investicije. Obsežne in na najvišjem stro­ kovnem nivoju izdelane študije in projekti, k i so jih za avto cesto Šentilj— Gorica pripravile naše strokovne institucije, so bile podvržene tudi kon­ troli komisije vodilnih evropskih cestnih strokov­ njakov. Navajamo oceno te komisije: »Komisija ugotavlja, da so odgovorne službe izvršile veliko in odlično delo. Delo je bilo izvršeno v skladu z veljavnim i državnimi tehničnim i pred­ pisi, kakor tudi s predpisi Mednarodne banke za obnovo in razvoj. Prav tako so projekti izdelani po najnovejših metodah prometnega planiranja, geo­ tehnike, tehničnega projektiranja in ekonomskih raziskav. Projekt v celoti ustreza sedanjem u sta­ nju znanosti in je izdelan na zavidljivi strokovni višini.« Podpiramo ugotovitve in sklepe republiškega izvršnega sveta. Zahtevamo, da zvezni izvršni svet ponovno prouči prioriteto gradnje avto cest v SFRJ ob upoštevanju rezultatov ekonomsko-tehničnih analiz. Kakršnokoli drugačno odločanje nas bi spet vodilo v slepo ulico »političnih investicij«, iz katere iščemo izhod v reformi. Zahtevamo, da zvezni izvršni svet na prihodnji seji ponovno presoja prioriteto gradnje avto cest in kvalificirano odloča. ZVEZA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE Nekaj novejših jeklenih konstrukcij v SR Sloveniji DK 624.014.2 Boris Vedlin, dipl. inž. V zadnjih letih se p ri nas vedno pogosteje po­ javljajo novi gradbeni objekti, p ri katerih so no­ silne konstrukcije iz jekla. Poleg razvoja tehnolo­ gije, zlasti varjenja, v naši industriji jeklenih kon­ strukcij so k tem u prispevale tud i določene pred­ nosti jeklenih konstrukcij; med njim i je na prvem mestu treb a omeniti h itro gradnjo. Možnost pred­ hodne izdelave konstrukcij v delavnicah in mon­ tažni način gradnje igrata p ri tem brez dvoma važno vlogo. Ne nazadnje pa je tukaj še vpliv cen, ki so za jeklene konstrukcije danas takšne, da lahko m arsikje uspešno konkurirajo konstrukcijam iz drugih m aterialov. V naslednjem sestavku bom opisal nekaj po­ m embnejših jeklenih konstrukcij, k i so bile zgra­ jene v SR Sloveniji v zadnjih štirih letih ali pa so še v gradnji. Za vse te konstrukcije so bili idej­ ni projekti, v večini prim erov pa tudi vsa izved­ bena dokum entacija, pripravljeni v Inštitutu za m etalne konstrukcije v Ljubljani. Mostovi Peračica, Ljubno in Završnica Na novem odseku gorenjske avtoceste je bilo treba zaradi zahtevne konfiguracije terena, po ka­ terem poteka trasa, zgraditi več velikih viaduktov in predorov. Ena največjih ovir je bila 400 m široka in 70 m globoka dolina Peračice. Izmed raznih variant, ki so jih obsegale predhodne projektne študije, je bila osvojena varian ta jeklene mostne konstrukcije na visokih betonskih stebrih. V iadukt Peračica sestoji iz sedmih polj. Na jeseniški strani, k jer je dolina globlja, jo premešča 246 m dolga kontinuirna m ostna konstrukcija, ki im a tr i polja: 72,50 + 101,25 + 72,50 m. Na ljub­ ljanski strani, k jer niso b ili potrebni tako visoki stebri, so iz ekonomskih razlogov ustrezala krajša polja (slika 1). P ri teh je uporabljen popolnoma enak tip prostoležečih konstrukcij kot pri mostu Ljubno, kjer so posamezna polja dolga po 35,80 m, četrto, zadnje polje pa premošča m anjša konstruk- Sl. 1. Vzdolžni prerez doline P eračice z viaduktom cija z razpetino 22 m. Tak razpored stebrov se je pokazal kot ustrezen tudi v estetskem pogledu. Š irina vozišča na mostu je 2 X 3,75 m z oboje­ stranskim a zaščitnima pasovima. Skupaj 8,20 m široko vozišče zapira na obeh straneh posebna od­ bojna ograja, izven te ograje pa je na obeh straneh še ozek hodnik z zunanjo ograjo. Širina mostu tako dosega 10,40 m (slika 2). Vsi stebri in opornik p ri predoru so fundirani v trd n i sivici, izjemo predstavlja opornik na jese­ niški strani, ki leži v trdno sprijetem produ. Se­ stav in nosilnost terena sta bila predhodno raziska­ na s številnimi sondami in geomehanskimi p re­ iskavami. Dovoljena nosilnost tem eljnih ta l v trdn i sivici je bila določena v velikosti 8 do 10 kg/cm2, s tem, da se odpiranje gradbenih jam za tem elje in betoniranje izvaja pod pogoji, ki preprečujejo do­ stop vode do trdne sivice, ki h itro sprem inja svojo konsistenco. Vsi tem elji za stebre so enostavni, naj večja dva sta bila potrebna za stebra 6 in 7, tem eljna ploskev teh stebrov je 13 X 7 m. Oba n a j­ višja stebra sta visoka okrog 60 m. Stebri so železobetonski, pravokotnega p re re­ za in vsi so votli. Steni ob daljši stranici im ata debelino 20 cm. K valiteta betona ustreza m arki 220 in 260. P ri gradnji so uporabljali drsne oziroma plezajoče opaže, transport m ateriala je potekal s pomočjo kabelskega žerjava. V vse stebre in opor­ nike je bilo vgrajeno okrog 2400 m3 betona in 210 ton arm aturnega železa. Glavno nosilno konstrukcijo v poljih 5, 6 in 7 sestavljata dva polnostenska neprekinjena nosilca z ortotropno voziščno ploščo. Rebrasta voziščna plošča ima pri tem dvojno funkcijo: deluje kot voziščna plošča, pri čemer je dodatno podprta s prečniki, istočasno pa predstavlja tudi zgornji pas glavnih nosilcev. Ortotropna voziščna plošča je iz pločevine de­ beline 10 do 14 mm, ki je pojačana z vzdolžnimi rebri v razmakih 305 mm, prečniki pa so v raz­ daljah po 1,25 m. Prečniki nad podporami so zara­ di prenosa horizontalnih sil izvedeni kot močni portali. Sl. 4. Elem ent glavnega nosilca v iadukta P eračica med transportom na m esto vgraditve Stojina glavnih nosilcev je v srednjem polju visoka 3,50 m, n jena višina pa se linearno zm anj­ šuje v smeri končnih podpor na 2,60 m. Pločevina stojine je debela 10 do 16 mm in im a vertikalne te r vzdolžne ojačitve, ki preprečujejo izbočenje. Vse ojačitve so iz estetskih razlogov na notranji strani konstrukcije (slika 3). Pasnice glavnih no­ silcev imajo od 12 do 80 mm, p ri čemer posamezne debeline lamel niso večje od 30 mm. Zaradi boljšega izkoriščanja m ateriala za kon­ strukcijo se ta glede na različno zahtevnost posa­ meznih elementov deli tako po trdnosti oziroma meji plastičnosti kot tudi po žilavosti. Iz m ateriala ČN 35 so predvsem vsa vzdolžna rebra ortotropne plošče te r spodnji deli stojine in spodnja pasnica glavnih nosilcev kot tud i p ripa­ dajoče ojačitve in deli portalov. Iz m ateriala ČN 25 pa so prečniki, voziščna plošča, konzole, robni­ ki, zgornji del stojine glavnih nosilcev z ojačitva­ mi, horizontalna vez, pločevina p ri hodniku, ograja ter stebrički odbojnikov. Boljši m aterial v pogledu žilavosti je bil predpisan za vse natezno obreme­ njene elemente, ki so iz pločevine z zarezno žila- vostjo nad 3,5 mkg/cm2 pri —20° C. Konstrukcija je skoraj v celoti zvarjena, dol­ žina vseh soležnih in kotnih zvarov je prek 29.000 metrov. P ri elem entih glavnih nosilcev so bili upo­ rabljeni še drugi načini spajanja, ki so bolj ustre­ zali montažnim pogojem. Tu je treba predvsem omeniti torne spoje z visokovrednrmi v ijaki kva­ litete 10 K za stike stojin in zgornjih pasov glavnih nosilcev ter priključke vezi. P ri glavnih nosilcih so v istih prerezih kombinacije zvarjenih in tornih spojev, seveda je m oral biti najprej napravljen zvar, nato pa šele pritegnjeni vijaki. Podobna kom­ binacija je tud i p ri ortotropni plošči: najprej je bil zavarjen prečni zvar, nato plošča ob vzdolžnih robovih prikovičena na glavna nosilca in nazadnje izvedeno stikovanje vzdolžnih reber s prednape­ timi vijaki. Tak način spajanja je omogočil hitro napredovanje dela, odpadlo je zlasti zamudno var­ jenje številnih reber, ki bi bilo zaradi prisiljenega L ju b lja n a Jesen ica položaja zelo problematično, s tem pa seveda tudi radiografska kontrola tak ih zvarov. Za en tekoči m eter konstrukcije mostu v poljih 5 do 7 je bilo porabljeno okrog 2,8 t jekla, to je 280 kg/m2. Dostop do ležišč je možen z revizijskim vozič­ kom. Ta teče po tirnicah, ki so p ritrjen e znotraj stojin na posebnih konzolah. Nepomično ležišče je na obrežni podpori št. 8, pomično ležišče pa na stebru št. 5. Ležišča na stebrih št. 6 in 7 so izve­ dena kot nepomična, samo podpiranje v horizon­ taln i sm eri pa je zaradi velike višine stebrov ela­ stično podajno. Poseben tehnični problem je predstavljala m ontaža konstrukcije, ki se je m orala odvijati na veliki višini. Dočim je bilo navlečenje konstrukcij v poljih 1 do 4 sorazm erno enostavno, pa je bila mnogo bolj zahtevna m ontaža glavne konstrukcije v poljih 5 do 7. M etalna je konstrukcijo m ontirala po sistemu proste m ontaže in sicer v polovici k ra j­ nih polj te r v celotnem srednjem polju, da so lah­ ko v čim večji m eri odpadle pomožne podpore in dragi odri. Montaža je potekala od obeh strani (od stebrov 5 in 8) proti sredini. S posebnim Derick žerjavom nosilnosti 50 tm so drugega za drugim postavljali na svoje m esto kose glavnih nosilcev (slika 4) in dele ortotropne plošče. Njihova posa­ mezna teža je bila največ 8 ton. Montaža jeklene konstrukcije je bila zahtevna, saj so se v posamez­ n ih fazah dela izvajala n a konstrukciji, ki je imela obliko konzole, dolge do 50 m. Taka konzola je segla prek stebra 6, oziroma 7 nad največjo glo­ bino doline (slika 6). Sl. 7. Pogled na v iad u kt Peračica Sl. 9. M ost čez Ljukensko grapo m ed m ontažo P ri vstavljanju zaključnega montažnega kosa, ki povezuje obe že m ontirani polovici mostu v ne­ prekinjeni nosilec, je prišlo do razlike nasproti p ro­ jek tiran i niveleti. Zaradi forsiranja dela niso bili nam reč na razpolago dovolj točni podatki o vplivu v arjen ja na zgornji ortotropni plošči in vplivu močnega ogrevanja sonca na niveleto glavnih no­ silcev. V iadukt in s tem ves odsek gorenjske avto ceste je bil sicer še pravočasno odprt, da je lahko prevzel gosti prom et ob višku turistične sezone, ki je doslej z velikimi težavam i potekal po stari cesti, vendar je bilo treba niveleto naknadno korigirati. To je bilo ob nekajdnevni zapori prom eta izvršeno dva meseca kasneje na dokaj enostaven način s prem aknitvijo stika spodnjega pasu in stojine glav­ nega nosilca brez vpliva na samo ortotropno plo­ ščo in asfaltno vozišče. Cestišče na mostu im a vozno površino iz asfal­ ta, ki v več slojih s skupno debelino 7 cm pokriva jekleno pločevino ortotropne plošče. Površina plo­ čevine je zaradi boljše povezave z asfaltom oprem­ ljena s posebnimi železi višine 15 mm, ki so v raz- T /o ris Ljubljana Vzdolžni prerez Jesenice Sl. 10. M ost čez dolino Završnice makih 150 mm privarjeni na jekleno voziščno plo­ ščo. Površina pod asfaltom je prem azana s cinko- litom v dveh slojih. Druge površine jeklene kon­ strukcije so zaščitene z dvema osnovnim a prem a­ zoma m inija in z dvema premazom a oljnate barve. Vse površine so bile predhodno v delavnici ope- skane. Takoj po končani montaži je bila izvršena obremenilna preizkušnja mostu. Obtežbo pri pre­ izkusu je predstavljalo 8 težkih kamionov, ki so bili postavljeni v dveh kolonah tesno drug za dru­ gim. Teža celotnega bremena je bila 1511. P ri preizkusu so bile kontrolirane upogibne deformacije glavnih nosilcev te r napetosti v raznih elementih. Izm erjeni upogibki glavnih nosilcev so pri najbolj neugodnih obtežnih prim erih dosegli vrednosti + 157 mm in — 60 mm te r se zelo dobro ujem ajo z računskimi vrednostmi. Zanimivi so rezultati m eritev napetosti v po­ sameznih nosilnih elementih ortotrepne plošče. Te m eritve smo opravili z m erskimi lističi, naleplje­ nimi na konstrukcijo, ki delajo na osnovi spre­ membe električnega upora in s posebno registrirno aparaturo. Maksimalne napetosti, k i smo jih izme­ rili na spodnjem robu vzdolžnih reber v območju obtežbe (kolesa kamionov), dosegajo 64 do 74 % računskih vrednosti, kar kaže na ugodnejši raznos obtežbe v prečni smeri kot je bilo to predpostav­ ljeno v statičnem računu. Za spodnji rob plošče med dvema rebroma je samo nekaj rezultatov, vendar so tudi tu izmerjene vrednosti zelo nizke in smo pod kolesom pri plošči debeline 10 mm iz­ merili raztezek, ki ustreza napetosti 360 kg/cm2. Mostne konstrukcije v krajših poljih 1 do 4 sestoje iz po dveh polnostenskih jeklenih nosilcev in betonske voziščne plošče, ki z nosilci sodeluje pri prenosu koristne obtežbe, ker je s posebnimi mozniki z njimi povezana. Razpetine teh nosilcev so 35,0 m. Plošča je iz betona m arke 450 in ima debelino 20 cm. Jekleni nosilci so v celoti zvarjeni in sicer iz pločevine kvalitete ČN 35. Kot že omenjeno imamo popolnoma enake no­ silce tudi pri mostu Ljubno, katerega skupna dol­ žina je 108 m. Tudi p ri teh konstrukcijah je bila montaža jeklene konstrukcije izvršena brez odrov. Nosilci so bili na enem bregu na trasi ceste v ce­ loti sestavljeni in enostavno navlečeni na stebre. Med vlečenjem prve konstrukcije je bila zadaj provizorno priključena konstrukcija za drugo po­ lje in tak postopek se je postopoma nadaljeval. P ri vseh kombiniranih nosilcih so ležišča iz po­ sebnih neoprenskih kvadrov. Velikost teh kvadrov je 300 X 400 X 77 mm, neoprenska masa je ojačena s sedmimi pločevinastimi vložki. Taka ležišča so elastično podaj na v vseh smereh in dovoljujejo precejšnje pomike. P ri nas so ob času gradnje mo­ stu predstavljala novost, v nekaterih evropskih državah pa jih že več let veliko uporabljajo tako za jeklene nosilce kot tud i za nosilce iz prejnape- tega betona. Jekleni nosilci so bili po zabetonira- n ju voziščnih plošč v višini nevtralne osi medseboj povezani in sta zato posebni jekleni drsni d ilata­ ciji bili potrebni le na obeh koncih mostu. Za en tekoči m eter mostu v poljih 1 do 4 je bilo porabljeno poprečno: 900 kg jekla ČN 25 in ČN 35 za jekleno kon­ strukcijo ter 2,3 m3 betona m arke 450 in 390 kg arm aturnega železa za ploščo. Prečni prerez Prerez a~a Tloris Stik kolnikov . spodnjega pasu S!. 13. D etajli sekundarnih nosilcev dvorane za rem ont kam ionov Oba viadukta sta bila zgrajena v letih 1964 do 1966. Jekleno konstrukcijo je izdelala in m ontirala M etalna iz M aribora, betonske stebre, plošče in druga gradbena dela pa je izvajal Gradis iz Ljub­ ljane. V iadukt podobne konstrukcije ko t jo imamo pri mostu Ljubno, vendar z nekaj večjim i razpe- tinami, se letos gradi p ri Žirovnici za premostitev ozke doline Završnice. Objekt im a 4 polja in sicer 2 X 39,0 + 2 X 30,0 m (slika 10), višina stebrov do­ sega 30 m, širina mostu pa je 9,50 m. Montaža konstrukcije je predvidena z navle- čenjem z vzhodnega roba doline. Po navlečenju na stebre se nosilci postavijo v dokončen položaj — most je nam reč delno v krivini — nakar se zabe­ tonira voziščna plošča. Jekleni glavni nosilci so zvarjeni polnostenski z višino 2,70 m. Za montažne stike stojine in spodnjih pasov so predvideni torni spoji z visoko vrednim i vijaki. Dvorana za remont kamionov Tehnološki proces rem onta kamionov zahteva dvoransko konstrukcijo, v kateri so stebri tako redki, da je v razpoložljivem pokritem prostoru čim manj ovir za m anevriranje, po drugi strani pa mora dvorana dobiti dovolj naravne svetlobe. Tem zahtevam ustreza prikazani tip konstrukcije z m aloštevilnimi vmesnimi stebri in svetlobniki ob glavnih nosilcih. V Sloveniji sta zgrajena dva ob­ jekta s takšno konstrukcijo: p rv i je v Ljubljani in pokriva prostor 3200 m2, drugi pa je v Celju in m eri nekaj nad 4000 m2. Dvorana je dvoladijska, širina posameznega polja je 33 m (slika 12). Vsak glavni nosilec pod­ pirajo po trije stebri. K onstrukcija je zvarjeno pa- ličje, njegovi elementi so delno iz valjanih pro­ filov, delno iz sestavljenih zvarjenih profilov. Ma­ terial je običajno konstrukcijsko jeklo ČN 25. Dol­ žina posameznega glavnega nosilca je prek 66 m, nosilec je sestavljen iz 5 m ontažnih kosov. Montaž­ ni stiki so izvedeni z zakovicami ali prilagodnim i vijaki. Drugi važnejši elem enti konstrukcije so prav tako v varjen i izvedbi in sicer: — sekundam i nosilci, ki so izvedeni kot tako imenovani R-nosilci z dvojnim i diagonalami iz okroglega železa in spodnjim pasom iz dveh kot­ nikov, zvarjenih v škatlo (slika 13); — stebri škatlastega prereza sestavljeni iz la ­ mel. S tebri so spodaj vpeti v tem elje, glavni no­ silci pa zgoraj priključeni členkasto. P rek stebrov se prenašajo vse horizontalne sile, vključno po­ tresne obremenitve, ker zaradi m anevriran ja vozil v dvorani n i bilo možno predvideti nikakih verti­ kalnih vezi. K onstrukcija ene dvorane je pokrita s pred­ napetim i montažnimi betonskim i ploščami, v d ra ­ gem prim eru pa s ploščami iz domačega siporexa debeline 12,5 cm. P rek plošč je položena hidroizo­ lacija. Ob poševnih vešalkah so postavljena okna in je tako celotna površina dvorane enakomerno osvetljena. Poleg te stalne teže je konstrukcija ra ­ čunana še na obtežbo 125 kg snega na 1 m2. Teža celotne konstrukcije, vključno stebre, si­ d ra in dve čelni steni je v obeh prim erih 42 kg/m2. Od tega odpade na samo krovno konstrukcijo, vključno vse vezi 35 kg/m2. Jeklena konstrukcija proizvodne dvorane III za tovarno gospodinjske opreme »Gorenje« v Velenju P rojekt konstrukcije se je m oral prilagoditi tehnološkemu procesu proizvodnje gospodinjskih aparatov, ki je avtom atiziran in predviden za se­ rijsko proizvodnjo s tekočimi trakovi. Svetla viši­ na dvorane je zato sorazm erno velika, to je 8 m, ker ves transport poteka po progah, visečih na krovni konstrukciji. Nasprotno pa je razm ak ste­ brov v obe smeri samo po 10,0 m. Objekt pokriva okrog 7400 m2 tlorisa in sestoji iz dveh enakih delov (slika 15). Konstrukcija se­ stoji iz stebrov, glavnih nosilcev, sekundarnih no­ silcev te r vezi iz portalov. Zanjo so bile skoraj izključno uporabljene brezšivne cevi kvalitete C 1212 in hladnovaljani profili. Elementi konstruk­ cije so v delavnici varjeni, na montaži pa so p red­ videni v pretežni m eri vijačni priključki, da b i se izognili težavam pri varjen ju v zimskih pogojih. Vsi stebri konstrukcije so iz cevi 0 267 z de­ belino stene 7,1 mm. G lavni nosilci, ki tečejo kon- tinuirno prek 4 polj, so paličje, zvarjeno iz cevi. Sekundam i nosilci so p rav tako v celoti zvarjena palična konstrukcija, vendar so iz cevi le polnilne palice in spodnji pas, zgornji pas pa je sestavljen iz lam ele in tenkostenskega kotnega profila (slika 16), tako da je možno solidno nalaganje plošč iz durisola. Sekundarni nosilci so privijačeni na glav­ ne nosilce v razm akih po 2,50 m, kar ustreza dol­ žini krovnih plošč. Ogrodje sten sestavljajo iz lahkih profilov zvarjeni stebri z debelino stene 4 do 5 mm ter prečke na spodnjem in zgornjem robu oken (kopi­ lit steklo). Stene so obložene z durisol ploščami. Sl. 14. Jek len a konstrukcija dvorane za rem ont kam ionov7; m ed m ontažo I Sl. 16. N ekateri detajli konstrukcije dvorane »Gorenje« Horizontalne sile se prenašajo prek sistema vezi v ravnini krova na portale oziroma vertika l­ ne vezi v stenah. K rovna konstrukcija je računana poleg stalne obtežbe 185 kg/m2 (nosilci, durisol z izolacijo) še na sneg 125 kg/m2 in koristno obtežbo 100 kg/m 2 (transportne naprave). Za celotno konstrukcijo vključno ogrodje sten. je porabljeno okrog 2201 jekla, od tega odpade na krovno konstrukcijo 125,61 ali 17,0 kg/m2. P redm et uporabe cevi in lahkih profilov pa ni samo ekonomska, to je v porabi jek la in ceni. poudariti je nam reč treba, da sta bila transport konstrukcije in m ontaža enostavna, saj so bili vsi elem enti zelo lahki, po drugi stran i pa dovolj togi, da p ri transportu ni prišlo do deformacij. Konstrukcijo sta izdelala in m ontirala Žele­ zarna Sisak in M onter iz Dravograda. Sl. 17. D el k onstrukcije proizvodne dvorane »Gorenje« m ed montažo Sl. 18. P ogled na dvorano »Gorenje« m ed m ontažo konstrukcije M ontažna hala razpetine 20 m Jeklena montažna konstrukcija za skladiščno halo podjetja »Petrol« sestoji iz dvočlenskih okvir­ jev z vezjo, leg, vezi te r ogrodje čelnih sten. Vsi elementi konstrukcije so zvarjeni, zaradi bližine skladišča tekočih goriv pa so vsi montažni stiki in priključki vijačeni. O bjekt je pokrit s saloni­ tom in obzidan z betonskim i zidaki. Zid je zgoraj zaključen s posebno železobetonsko vezjo, ki je s privarjenim i sidri povezana z jekleno konstrukcijo. Okvirji im ajo razpetino 20,0 m in so postavljeni v razm akih po 4,82 m. Svetla v išina objekta do vezi je 4,20 m (slika 19). Lege so iz hladno valjanih HOP-profilov, ki jih proizvaja Železarna Jesenice. B. VEDLIN: V našem prim eru smo z uporabo teh profilov dosegli v teži leg prihranek nad 40 %>. Za lege smo tako porabili samo 7 kg jek la na 1 m2. S treha je računana za sneg 125 kg/m2. Konstrukcija je izdelana iz navadnega kon­ strukcijskega jekla kvalitete ČN 22, okvirji pa delno iz jekla ČN 25. Teža celotne konstrukcije s sidranjem , legami, vezmi in ogrodjem sten je 32,5 kg/m 2. Jekleno konstrukcijo je izdelal in m ontiral obrat M etalne v Krmelju. Skladiščna hala z enako konstrukcijo se v letu 1969 gradi tud i v M ariboru. SOME RECENT STEEL STRUCTURES IN SLOVENIA S1 y n o p s i s An ever increasing use of new constructions the supporting structu res of w hich are m ade of steel could be w atched in last years in th is country . Besides the developm ent of the technology and p a rticu la rly of the welding technique in our industry of steel structures certain advantages of these s tru c tu res also contribu t­ ed m uch to th e ir application. A m ong tlem a m ore rap id bu ild ing should be stressed. The p refabrication of elem ents in the shops as w ell as th e site assem bly of them also p lay an im portan t p a rt. T here is also the problem of prices w hich in the case of structures could successfully com pete w ith o ther structures of non steel m aterial. The au tho r describes some im portan t steel structu res m ade in la s t fou r years o r still under construction in Slovenia. The construction pro jec ts and for the most p a r t the corresponding docum entation of the w ork have been elaborated by the In stitu te for M etal S truc tu res a t L jub ljana. Visoki cilindrični armiranobetonski tovarniški dimniki za dimne pline z visoko vsebnostjo S 0 2 DK 624.012.3:691.87 s e r g i j e k o l o b o v , d ip l l i n ž . A vtor tega članka je v okviru Projektantske organizacije »Industroprojekt« Zagreb izdelal pro­ jek te za tovarniške dimnike v naslovu navedenih karakteristik , katerih višina znaša 75—350 m. Obravnavani dimniki so z ozirom na višino in konstruktivno izvedbo razdeljeni v štiri tipe kot sledi: Višina m Tip 75—90 DJ-T-I 90—120 DJ-T-II 120—180 DJ-T-III 180—350 DJ-T-IV Osnovna karakteristika vseh dimnikov je ci­ lindrična oblika njihovega stebla, katero ima po celotni višini enak zunanji premer. Z višino se m enja le debelina stene in s tem notranji prem er stebla. Z ozirom na tako konstrukcijo je pri iz­ vedbi možno uporabiti enostavni drsni opaž, kar izvedbo znatno olajša. Posebnosti pri posameznih tipih so naslednje: Tip DJ-T-I (do višine 90 m) ima cilindrično obliko po celotni višini. Izvaja se z drsnim opa­ žem. U p DJ-T-II (do višine ca. 120 m) ima cilin­ drično obliko, le da je na spodnjih 10—30 m ojačen s 3 do 6 vertikalnim i arm irano-betonskim i rebri (krili) širine 1,00—2,00 m in debeline 0,5—0,6 m. Izvaja se z drsnim opažem. Tip DJ-T-III (do višine ca. 180 m) se razlikuje od obeh prejšnjih tipov po tem, da ima šest arm i- rano-betonskih reber (kril) višine 40—60 m, katera so povezana s steblom le na gornjih 25—35 m. Spodaj, na dolžini 15—25 m, so rebra prosta in im ajo obliko samostojnih stebrov. Izvaja se z drs­ nim opažem po vsej višini. Tip DJ-T-IV (do višine ca. 350 m) je po spod­ n ji konstrukciji podoben tipu T-III s to razliko, da se cilindrično steblo končuje v višini 15—20 m nad zemljo, k jer se prik ljuči dimovodni kanal. Šest reber-stebrov prevzam e v spodnjem delu vse vertikalne in horizontalne sile te r jih prek v rtan ih pilotov prenese v teren. R ebra-stebri imajo zaradi večje torzijske togosti objekta v prečnem prerezu obliko T preseka. Prosti prostor ispod dimnika, katerega tloris­ na površina p ri večjih višinah dimnika znaša do 2000 m 2, se lahko uporabi v kakršne koli namene, k a r predstavlja pri om ejenih površinah T. E. C. znatno prednost. Spodnjih 15—20 m dim nika se iz­ vede s pomočjo klasičnega opaža, iznad te višine pa se uporabi drsni opaž. P ri tipih T-I, T-II in T-III so dimovodni ka­ nali (Fuks) priključeni bočno na steblo, pri tipu T-I V pa s spodnje strani. Širina dimovodnega kanala je p ri tipih T-I in T-II omejena in sicer pri tipu T-I na maks. 1,50—2,00 m in p ri tipu T-II na maks. 2,00—2,80 m. P ri tipih T-III in T-IV ni omejitve n iti v pogledu širine, niti v pogledu števila priključenih dimo- vodnih kanalov in to zaradi znatno večjega od- pom ostnega m om enta preseka dim nika v višini priključkov. N otranji svetli prem er dim nikov je prav tako konstanten po celi višini. V prim erih, kadar je potrebna m anjša svetla odprtina dimni­ ka, se gornja odprtina zmanjša na potrebno veli­ kost ali pa izvede kontrolni prehod med notranjo ploskvijo armiranobetonskega plašča in termoizo­ lacijsko oblogo. Na kisline odporna in term oizolacijska obloga armiranobetonskega plašča se sestoji iz: — 12,5 cm debelega zidu iz kislinsko odporne opeke v andezitni malti, katerega ščiti — na žve­ pleno kislino občutljivi — nosilni arm iranobetonski plašč. Glede na tem peraturo vstopajočih plinov, ki je zelo blizu tem peraturi kondenzacije (130—145° C) — k ar je sploh karakteristično za dimne pline z visoko vsebnostjo SOa — prihaja na no tran ji stra­ ni kislinsko odporne opeke do močne in stalne kon­ denzacije agresivne kisline; — zračne blazine debeline 2, —5 cm zaprte v celice višine do 2,50 m; — togega termoizolacijskega sloja debeline 7—12 cm, ki zm anjša tem peraturno razliko v zu­ nanjem armiranobetonskem plašču na manj kot 15° C; — kislinsko odporne izolacije no tran je povr­ šine armiranobetonskega plašča, ki se sestoji iz dvakratnega prem aza s specialnim lakom in lahko- gnetne prevleke z betumenolom. Kislinsko odporna in term oizolacijska obloga sta postavljeni na krožne konzolne nastavke arm i­ ranobetonskega plašča, kateri so izvedeni v med­ sebojnem razm aku 10—17,5 m. Ti nastavki so po obodu na vsaka 2,00 m dilatirani z vertikalnim i regami. Zgornji del dim nika se ■— zaradi zaščite zu­ nanje površine proti agresivnem u učinku plinov — na višini h = 3 D zaščiti z dvakratn im prem a­ zom s perklorvinilnim emajlom. Zaradi boljše vidljivosti je zgornji del dimni­ ka do določene višine šarasto obarvan z belo in oranžno rdečo flourescentno barvo. V isti nam en so TIP I VISINE 75-90 m TIP II VISINE 90-120 m PRESJEK C j POGLED D I 600 i TIP III VISINE 120-180 m TIP IV VISINE 180-350 m SI. 1 predvideni tudi močni signalni reflektorji, nam e­ ščeni na kontrolno-signalnih krožnih balkonih, ka­ te ri so razvrščeni na dimniku v razm aku po 30 m. Ti balkoni — hodniki so po vertikali spojeni z jeklenim i pohodnimi železi in zaščitno opremo. Na vrhu dimnika je izvedena arm irano-beton- ska kapa, ki je izolirana z »Epoxi« smolo in pro- krom pločevino. Dimnik je opremljen tudi s s tre ­ lovodom. Prostori, ki se pri tip ih T-I, T-II in T-III for­ m irajo v steblu dimnika izpod priključka dimo- vodnega kanala, se lahko uporabijo v kakršenkoli nam en kot npr. nam estitev kompresorske postaje, za skladišče rezervnih delov in podobno. Tem eljenje dimnikov vseh tipov D J-T je izve­ deno na vrtanih pilotih-zidovih (»Geotehnika« Za­ greb). Njihova oblika in površina je lahko različna. Glave pilotov-zidov so m ed seboj povezane z arm i- rano-betonskim i radialnim i in tangencialnim i gredam i višine 2,00—5,00 m. Piloti-zidovi so na­ meščeni neposredno pod koncentracijam i obtežb, to je izpod kril-stebrov, reber ali stebla dimnika. Prednost take izvedbe tem eljenja se sestoji: — v popolnem elim iniranju temelja, kateri je kot konstruktivni element zamenjan z brano, se­ stoj ečo in radialnih in tangencialnih gred. K ubatura betona za gredno brano znaša ca. 15 % od kubature betona, ki je potrebna za k la­ sično tem eljene dimnike. Na ta način se prihran i ca. 85 fl/o betona, potrebnega za temelj, kar p ri­ bližno ustreza kubaturi betona stebla dimnika; — direktnega prenosa nastopajočih sil v tla prek vrtanih pilotov; — zm anjšanja možnosti neenakomernega po­ sedanja na minimum; — povečane varnosti sosednih objektov z ozi­ rom na to, da so piloti v rtan i in torej p ri izvedbi ne izzivajo vibracije gradbenih tal; — hitrosti izvedbe. Za izvedbo dimnikov vseh tipov so predvidene m arke betona MB 160, MB 220 in MB 300 te r be­ tonsko* železo Če 25 ali Če 35 te r raztegnjeni metal (TIM-Topusko). V statičnem računu so upoštevani naslednji vplivi oziroma obtežbe: — vertikalna teža, — obtežba z vetrom (statična in dinamična), -— vpliv ekscentricitete lastne teže, ki nastopi zaradi deformacije dimnika, katero povzroči p ri­ tisk vetra, — vpliv ekscentricitete lastne teže, ki nastopi zaradi neenakom ernega posedanja temelja, — vpliv tem perature v horizontalni in verti­ kalni smeri, — možnost pojava resonance, — vpliv seizmičnih sil, — možno posedanje vrtaln ih pilotov, ter — aero-term ični proračun. Za dimnike tipa T-III in T-I V je Zavod za raziskavo m ateriala in konstrukcij izvršil modelno preiskavo na modelu iz plexi .stekla v m erilu 1 : 35. Preiskava je v celoti potrdila pravilnost izbrane oblike, dimenzij dim nika ter rezultate statičnega računa. Z analizo in kom paracijo raznih projektov vi­ sokih arm irano-betonskih dimnikov, katere je bilo možno zaslediti v tehnični literaturi, je bilo ugo­ tovljeno, da povzroča veliko težo klasičnih dim ni­ kov njihova konična oblika z nagibov izvodnic 1—4 °/o. Večji nagib izvodnic z ozirom na vertikalo in večja površina preseka v spodnjem delu dimnika sta potrebna zaradi stabilitete pod vplivom hori­ zontalnih sil, kot tud i zaradi zahtevane širine vhod­ ne odprtine ob priključku dimovodnega kanala (v novejšem času znaša le ta do 6,00 m), ki zm anjšuje odpornostni moment kritičnega prereza. Povečana teža plašča dim nika te r povečana površina izpo­ stavljanju učinku vetra povečuje osno silo in upo- gibni moment v spodnjem preseku. V zvezi s tem se povečuje tudi potrebna površina tem elja in šte­ vilo oziroma presek pilotov; povečana površina te­ melja pa ima odločilen vpliv na težo objekta in s tem tudi na ceno objekta. Konična izvedba arm irano-betonskega plašča v znatni meri povečuje tudi potrebno* kubaturo dragega notranjega kislinsko odpornega zidovja kot Sl. 2. M odelna preiskava dim nika tipa III na vertikjalno obrem enitev Sl. 3. M odelna preiskava dim nika tipa IV na horizontalno obrem enitev tudi površino vseh term ičnih in kislinsko odpornih izolacij. Izvedba dim nika konične oblike s sprem enlji­ vim kotom izvodnic plašča zahteva znatno bolj kom pliciran opaž. Uporaba desnega opaža je sicer možna, vendar zahteva zelo precizne in drage do­ datne naprave. Delo je nekoliko počasnejše, je pa zelo komplicirana kontrola vertikale, katera za­ h teva precej kompliciranih matem atičnih operacij na gradbišču. Prednosti konstrukcije predm etnih dimnikov v prim erjavi s klasično konično armirano-betonsko izvedbo so z ozirom na navedeno naslednje: a) znatno manjša teža (pri dim niku za TE Si­ sak je teža dimnika klasične oblike, izračunana na osnovi predizm er znašala 10.060 1, teža dimnika T-III, k i se gradi pa le 4100 t); b) m anjša kubatura vgrajenega betona; c) m anjša kubatura drage kislinsko odporne obloge; č) m anjša kubatura term ične izolacije in m anjša površina kislinsko odporne izolacije beton­ skega plašča; d) h itrejša izvedba z ozirom na to, da je steblo cilindrično in je kubatu ra vgrajenih materialov manjša; e) glede na to, da so uporabljeni vrtaln i piloti, p ri njihovi izvedbi ne nastaja jo vibracije tal, ka­ tere bi lahko škodljivo vplivale na bližnje objekte; f) v zvezi s prihranki navedenim i pod b, c in d so tud i stroški izvedbe znatno manjši. Konstrukcija dimnikov tipa: DJ-T-I, II, III in IV je patentirana v naslednjih državah: v Jugo­ slaviji, Avstriji, Zah. Nemčiji, Švedski in v Švici. P reved el: inž. F. Cačovič S. KOLOBOV: HIGH CYLINDRICAL FLUES OF REINFORCED CONCRETE FOR WASTE GASES WITH HIGH CONTENT OF SOa toy n o The au th o r of this article elaborated the projects of some fac to ry flues of the above sta ted characteri­ stics and w ith heights ranging from 75 to 350 m eters. The pap e r is concerned w ith the technical characteri­ stics of th e flues w ith basic cylindrical shape of th e stem having th e sam e ou ter d iam eter along the full a ltitude . W ith the heigh only vary th e thickness of the ISIS w all and consequently the inner diam eter of the stem. T hanks to such a construction a sim ple sliding form can be used to facilita te the w ork. The paper describes the construction of th e w ork from its foundation un til the final phase. I t p resen ts th e resu lts of model testing investigations, sta ting in addition the advantages of th is new type of construction. v e s t i i z Z E I T ZAPOSLOVANJE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV (Uvod v javno razpravo) I. N aša investicijska izgradnja je b ila v vseh povoj­ n ih le tih izredno obsežna, dinam ična in je zajela vse v rste gradbenih objektov. Nobenega dvoma ni, da so k tehnično in ekonomsko zelo uspešni izgradnji teh objektov lev ji delež naporov, kakor tud i uspehov, p r i­ spevali gradbeni inženirji, tehn ik i in arh itek ti. L e-teh je vse do reform e prim anjkovalo in to zlasti v opera­ tivi. Z uvedbo gospodarske in družbene reform e pa je zarad i določene psihoze, da se bo obseg investicij ob­ čutno zm anjšal, nastalo najb rž zmotno prepričan je v pod je tjih gradbeništva, pa tud i izven njih, da je g rad ­ benih inženirjev in tehnikov k a r naenk ra t preveč. A bsolventi gradbenih tehniških šol, kakor tu d i diplo­ m an ti F aku lte te za arh itek turo , gradbeništvo in geode­ zijo so z zaskrbljenostjo zaključili svoj študij in n e­ redko brez uspeha trk a li n a štev ilna v ra ta v delovnih organizacijah gradbeništva, na občinah, p ri investito r­ jih in drugod, da b i našli svoji strokovni izobrazbi p rim em o zaposlitev. To dejstvo je dalo Zvezi g rad ­ benih inženirjev in tehnikov za Slovenijo povod, da p rip rav i m ateria l za izčrpno posvetovanje in podrobno razpravo o vprašan ju zaposlovanja gradbenih inžen ir­ jev in tehnikov. V endar ne gre samo za odgovor na vprašanje, ali in v kakšnem obsegu je brezposelnost v v rs tah g rad ­ benih strokovnih kadrov, tem več, da je treb a p ri tem za je ti mnogo širšo problem atiko. V tem času se je nam reč izkazalo, da je obseg investicijske izgradnje narastel, da so investicijski ob jek ti sicer m an jši po obsegu, vendar jih je mnogo več kot prej in da kot posledica tega nastopa pom anjkan je gradbenih s tro ­ kovnih kadrov. Pokazalo se je tudi, da se je niz n e ­ rešen ih vprašan j, katere m oram o nem udom a začeti re ­ ševati, ker sicer z reform o, kolikor zadeva področje gradbeništva, ne bomo uspeli. T aka vp rašan ja so npr.: — nevzdržno dejstvo, da nim am o n ikakršnega p ro ­ gram a, ki bi vsaj za nekajle tno obdobje prikazal, ko­ liko gradbenih strokovnjakov bomo v p rihodnjih le tih potrebovali, kakšni naj bodo njihovi strokovni profili in k je se bodo predvidom a zaposlili; — da je stan je še slabše, ne vemo n iti kolikor toliko zanesljivo številčno s tan je gradbenih strokov­ n ih kadrov v SR Sloveniji, k je so zaposleni na s tro ­ kovnih delovnih mestih, kakšna je n jihova sta rostna s tru k tu ra , koliko jih bo treb a vsako leto zaradi p re ­ n eh an ja delovnega razm erja zam enjati z novim i kadri, kakšna je njihova problem atika zaposlovanja itd.; — razum ljivo je, da p ri takšnem stan ju tud i naše gradbene tehniške šole in faku lte te nim ajo n ikakršne osnove za bolj sistem atično u sm erjan je š tud ija ob p r i­ ložnosti vsakoletn ih vpisov novih kandidatov. Posle­ dica tega je dokaj stih ijsko in slučajno šolanje g rad ­ benih strokovnih kadrov, k i n i pogojeno z dejanskim i po trebam i gradbene proizvodnje in drugih gradbeno- tehn ičn ih služb, tem več vp livajo na to povsem drugi pogoji kot so tren u tn a zm ogljivost tehn išk ih šol in faku lte t, s tru k tu re in ožje specializacije profesorskih te r p redavate ljsk ih kadrov, izpada p ri poskusu vpisa kand idatov na druge, bolj a trak tiv n e strokovne šole, nač ina financiran ja šolanja strokovnih kad rov (po šte ­ v ilu učencev) itd.; — k er ni p ričakovati om ejevanja vp isa n a GTŠ in fak u lte te in bo zanesljivo v določenih obdobjih, zarad i n ih an ja obsega investicijske izgradnje, prišlo ponovno do problem a delne brezposelnosti med g rad ­ benim i strokovnim i kadri, je treba p rip rav iti program zaposlovanja s tem, da se izpopolnijo dosedanja de­ lovna m esta za gradbene strokovnjake z novim i de­ lovnim i mesti. Teh možnosti je še zelo veliko, saj iz vsakdanje prakse vemo, kako nestrokovno in zato tudi ekonomsko nevzdržno se rešu je jo povsem stro ­ kovna vprašan ja urbanizm a, g radbenih investicij (od pro jek tiran ja , izgradnje, nadzora do vzdrževanja ob­ jekta), vemo kako šibka je naša gradbena inšpekcij­ ska služba, kako neure jena je ostala g radbeno-upravna služba in kako skrom na in neažurna je služba arh iv - skotehnične dokum entacije vse od k a ta s tra pa do po­ datkov za zgrajene kom unalne objekte; — kadar se pojavi brezposelnost g radbenih stro ­ kovnih kadrov, je to najp re j in v največjem obsegu pri ženskah. Zato je treb a o tem vp rašan ju odkrito spregovoriti in zavzeti določena stališča, k i bodo stro ­ kovnim šolam služila kot osnova za u sm erjan je ob priložnosti vpisovanja; — treb a se bo odločiti, ali bomo v Sloveniji šolali gradbene strokovne kad re samo za po trebe Slovenije, ali in v kolikšnem obsegu tudi za po trebe izven Slo­ venije v SFRJ in za zaposlovanje v tu jin i te r kakšni naj bodo ti kadri; — vsak delodajalec želi zaposliti g radbenega stro ­ kovnjaka, k i naj bi bil, ko* čitamo skoraj v vseh raz ­ pisih, že k a r »idealen«, odličen strokovn jak z večlet­ nim i izkušnjam i, obenem perfek ten organizator, eko­ nomsko in družbeno široko razgledan, z znanjem tu jih jezikov itd., itd. V prašan je pa je, kaj je delodajalec napravil, da bi do takšn ih kadrov prišel? A li je p ravo­ časno razpisal štipendije in v zadostnem obsegu, ali je vplival n a p rav ilen izbor in po tek štud ija , kako je sprejel novega strokovnjaka, ali m u je omogočil res kvalitetno in prim erno delo v času p rip ravn ištva , in končno kako z nagra jevan jem stim ulira v laganje ma­ ksim alnih naporov s stran i gradbenega strokovnjaka za čim večjo uspešnost njegovega dela; — ob odgovorih na p re jšn ja v p rašan ja bomo nujno zadeli tu d i na vprašan je, ali so tehn ične šole in fa­ ku ltete v času šo lanja storile vse, da bi vzgojile takšne gradbene strokovnjake, ki bi k a r najbo lj u strezali po­ trebam delovnih mest, ka te ra bodo po šo lan ju za­ sedli. K er se ob tem odpira kom pleks vp rašan j, ki zahteva posebno obravnavo, bi ta v p raša n ja v razpravi o zaposlovanju obravnavali kot p redhodno opozorilo. Zveza GIT bo po po treb i tud i s področja šo lan ja stro ­ kovnih kadrov p rip rav ila in o rganizirala posebno raz­ pravo; — našteta, najbo lj pereča v p rašan ja naj obenem s prikazanim i številčnim i in drugim i podatk i p redstav ­ lja jo uvod v širšo razpravo o p rob lem atik i zaposlo­ v an ja gradbenih strokovnih kadrov. V razp rav i bi m orali svoje m nenje odločno po­ vedati predvsem gradbeni inženirji, teh n ik i in a rh i­ tekti, n jihovi delodajalci, strokovni, zbornični, u p rav ­ ni, skupščinski te r d rugi družbeno-politični o rgani in vsi, ki so za in teresiran i na tem tako pom em bnem vprašan ju . K ot zaključek te javne razp rave bo ZG IT p rip ra ­ vila akcijski p rogram nalog, ki jih bo s skupnim i moč­ mi in vsestransk im sodelovanjem tre b a izvesti, če bomo hoteli zagotoviti uspešno izvrševanje tako po­ m em bnih služb kot jih oprav ljajo g radbeni strokov­ njaki. II. KOLIKO GRADBENIH STROKOVNIH KADROV JE KONČALO SOLE V SLOVENIJI a) FAGG v letih 1924—1967 (II. stopnja) Vseh (število) Od tega do 1946 (°/o) 1946—1967 (%) H idroinženirji . . . . 181 33,2 66,8 K onstruk to rji . . . . 638 12,2 87,8 P r o m e t .......................... 261 29,1 70,9 Inženirji skupaj . . . 1080 19,9 80,1 A r h i t e k t i .................... 808 12,4 87,6 G e o d e t i .......................... 120 — 100,0 K om unalni inžen irji . 43 — 100,0 b) Višja gradbena šola Maribor 181 — 100,0 c) Gradbene tehniške šole v letih 1912--1967 L jubljana, g radbeniki . 2159 19,0 81.0 L jubljana, IGM . . . 260 — 100,0 M a r i b o r ......................... 107 — ioo,o C e l j e ............................... 141 — 100,0 Tehnikov skupaj . . 2667 15,5 84,5 Iz sta tističn ih podatkov o diplom antih gradbenega oddelka FAG G univerze v L jub ljan i v le tih 1945—1968 izhaja, da je diplom iralo v oddelku: za k o n s t r u k c i j e .................................................. 59 °/o za p r o m e t ............................................................ 24 % v o d o g r a d b e n ih .................................................. 17 % Po narodnosti je bilo: S l o v e n c e v ............................................................ 83 % drugih n a r o d n o s t i ............................................. 17 % Po spolu je bilo: m o š k i h ................................................................. 93 % ž e n s k ........................................................................ 7 % Po predhodn i šoli je bilo: iz gim nazij ....................................................... 83 % iz sred n je t e h n i š k i h ..........................................8 °/o iz d rug ih .............................................................. 9 % Opom ba: P odatk i se nanašajo n a diplom ante (ne ob vpisu). Iz podatkov oddelka za a rh itek tu ro FAGG je raz­ vidno nasledn je število in s tru k tu ra diplom antov po spolu: Leto diplomiranja M oški «/. 2 en sk e »/o 1962 35 67 17 33 1963 52 63 31 37 1964 57 77 17 23 1965 45 63 27 37 1966 35 53 31 47 1967 41 72 16 28 1968 48 72 19 28 V letih 1962—1968 313 66 158 33 tj. 2A m oških in V* ženskih diplom antov. Iz podatkov Višje gradbene šole v M ariboru izhaja: le tn i vpis 60—70 novincev, letno diplom ira 30—40 diplom antov. Od obstoja VGŠ do danes je bilo vpisanih g im na­ zijcev 34% , tehnikov 66%. O dstotek gimnazijcev je b il v p rvih le tih večji, v zadn jih letih znaša 19 do 26% . Študij na faku lte ti n ad a lju je večji odstotek gim ­ nazijcev, vendar jih je skupaj m anj kot če trtina (teh­ n ik i 11% , gimnazijci 28%). ŠTEVILO ZAPOSLENIH V PODJETJIH GRADBENIŠTVA Gradb. inž. Tehniki Inž. arh. gradbena podjetja: operativa . . . . 272 843 9 pro jek tiva . . . . 61 109 80 vodne skupnosti: opera tiva . . . . 12 40 _ pro jek tiva . . . . 11 12 — pro jek tivne organizacije . . . . 150 209 137 opekarne ......................... 2 18 — a p n e n i c e ......................... — 2 — tehn. in okrasni k a m e n .............................. 1 1 betonski p r e fa b r ik a t i .................... 5 9 b itum enski p r o i z v o d i .................... 1 2 _ Vseh skupaj v podjetjih g radbeništva . . . . 515 1245 226 ŠTEVILO ZAPOSLENIH IZVEN PODJETIJ GRADBENIŠTVA Podatki, navedeni za zaposlene gradbene strokov­ n jak e v podjetjih gradbeništva, izhajajo iz redne letne an k e te o številu zaposlenih, k i jo organizira Biro g rad ­ ben ištva Slovenije. P ri tem je treb a poudariti, da tu niso upoštevani gradbeni strokovnjak i, ki so zaposleni v cestn ih podjetjih, razn ih rež ijsk ih skupinah, p ri in ­ vestito rjih , v javn i upravi, razn ih zavodih te r ustano­ vah, prosveti itd. K ot je bilo že v uvodu poudarjeno, ne vemo, koliko je vseh teh gradbenih strokovnjakov izven p rej našte tih podjetij gradbeništva, k er zato ne obstoje n ikakršn i n iti prib ližn i podatki. Tudi popis p reb iva lstva iz leta 1961 n i m ogel dati odgovora na to vprašan je . Zato se m oram o spričo takšnega stan ja po­ služevati le skrajno nezanesljive in grobe ocene, da je izven podjetij gradbeništva zaposlenih nekaj m anj kot polovica vseh zaposlenih g radben ih strokovnjakov. Koliko je članov ZGIT (stanje januar 1969) 20—30 Starost v letih 30—40 40—50 50—60 80—70 70 Sk up a; Inžen irji . 156 334 257 184 48 8 987 inž. a rh . . . . 88 98 40 46 2 2 276 tehn ik i . . . 306 196 153 108 14 — 777 Vseh skupaj . 550 628 450 338 64 10 2040 O dstotek . 27,0 30,8 22,1 16,5 3,1 0,5 100 V štev ilu včlanjenih je upoštevano tud i okrog 100 študen tov FAGG. S tru k tu ra članov ZGIT po spolu je: m oških 82% , žensk 18% . MNENJA IN PREDLOGI Z ZAPOSLOVANJEM GRADBENIH STROKOVNJAKOV P rip rav lja lc i tega m ateria la so se ob p rilik i zb ira­ n ja podatkov obrnili z obsežno izvedeno anketo nepo­ sredno n a podjetja gradbeništva, na diplom ante in absolvente gradbenih strokovnih šol v zadnjih letih, na šole in na zavode za zaposlovanje. Navedbe, ki iz­ h a ja jo kot rezu lta t om enjene ankete, so v zgoščenem povzetku naslednje: a) Diplomanti FAGG iz let 1966—1968 Od 266, katerim je bila poslana anketa, je odgo­ vorilo 57, ali 21 %. L e-ti nava ja jo (zlasti a rh itek ti žen­ ske), da niso mogli takoj po d ip lom iran ju dobiti sta lne zaposlitve (ca. 10%>). Tisti, k i so se zaposlili, so sedaj večinom a v gospodarskih organizacijah in le 10°/» izven njih . V L jubljan i je dobilo zaposlitev skoraj tre tjin a diplom antov, drugi pa po drugih k ra jih SRS. V zvezi z zaposlovanjem m enijo: A r h i t e k t i O dpustiti upokojence in honorarno zaposlene. Že pred vpisom proučiti m ožnost zaposlitve. P rip rav iti p lan po treb po strokovnih kadrih . Omogočiti svobodni poklic arh itek ta . Dela je dovolj, potrebna je le vo lja in več ja iznajdljivost p ri zaposlovanju. Več zaupanja podjetij v znanje diplom antov. Omogočiti kvalite ten p rip ravn išk i staž. O dpraviti monopol posameznikov, ki delajo za več podjetij. A rh itek te zaposlovati tu d i v pod je tjih izven gradbenih. A rh itek te zaposliti tako, da naj zasedejo delovna m esta le za to usposobljeni ljudje. Z zakonom zadolžiti podjetja, da zaposlijo gradbene strokovnjake. Več povezave faku lte te s podjetji glede zaposlitve. G r a d b e n i k i Za zaposlitev gradbenih inženirjev ni problem ov. Razpise delovnih m est naj bi poslali tudi na šole. N u j­ no je treb a izdelati program potreb po strokovnih k a ­ d rih in p rogram zaposlovanja. Več štipend irati in po­ tem obvezno zaposliti. Več sodelovanja faku lte te z de­ lovnim i organizacijam i. G e o d e t i Ni problem a zaposlitve. U vesti strokovne izpite. Z zakonom predpisati obvezno zaposlovanje. Po š tu ­ d iju najp re j zaposlitev v gradbeni operativi. V peljati obvezen p ripravnišk i staž 1—2 leti. P roblem zaposlitve je, k e r diplom anti nočejo iz L jub ljane ven na teren. b) Gradbeni tehniki V le tu 1968 je dokončalo šolanje na gradbenih te h ­ niških šolah v Sloveniji naslednje število tehnikov: Skupaj M oških Žensk •/• v L jub ljan i . . 155 87 68 44 v M ariboru . . 109 70 39 36 v C elju . . . 43 28 15 35 SK U PA J . . . 307 185 122 40 Glede zaposlovanja m enijo in predlagajo v odgo­ vorih n a anketo, k a teri se je odzvalo okrog 80°/o vseh an k e tiran ih in sicer: p ri zaposlovanju naj bo enakost, ali pa naj se na GTŠ ne sprejem ajo ženske. Vodilni uslužbenci naj im ajo dostojen odnos do tehnikov-začetnikov, ko le -ti iščejo zaposlitev. P od jetja se preveč oklepajo sta re jših kadrov; več uvidevnosti za p rak tičn i pouk na gradbiščih še v času šolanja; odpreti več delovnih m est m ladim tehnikom ; dajte nam ustrezno zaposlitev, ki bo omogočila tud i napredovanje; v začetku je najvažnejša dobra praksa, ne pa velik zaslužek; če šola ne omogoča zaposlitve tehničark , naj se šolanje žensk na GTŠ ukine; gradbena pod je tja naj bi prevzela p a tro n a t nad GT šolami; zm anjšati produkcijo novih tehnikov; več povezave m ed podjetji gradbeništva glede za­ poslovanja tehnikov; več štipendiranih m est; naj si tehn ik i iščejo zaposlitve v tu jin i; za tehn ičarke so vsa v ra ta zaprta, zato sem se m orala v tu jin i zaposliti kot šivilja; ob koncu le ta naj bi neka kom isija posredovala zaposlitev tehnikov; na zaposlitev čakam o kot na miloščino in smo p ri tem preveč prepuščeni stihiji; absolventi IGM smo še na slabšem od drug ih teh ­ nikov, ker se nas pod je tja branijo; če ne gre drugače, nam omogočite vsaj p rakso — tud i brezplačno; šolanju neustrezna zaposlitev je v sk ra jnem p r i­ m eru lahko le začasna; načrtno in korek tnejšo kadrovsko politiko v pod­ je tjih ; vpisati le toliko, kolikor jih bo dobilo zaposlitev; prakso med štud ijem strokovno izvaja ti: ne zapostavljati in podcenjevati m ladih tehnikov; najp re j zaposliti dom ače tehnike, če teh ni, šele od drugod; več sodelovanja podjetij s šolami; podjetja naj b i delovodje zam enjala z gradbenim i tehniki; sk rajša ti delovno dobo; izločiti nekvalific irane ljud i iz strokovnih delovnih m est; Biro na j izdela obvezen program za pripravniško dobo; uvesti m onterje v podjetjih za skrb s p rip ravn ik i; najprej zaposlitev n a gradbiščih; dohodek p rip ravn ikov naj bo v rea.lnih m ejah; doseči enakopravnost z drugim i člani kolektiva; kdor nim a takoj po šoli zaposlitve, naj nadalju je študij na univerzi; odpustiti upokojence in honorarno zaposlene; razbrem eniti preobrem enjene zaposlene tehnične kadre in s tem povečati število novih delovnih mest za tehnike. G ornje navedbe so bile zbrane od 566 an k e tiran ­ cev, ki so jih izdali posamezno ali pa skupinsko (npr. za ves razred). c) Podjetja gradbeništva G r a d b e n a o p e r a t i v a vsa podjetja naj s trik tno izvaja jo zakon o p rip rav ­ nikih. P rogram C en tra za izobraževanje v podjetjih naj se p rav tako dosledno izvaja glede nadaljn jega strokovnega usposabljan ja; nu jno je solidno p lan iran je kadrov; vedno bolj nu jno je znanje vsaj 2 tu jih jezikov; študij zaostaja za novim i dosežki v operativ i, zato so težave pri zaposlovanju za določena delovna m esta; ob vpisu opozoriti vse kandidate , da operativa lahko zaposli največ do 10'Vo žensk, to re j na riziko nezaposlenosti; izdelati enoten okvirn i n ač rt za p rip ravn išk i staž; om ejiti vpis n a sredn jih tehn išk ih šolah; po poteku prip ravn iškega staža ne bi sm ela biti obvezna zaposlitev neustrezn ih p ripravnikov; nu jna je dobro organizirana opera tivna praksa s pomočjo šole; obvezen na j bo strokovni izpit. P r o j e k t a n t i uvesti p redhodno obvezno prakso v gradbeni ope­ rativ i, ven d ar je problem , kako to rea liz ira ti; nim am o prostih delovnih mest, dokler ne bo več naročil za izdelavo tehnične dokum entacije. I n d u s t r i j a g r a d b e n e g a m a t e r i a l a enoten program za izvedbo pripravniškega staža kot napo tek podjetjem ; enotno kom isijo na B iroju gradbeništva za objek­ tivno ocenjevanje znanja po pripravniškem stažu. č) Višja gradbena šola v Mariboru Vsi d ip lom anti so oddani že vnapre j in se zapo­ slijo neposredno po študiju. Tehniki se zaposlijo predvsem v operativi, dočim gim nazijci bolj v pro jek tiv i in up ravn ih službah. d) Podatki in navedbe komunalnih zavodov za zaposlovanje K o m u n a l n i z a v o d z a z a p o s l o v a n j e C e l j e V zvezi z vašim dopisom z dne 5. 2. 1969 vam sporočamo, da im am o p rijav ljen ih nezaposlenih: M oški Ženske gradbenih te h n ik o v ........................ 5 4 tehnikov a r h i t e k t o v .................— 1 gradbenih inženirjev I. stopnje . -— — gradbenih inžen irjev II. stopnje . — — a r h i t e k t o v ................................. 1 — 6 5 Glede zaposlovanja arh itek tov in problem atike v zvezi z n jihovo zaposlitvijo nim am o izkušenj, ker do sedaj ta k ad e r p ri našem zavodu n i bil evidentiran. Ravno tak o n i bilo do sedaj problem ov p ri zaposlo­ van ju g radben ih inžen irjev tako p rv e kot druge stop­ nje. E v iden tiran ih p a im am o, kot je razvidno iz po­ datkov, ki vam jih pošiljam o nekaj gradbenih tehn i­ kov. O bstoja določen suficit tega k ad ra z ozirom na potrebe, ved a r čakalna doba p rijav ljen ih gradbenih tehnikov n i dolga, izjem a so bile le ženske tega po­ klica, k e r je b ila n jihova zaposlitev posebno še v grad­ beni operativ i m anj prim erna.« K o m u n a l n i z a v o d z a z a p o s l o v a n j e K o p e r V zvezi z vašim dopisom BM /SK z dne 5. 2. 1969 vam sporočamo, da so b ili n a področju našega zavoda v p retek lem mesecu p rijav ljen i k o t brezposelni le 3 gradbeni strokovn jak i in sicer: 1 a rh itek tonsk i tehn ik (ž) 1 g radben i tehn ik (m) in 1 g radben i inženir I. stopnje (m). Sm atram o, da je na našem področju dovolj dela za vse v rs te g radbenih strokovnjakov, zato tudi n i­ m amo težav p r i zaposlovanju le-teh. K o m u n a l n i z a v o d z a z a p o s l o v a n j e K r a n j Zadeva: P rijav ljen i nezaposleni gradbeni strokov­ njaki. Zveza: V aš dopis BM /SK z dne 5/2-1969. dipl. a rh itek t . . dipl. gradb. inženir a rh itek t (višja) gradbeni tehn ik . Nezaposlenost gradbenih strokovnjakov ni bila na našem področju ob posegu nikoli problem atičen pojav. V evidenci je bilo običajno po nekaj oseb. P ri moških gradbenih inženirjih in tehn ik ih je bilo to običajno prehodnega značaja. Dalj in pogosteje se v evidenci zadržijo ženske kandidatke, k i v p raksi n im ajo tako širokih m ožnosti kot n jihovi m oški kolegi. To opaža­ mo predvsem pri gradbenih tehnik ih . Podobna s itu a­ cija je tu d i z arh itek ti, vendar m oram o poudariti, da im am o precej m anjše ob jek tivne možnosti. Posebno v večjih cen trih se zan je težko na jde delovno m esto in, k e r so podobno kot drugi iskalci zaposlitve, precej šibko m obilni, se k ar pogosto in za precej dolga ob ­ dobja po jav lja jo v naši evidenci. V le tu 1969 se po jav lja jo še močnejša povpraše­ vanja, predvsem po g radbenik ih visoke stopnje. N e­ k a te re delovne organizacije ugotavljajo , da jim seda­ n ja kadrovska s tru k tu ra ne ustreza več za kvaliteto in kvan tite to del, k i jih sprejem ajo . Skozi te težnje, ki se zdaj k a r nenadom a pač ne dajo uresničiti, se kaže tu d i nenačrtnost v kad ro v an ju v pretek lih letih. Ta pod je tja im ajo le m alo štipendistov, ki bodo v k ra tk em sposobni vstopiti n a zah tevna delovna mesta. P riha jam o torej v obdobje, ko gradbenih strokovnja­ kov dosti bolj p rim anjkuje, ko t pa ostaja. O bstaja še vedno vp rašan je sprejem a vseh dek let s srednjo g rad­ beno šolo, saj poznamo precej prim erov, ko se tak a dek leta zaposlijo izven svojega poklica ali pa gredo na delo v tujino.« K o m u n a l n i z a v o d z a z a p o s l o v a n j e L j u b l j a n a Na vaš dopis z dne 5. 2. 1969 vam sporočamo, da so v evidenci brezposelnih n a območju L jubljane n a ­ slednji gradbeni kadri: Moški Ženske 1. gradb. inž. II. stopnje k o nstruk to rji . 1 1 2. gradb. inž. I. stopnje ko n stru k to rji . 1 — 3. gradb. tehn ik i: visoke g radn je . . 3 2 nizke g rad n je . . . 1 — I G M ................................ 1 — arh itek tonsk i tehn ik — 1 skupaj 11, od t e g a .....................................7 4 Posredujem o vam im ena z generali jam i, da bi lahko videli razloge brezposelnosti. (Podatki so na vpo­ gled v B iroju gradbeništva.) Vseh potreb po gradbenem kad ru — m oških dipl. inž. in tehnikov predvsem visoke gradnje ne moremo pokriti. O m enjeni kader ženskega spola je težje za­ posliti, k e r so potrebe predvsem na gradbiščih in na terenu . Izven L jubljane so še nasledn ji brezposelni: K am nik: 2 gradbena tehnika, Domžale: 1 inž. arh itekt.« K o m u n a l n i z a v o d z a z a p o s l o v a n j e M a r i b o r N a podlagi evidence nezaposlenih oseb smo ugoto­ vili, da je p rijav ljen ih nezaposlenih: — gradbenih tehnikov v isokih gradenj — 4 ženske, — gradbenih tehnikov n izk ih gradenj — skupaj 7 oseb, od tega 4 m oški in 3 ženske. Š tevilo nezaposlenih g radben ih tehnikov sicer ni veliko, če upoštevam o, da jih konča letno šolanje na G radbenem šolskem cen tru v M ariboru ca. 114 g rad ­ benih tehnikov. M oški Ženske (tik pred — 1 porodom) 1 — 1 — — 1 (po porodu) Na možnost zaposlitve gradbenih tehnikov vpliva v večji m eri, kot za druge poklice, predvsem investi­ cijska politika. P rijav ljen i zaposleni gradbeni strokovnjaki so pa tud i težje zaposljivi zaradi pom anjkanja prakse, saj so konkretno našteti nezaposleni gradbeni tehn ik i v starostn i g rupi od 18 do 25 le t in iščejo prvo zapo­ slitev. K er srednje šolstvo, kakor tud i šolstvo nasploh ni odraz dejanskih po treb po kadrih, sm atram o, d a je vpis tud i v gradbene šole predim enzioniran. Na m anjšo m ožnost zaposlovanja gradbenih s tro ­ kovnjakov, posebno gradbenih tehnikov pa vpliva tu ­ di spol, ker po iz javah vodij kadrovskih služb g rad ­ benih delovnih organizacij je težavno zaposliti v g rad ­ beni operativi ženske gradbene strokovnjake.« GRADBENO PODJETJE Ljubljana, C elovšk a c. 34 Izvršuje vse vrste gradbenih in projektivnih del ler gradi stanovanja za tržišče solidno in poceni. Me grad Gradbeno podjetje LJUBLJANA, VOŠNJAKOVA ULICA 8 gradi in pro jek tira vse inženirske zgradbe, prodaja gradbene objekte na tržišču, izvršuje usluge tu jim na­ ročnikom in prodaja lastne izdelke v ekonomskih eno­ tah: obrata za zemeljska in betonska dela, opažarski obrat, zidarski obrat, železokrivski obrat, avtopark, m ehanični servis, ključavničarstvo in obrat m ehaniza­ cije, opravlja zunanjetrgovinski promet, izvaja investi­ cijska dela v tujini. K o m u n a l n i z a v o d z a z a p o s l o v a n j e M u r s k a S o b o t a Na vaš dopis od 5. 2. 1969 vam sporočamo, da pri našem zavodu nim am o reg istriranega ko t nezaposle­ nega nobenega gradbenega strokovnjaka. V ečkrat se dogaja, da gradbena p o d je tja iz našega območja iščejo take strokovnjake, p a jih ne m orejo dobiti, k ljub ugodnim razpisnim pogojem. K o m u n a l n i z a v o d z a z a p o s l o v a n j e N o v a G o r i c a Sporočam o vam , da na območju K om unalnega za­ voda za zaposlovanje Nova Gorica nim am o prijav lje­ n ih brezposelnih gradbenih strokovnjakov, le-teh ni bilo p rijav ljen ih n iti v p re jšn jih letih. m n e n j e i n k r i t i ha NEUTEMELJENA ,ODLOClTEV Odločitev -ZIS glede izgradnje novih avto cest je bila p ri nas že obširno obravnavana in k ritiz irana z različnih stališč. K ljub tem u bi bilo gotovo koristno poudariti še nekatere bistvene elem ente te odločitve tako s splošno gospodarskega kakor tu d i s strokovno gradbenega vidika. G ospodarska reform a, ki jo sprejem ajo in podpira­ jo vsi konstruk tivn i dejavniki naše družbe, je kot eno izmed osnovnih izhodišč postavila načelo enotnosti jugoslovanskega gospodarskega prostora. Očitno je, da si p ri današn jih gospodarskih tokovih v svetu, ko pote­ kajo veliki integracijsk i procesi, k i tesno povezujejo gospodarstva številn ih ekonom sko razv itih držav v eno celoto, ne moremo p red stav lja ti uspešnega raz ­ voja našega gospodarstva, če bo le -to razparcelirano m ed posam ezne republike ali celo občine. Jugoslavija je ne sarmo enoten gospodarski p rostor, tem več celo del širšega gospodarskega prostora sredn je Evrope. Ce obravnavam o gospodarstvo Jugoslavije kot enotni prostor, potem je tud i prom et, ko t bistveni ele­ m en t gospodarstva, obravnavati enotno v celotnem jugoslovanskem m erilu. P lan izgradnje cestnega omrež­ ja Jugoslav ije m ora biti izdelan in rea liz iran predvsem n a podlagi š tu d ija cestnega prom eta v m erilu cele države. R azdeljevanje sredstev za izgradnjo cestnega om režja po nekakšnem k ljuču m ed vse republike po­ m eni parcelacijo prom eta in s tem istočasno p arcela­ cijo gospodarstva te r negacijo osnovnega izhodišča gospodarske reform e o enotnosti jugoslovanskega go­ spodarskega prostora. Če obravnavam o to odločitev s strokovnega v idi­ ka, potem kaj h itro lahko ugotovimo, da takšna odlo­ čitev n im a ne strokovne ne znanstvene podlage. Jasno je, da ceste gradim o predvsem za cestni prom et. In ­ tenzite ta p rom eta je torej osnovni k rite rij za izgrad­ n jo cestn ih kom unikacij, gledano v celotnem jugoslo­ vanskem m erilu . ZIS n i podal n ik ak ršn e strokovne u tem eljitve glede tega osnovnega k rite rija , s katero b i lahko svojo odločitev utem eljil. C estni odseki, k i jih je ZIS p red lag a l M ednarodni banki za sofinanciranje, so gotovo tu d i potrebni in koristni, toda ali so ravnoi tak o p o treb n i in koristni glede na in tenziteto prom eta, kot n aša odseka Hoče— Levec ali bolje rečeno M aribor—C elje in Postojna— R azdrto? K je je strokovna analiza p rom eta n a celot­ nem jugoslovanskem cestnem om režju, k i bi pokazala ne sam o potrebo, tem več tud i p rio rite to izgradnje po­ sam eznih cestn ih odsekov? K er če bom o jugoslovansko cestno om režje obravnavali kot celoto, potem se bomo kaj h itro zavedali, da soi ceste v S loveniji istočasno tud i ceste drug ih republik . Če v S loveniji ne bo cest, K o m u n a l n i z a v o d z a z a p o s l o v a n j e N o v o m e s t o Sporočamo vam, da n a obm očju našega zavoda nim am o prijav ljenega nobenega strokovnjaka iz g rad ­ beništva. » K o m u n a l n i z a v o d z a z a p o s l o v a n j e V e l e n j e Na vaše zaprosilo z dne 5/2-1969 vam sporočamo, da so p ri tem zavodu tren u tn o p rijav ljen i 3 gradbeni tehn ik i (ženske), od tega v občini R adlje ob D ravi 2, v občini Velenje 1. Vse t r i so GTŠ končale v lanskem le tu in so brez prakse. P ripom injam o še, da doslej kakšn ih posebnih p ro ­ blem ov glede zaposlitve g radbenih strokovnjakov n i­ smo imeli. P ripravil B. Melihaj- potem velik del prom eta, z lasti tistega, ki je za naše gospodarstvo najbolj dragocen, to je tu rističn i p ro­ m et, sploh ne bo dosegel cest drug ih republik . Razni izgovori glede p rip rav ljenosti ali nepriprav ljenosti g radbeno-tehnične dokum entacije p ri tem niso u te ­ m eljeni. V današnjem s ta n ju p ro jek tan tske tehnike ob uporabi fo togram etrije in elek tronskih raču n aln i­ kov se lahko v zelo k ra tk e m časiu dobijo dovolj za­ nesljiv i podatki o investic ijsk i vrednosti cestnega odseka. D rugače pa je s p rom etn im i in ekonom skimi ele­ m enti, k i jih je tre b a upoštevati p ri sprejem anju od­ ločitev glede izgradnje ceste. P odatk i glede in tenzitete prom eta, kot rezu lta ti p rom etnega šte tja , so lahko do­ kaj sub jek tivn i in jih ni mogoče tako nazorno p rev e r­ ja ti kot gradbeno-tehnično dokum entacijo. Tudi drugi ekonom ski elem enti, ki lahko vplivajo na odločitev, so navadno v rokah tistega, ki je za izgradnjo ceste zain teresiran . Zato je p ri reševanju takšn ih vprašanj nu jen popolnom a objektiven strokov- no-znanstveni pristop, če hočemo, da bi bile odločitve res p rav ilne in u tem eljene. ZIS je svojčas takšno obravnavan je vseh b istven ih problem ov našega go­ spodarstva tudi obljubil. Inž. Sergej B ubnov PODVOZ IN PROMET V 'DRENIKOVI ULICI V ŠIŠKI M estni svet je spreje l p rednostn i red gradnje ja v ­ n ih objektov v m erilu m esta. Med prvim i petim i spre­ je tim i objekti je tu d i g rad n ja podvoza pod gorenjsko in kam niško železniško progo v Šiški, v podaljšku D renikove in B orutove oz. Sam ove ulice. 2 e p ri sprejem anju n a M estnem svetu je bilo n a ­ kazano, da bo ta podvoz sorazm erno drag in težak. Z aradi predvidene in program sko odobrene g radn je h itre ceste in p rik ljučkov n a m estno cestno mrežo nad in ob novem podvozu je celo tna konstrukcija in obli­ kovan je podvoza in sp rem lja jočih objektov zelo raz­ gibana in tehnično te r finančno zelo zahtevna. Posebno vprašan je p ri g radn ji tega podvoza so obsežna ru šen ja večjega štev ila še dobrih stanovan j­ sk ih in poslovnih objektov tako za po trebe sam ega podvoza in prik ljučkov ko t za po trebe regulacije sam e D renikove ulice in naprave novega p rik ljučka na Celovško cesto. K er pa je g rad n ja h itre ceste časovno še zelo od­ m aknjena, p a tud i g rad n ja štiripasovne D renikove ulice trenu tno še nepotrebna, predlagam , da se celotno področje m ed Celovško cesto in gorenjsko železnico v obm očju D renikove in Č ernetove ulice preured i do nada ljn jega izključno v enosm erne kom unikacije. P ri rešev an ju tega problem a po priloženi skici odpade za vrsto le t rušen je vsakega ob jek ta na D renikovi in Celovški te r Aleševčevi ulica z izjemo_ ene v rste p r i­ tličn ih garaž med Železnikarjev© in Štefanovo ulico in dvoriščnih objektov ob A leševčevi ulici. E nosm erna D renikova in Černetova ulica bosta v prom etnem pogledu vrsto le t ustrezali sedanjem u in predvidenem u prom etu. Ko bi se šele z izgradnjo novih visokih stanovanjsk ih objektov ob D renikovi uilici nam ensko in utem eljeno porušilo sedanje s ta ­ novanjske vile, bi se po po treb i prom eta preured ilo sedanje dvopasovno vozišče v sproščeno vsaj š tirip a­ sovno cesto. Vse do tedaj bi p a verje tno ustrezale p rom etn im potrebam p reured itve po skici. P redlog nam omogoča zelo enostaven p rik ljuček Aleševčeve ulice na križišče s Celovško cesto. Vse d ru ­ ge rešitve Aleševčeve ulice zahtevajo zna tna ru šen ja in slabšo prom etno propustnost samega križišča s Ce­ lovško cesto. Poleg enosm erne ured itve vseh ulic, ki sedaj p reč ­ kajo D renikovo in Černetovo ulico v neprek in jen i te ­ koči krožni prom et, brez križišč, omogoča predlog še dodatn i neposredni p rik ljuček Celovške ceste na D re­ nikovo ulico in neposredni p rik ljuček Černetove ulice n a Celovško cesto in to izven regularnega k rižišča na Celovški cesti. N akazani neposredni p rik ljučk i novega podvoza na Celovško cesto p rek Černetove in D ren i­ kove ulice bodo znatno povečali p ropustnost glavnega križišča na Celovški cesti. Vsi p rik ljučki od južne stran i n a D renikovo ulico in vsi p rik ljučk i od severne stran i n a Černetovo ulico se dajo izvesti tud i za dvosm erni prom et, vsi p rik ljučk i v sredini p a za enosm erni promet. K er je na odseku od Celovške ceste do železniške proge sedaj 6 pravokotn ih križišč z večjim številom karam bolnih točk, je ugodnost enosm ernega p rom eta toliko večja, k e r nam skoraj v celoti izloči vsa glavna, to je pravokotna trčen ja. V skici je v risan a ena izmed v a r ia n t po teka eno­ sm ernih ulic — p ri m orebitni realizaciji je seveda m ožna obratna u sm eritev posam ezne ulice. Za dvopasovni p rom et v D renikovi u lic i n i p o treb ­ no rušiti n iti ograj, p rede la li b i se le robn ik i ob u lič ­ n ih p rik ljučk ih in tlakovali bi vozišče te r uredili hodnike. O snutek p redv ideva nem oten dovoz in odvoz k vsakem u objektu m ed Gasilsko ulico, goren jsko želez­ nico te r Celovško in Aleševčevo ulico. T renu tno ne bi bilo treb a podreti vsaj 17 hiš, med n jim i tu d i gostilno »Urban« in še nekaj delavnic. S p rih rankom okrog 10,000.000 N d in bi se obogatila g rad n ja sam ega pod­ voza ali nadvoza, k i je pa v m erilu m esta res nepo­ grešljiv. Predlagam , d a se ne glede n a g radnjo podvoza ta ­ koj a s fa ltira Drenikovo ulico te r po p roučitv i p re ­ usm eri do nada ljn jega prom et teg a področja po p r i­ kazani skici. Ciril S tanič v e s t i i z i n o z e ms t v a ZBIRANJE PODATKOV O GRADBENEM MATERIALU S POMOČJO COMPUTERJA S klad za pospeševanje gradbeništva p ri d ržavni univerzi New Y ork je naročil tv rd k i M c-G raw -H ill- Inform ation-System Co., d a izdela s pomočjo com pu­ te r j a sistem inform acij, k i naj b i omogočile g radbeni­ kom in arh itek tom dobiti podatke o lastnostih posam ez­ n ih gradbenih m aterialov na osnovi specificiranih k rite rijev zm ogljivosti. V com puter bodo daja li zah te­ ve, ki jih im a konkretn i gradbeni objekt do gradbenih m aterialov. Odgovor com puterja bo v de ta jln ih in fo r­ m acijah o tem m ateria lu . Zgoraj om enjeni sklad je investito r m nogih un iverz ite tn ih zgradb in kot ta k sam zain teresiran n a novem sistem u inform acij. N aj­ prej naj bi com puter obdelal področje n o tran je g rad­ nje, pozneje stenske m ateriale, nosilne dele konstrukcij in področje kurjen ja , zračen ja te r v končni fazi v p ra ­ šanje stroškov. E ngineering N ew s R ecord, m arec 1969 TERMOKLIT — NOVI NAČIN OPAŽENJA U poraba lahk ih plošč, vezanih s cementom, za be­ tonske opaže ni nova; iz tega se je razv il te rm oklit način, p ri katerem izdelujejo iz lahk ih plošč opažne elem ente popolnom a avtom atično. S pomočjo sponk povežejo dve plošči v dim enzijah 100 X 3 cm te r po­ ljubnih debelin od 3,5 do 5 cm v opažni elem ent. De­ belina zidu v a riira od 17,5 do 30 cm. P rednosti tega načina so kontinu iren zrnati beton, av tom atska izdela­ va zidakov za opaže, navadno opaženje in ogrodje odpade, toplotn i m ost se ne po jav lja , racionalen tran s­ port, nizka teža (okoli 40kgl/m2), p ročelje je brez m a­ dežev, dobra zveza m ed ploščam i in osnovnim betonom zaradi trd n e konstrukcije term oklita , dobra podlaga za omet, keram ično in drugo oblogo, p rih ra n ek na stro­ ških k u rjen ja zaradi dobre izolacije in toplotne zaščite. T vrdka V an E lten iz V oorthuizna n a Nizozemskem se je specializirala za izdelavo kom ple tn ih naprav za lahke plošče iz lesene volne, vezane s cementom, ter im a podružnice po vsem svetu. P ostopek in stro ji so zavarovani s patentom . Engineering N ew s R ecord, m arec 1969 USPEŠNOST ZIDAKOV IZ BELEGA BETONA Z zidaki opečnega fo rm ata iz belega betona se je odprlo novo tržišče za ustrezno industrijo . A rh itek ti žele večkrat im eti gradivo, k i je »resnično belo«. Po­ leg jasne bele barve im a t a kam en m noge tehnične prednosti: visoko tlačno trdnost, lahko oblikovanje, dobro se veže z rrialto, točnost dim enzij, m inim alno krčenje in m inim alno navzem anje vode. N ajvečja prednost p a je, da tak zidak stane m an j ko t drugi. To vrsto zidakov močno propagira G enera l Portlandce- m ent Comp. v D allasu (Texas), k i izdelu je beli cement »Trinity White«. Concrete Products, decem ber 196B VOZILO ZA PREVOZ CEVI VELIKIH DIMENZIJ P odjetje In terpace Corp. v R om en M ichiganu je gradilo cevovod za preskrbo m est D etro it in F lin t z vodo iz Hudsonovega jezera. Cevovod, k i je iz velikih cevi iz prednapetega betona s p rem erom 3,05 m:, so polagali s pomočjo v K anadi izdelanega vozila (gose­ ničarja). K ljub lastn i teži 76 ton se vozilo lahko p re ­ m ika tudi po težkem in neprehodnem zem ljišču; na javnih cestah p a ga ni mogoče upo rab lja ti. Le Strade, junij 1969 NOVI ELEKTRONSKI APARAT ZA KONTROLO IN UREJEVANJE PROMETA V WICHITA FALLSU (TEXAS) V m estu W ichita Falls, k i im a okoli 115.000 p reb i­ valcev, so p red kratk im nam estili e lek tričn i računal­ n ik za kontrolo križišč v mlestu. P odatke o prom etu zbirajo s pomočjo sprejem nih aparatov, k i so nam ešče­ ni na 26 različnih lokacijah. Ti d a je jo število vozil in podatke o po teku prometa. S troški za napravo so znašali 128.060 dol., za elek­ trične p rik lju čk e pa 4978 dol. V zdrževanje sistem a stane m esečno 250 dolarjev. Po s ta tis tik i se je z uved­ bo tega novega sistem a u p rav ljan ja p rom eta zm anjša­ lo število zastojev v prom etu za 16,3«/», skupen izgub­ ljeni čaz za vozila dnevno za 31,3 “/o in število nesreč za 8,5 °/o. Le Strade, jun(ij 1969 INDUSTRIJA BETONA IN PREFABRICIRANIH ELEMENTOV V ZRN V LETU 1968 V letu 1968 so v ZRN izdelali betona in p refab ri- ciran ih delov v vrednosti okoli 2,5 m ilijarde DM. P ri tem je odpadlo n a visoko g radnjo 61 %, na nizko in na gradnjo cest 36% , drugo p a na izdelke, ki služjijor za druge gradbene nam ene. P ro d a jn i prom et p refabri- ciranih betonskih delov je b il skupno 2,63 m ilijarde DM, k a r je za 3 % več kot p re jšn je leto. V in d u striji kam enin in zemljin, k je r je b ilo prom eta za okoli 12 m ilija rd DM, je bil delež betonske industrije okoli 21°/o, cem entne 14,5%, industrije naravn ih kam nov 11% in opečne industrije 8% . Prognoze za letošnje leto so ugodne in računajo ' z nadaljn jim porastom gradbenih investicij, zlasti n a področju ta lne in cest­ ne gradnje. Strasse und Tiefbau, 3'ulij 1969 GRADNJA NOVE CEMENTARNE NA MADŽARSKEM M adžarsko zunanjetrgovinsko podjetje »NIKEX« je poverilo nem ško-češkoslovaškem u konzorciju g rad­ njo cem entarne v bližini m esta Berem end (južna M a­ džarska). C em entarna bo im ela kapaciteto okoli 1 m i­ lijon ton cem entnega k lin k e rja letno in naj bi šla v pogon le ta 1970. U porab lja li bodo Humboltov suhi postopek z dvem a enotam a po 1500 ton dnevne p ro ­ izvodnje. Strasse und Tiefbau, ju lij 1369 PREDOR POD REKO SCHELDO V ANTWERPNU 'ODPRT P redo r pod reko Scheldo v A ntw erpnu, eden n a j­ večjih objektov na EUROPA cesti 3', je predal letos ju n ija v prom et k ra lj Baudoin. Novi predor so gradili skoraj p e t le t in je dolg 690 m, širok 48 m in visok 10 m. Poleg dveh sm eri za vozni prom et (s trem i p ro ­ gami), im a posebno vozišče za kolesarje in mopede, progo za železnico in prehod za pešce. G radnja je se­ s tav ljena iz petih ogrom nih tunelsk ih segmentov, ki so b ili izdelani v suhih dokih in nato položeni posa­ mično v izkopan žleb Schelde. V entilato rji in m erilne nap rave oskrbujejo p redor s po trebnim zrakom,. N a­ vajam o nekaj številk: za zidan je segm entov predora so porabili 91.000 m3 betona in 8450 t jekla. P ri kopanju žleba so m orali p rekopati 832.000 m 3 zemlje. S troški g radn je so znašali okoli 360 m ilij. DM. EUROPA-cesta 3, ki jo skupno gradi 8 držav, bo vezala Lizbono s Stockholmom. Dolga bo 3622 k m in bo vodila skozi San Sebastian—B ordeaux—P aris, prečkala Belgijo in Nizozemsko te r šla p rek H annovra—H am burga na D ansko in Švedsko. Strasse und Tiefbau, ju lij 0.069 E. M očnik, dipl. inž INFORMACIJE <04 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A IN K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto X 7 Serija: RAZISKAVE JU LIJ 1969 Vpliv korozije na lastnosti žice za napeti beton 1. UVOD V zadnjih treh le tih sm o delali korozijske poskuse s p a ten tiran o žico, ki služi kot arm atu ra za napeti beton. Žico smo napeto in nenapeto, golo in zabetoni­ rano izpostavili učinku ljub ljanske atm osfere in nato določili vpliv nastale korozije na lastnosti žice. 2. Preiskave in rezultati Za vse korozijske poskuse smo uporab ljali do- mačo paten tirano žico 0 5 mm iz različnih dobav ozi­ rom a šarž. Za poskuse v napetem s ta n ju (v le tih 1967—69) je služila žica; iz treh šarž, ki je im ela v dobavnem s ta n ju lastnosti v mjejah, ki so podane v spodnji tabeli pod 1. Za poskuse v nenapetem stan ju (1966—67) je b ila uporab ljena žica iz šarže z lastnostm i, ki so v spodnji tabeli podane pod 2. Meje u tru jenosti: 1. P ri osp 100 kpi/imm2 je ozg: 130 kp/m m 2 P ri (7gp 90 kp/m m 2 je ozg: 122,5 kpi/lmm2 2. P ri 0sp 92 kp/mm* je czg: 126 kp/lmm" Lastnosti žice ustrezajo domačim tehničnim pred ­ pisom. Za opazovanje korozije na napeti žici, smo vzorce om enjenih treh šarž napeli na 70 ®/o trdnosti na 20 m dolgi napenjaln i stezi zavoda. Za opazovanje v beto­ nu je bil del dolžine zabetoniran v giredice 5 X 5 X X 200 cm iz v ib riranega betona MB 450, brez dodatka in z dodatkom 2 % CaCl<2 na težo cementa. Podatki o betonu: uporabljeni cem ent: PC 25 Z 450 doza cem enta: 450kgfai3 vodocementni fak to r: 0,377 T a b e l a 1 0,2 m eja kp/m m ž Trdnost kp/mm-’ Raztezek d 10 »/o d 100 °/o Kontrakc. °/o Upogib štev ilo Modul elastic. kp/m m 2 1. 148,8— 175,0— 7,6—8,8 40,5—42,0 11—14 20,3 X 103 155,4 182,1 3,6—4,3 2. 142,0— 178.5— 6,1—6,5 46—52 11—17 20 X 103 148,8 178,8 1,7—2,4 agregat: p ran gramoz sestava: 40 %> zrn od 0—4 mm 25 »/o zrn od 4—8 m m 35 Vo zrn od 8—15 m m N a nekaterih napetih žicah smo v večjih razdaljah nared ili prečne zareze s pilo, globine ca. 0,1 mm, da bi opazovali n jihov vpliv na m orebitno napetostno koro­ zijo. Za opazovanje korozije n a nenapeti goli žici so bili vzorci izpostavljeni atmiosfernim vplivom, dvignjeni od tal. Za opazovanja v betonu so b ili vzorci zabetonirani v gredice 10 X 15 X 70 cm iz v ibriranega MB 450, brez dodatka in z dodatkom 2 a/o CaC12 od teže cem enta. Podatki o betonu: uporabljeni cem ent: kot zgoraj doza cem enta: 400 kgi/im3 vodocem entni fak to r: 0,45 ag regat sestava: 40 °/o zrn od 0—4 mm 20'°/o zrn od 8—15m m 40 9/o zrn od 15—30 m m K ot sledi iz p rim erjave betonov, je beton napetih gredic boljši ozirom a gostejši, k e r im a višjo dozo ce­ m enta, finejši agregat in nižji vodocem entni faktor. 2.1 Polletni vpliv atm osfere P rv i pregled in preizkušnjo vzorcev smo na napeti žici izvedli po pol le ta atm osfernega vpliva, na nena­ peti pa po treh mesecih. Sl. 1 SI. 3 2.11 N apeta žica Gola, napeta žica je kazala videz atm osferne koro­ zije tj. miale vdolbinice, razporejene enakom erno po površini, ki delajo površino enakom erno hrapavo. Na zabetoniranih vzorcih je tu d i nastala rah la ko­ rozija v obliki p litv ih naslag, b rez jamic. Žica, ki je bila v betonu brez dodatka klorida, se ne razlikuje od tiste, ki je bila v betonu z dodatkom klorida. Procentualno znižanje la stnosti žice zaradi vpliva korozije je znašalo za golo in zabetonirane žice: T a b e l a 2. Gola žica V betonu V bet.-f- + CaC12 za 0,2 m e j o .................... 8 ,0% 2,2 % 2,2 % za t r d n o s t ......................... S,5 % 0,6% 0,6% za raztezek d 10 . . . 11,0% 0 7,1 % za raztezek d 100 . . . 12,0% 10,0% 12,0% za kontrakcijo . . . . 0 5,0% 0 za u p o g i b ......................... za am plitudo pri u tru j. 40i,0 % 0 0 preizkus............................... 33,0% — — globina koroz. jamic, m aks...................................... 0,12 m m 0,03 mm 0,03 m m Zabetonirani vzorci žic niso bili u tru jenostno p re ­ izkušeni. Za določitev globine korozijsk ih zajed so' bili izde­ lani prečni m etalografski obruski in globina m erjena pod mikroskopom. G lobina zajed ic je prikazana v sli­ kah, k i predstavljajo ' prečni iprerez žic. Slika 1 kaže še nekorodinirano žico, islika 2 kaže korodinirani pesek go­ le žice po polletni koroziji z globino zajedic m aks. 0,12 mm, slika 3 pa po enoletni koroziji z globino m aks. 0,35 mm. Um etne zareze v napetih žicah niso imele n ikake- ga vpliva na korozijo. 2.12 N enapeta žica N enapeta gola žica' kaže p rav tako tipičen videz atm osferne korozije, le v m an jši meri, k er je tud i korozijski čas bil krajši. Zabetonirani vzorci v betonu brez dodatka k lorida niso še nič korodirali, v betonu z dodatkom klorida pa nastopa lokalna korozija v obliki r ja s tih lis ozirom a izjed. P rocentualno znižanje lastnosti smo določili le za golo žico, k e r določanje tega znižanja pri lokalni ko­ roziji nim a pravega pomena. za 0,2 m e j o . .............................................. 0 za t r d n o s t ................................................... 0 za raztezek d 1 0 ............................................... 2 ,5% za raztezek d 1 0 0 ........................................ 12,5'% za k o n t r a k c i j o ............................................... 5,7% za u p o g ib e ...................................................27,0 % za am plitudo p ri u tru j. preizk. . . . 23',0 % globina koroz. z a j e d .................................... 0,06 mm G lobina korozijskih M jed p ri zabetonirani žici v betonu brez dodatka: 0; v betonu z dodatkom klorida ni bila m erjena. Iz rezu ltatov je razvidno, d a je vpliv korozije na golo, napeto in nenapeto žico najm očnejši na upogibno sposobnost, u tru jenostno odpornost in raztezke. P ri zabetonirani napeti žici nastopa rah la korozi­ ja, ne glede na to, ali je betonu dodan klorid a li ne, ki pa ne vpliva opazno na lastnosti, razen p ri enako­ m ernem raztezku. N astanek te korozije, posebno še v betonu brez dodatka klorida, je nenavaden, če ga p r i­ m erjam o z dejstvom, da p ri nenapeti žici v betonu brez k lorida tudi še po enem le tu (kot bomo kasneje videli) ne nastopa nikaka korozija, četudi smo oceni­ li zadnji beton kot slabši. M orda si nastanek gornje korozije lahko tolmačimo z dejstvom , da so betonske gredice občasno, ob večjih padavinah, ležale v vodi (zaradi izvedbe napenjalne steze) in je m orda nastalo večje izluževanje oziroma karbonatizacija betona, kot bi sicer nastala. P ri nenapeti žici v betonu z dodatkom klorida je nasta la lokalna korozija, za k a tero se običajno sm atra, da je posledica vpliva kloridov. V lite ra tu ri se navaja, da 2 % CaC12 v gostem betonu še ne škoduje, ker Ca» A cem enta veže klorid; na drugi s tran i pa k lor ion po­ večuje provodnost in povzroča padec pH, k a r na sploš­ no pospešuje korozijo. V erjetno bi bila m ožna razlaga, da je imel beton sedim entacijske pore (napolnjene z redkim apnenim mlekom), v katerih nastane obogati­ tev na kloridih in zaradi tega lokalna korozija. Ce pa so pore m ajhne in enakom erno porazdeljene, vendar tolikšne, da tudi brez kloridov začne korozija, bodo kloridi le pospešili ali povečali n jen splošni obseg. 2.2 Enoletni vpliv korozije Drugi pregled in preizkušnjo vzorcev na napeti in nenapeti žici smo nared ili po enoletnem učinku atm o­ sfere. 2.21 N apeta žica Tipičen videz atm osfem e korozije na goli, napeti žici se je še povečal; n a zabetoniranih žicah je bil zunanji videz p ri vzorcih žice od 2 šarž p rak tično enak kot po pol leta, le na enem vzorcu iz betona s kloridom smo opazili začetke lokalnih izjed, p ri vzorcih tre tje šarže pa je nastala m očnejša enakom erna korozija. Procentualni padec lastnosti zaradi učinka koro­ zije je znašal za gole in zabetonirane žice: T a b e l a 4 Gola žica V betonu V bet.-f-CaC12 za 0,2 m e j o ................................................... za trdnost ................................................... za raztezek d l O ......................................... za raztezek d 100 . . . .......................... za k o n t r a k c i j o .............................................. za upogib ................................................... za am plitudo p ri u tru j. preizk. za asp 90 za am plitudo p ri u tru j. preizk. za <7sp 100 globina koroz. zajed . ............................... 10—11,7 «/» 6,1—8,2 ®/o 10.0— 31,0 «/» 22.0— 26,0 «/o 17.0— 22,5 «/» 55.0— 75,0% 33 % 58 % popr. 45°/o 0,35 mm 2,0— 6,0 «/o 0—0,6»/» 0— 16,0 »/o 0—22,0 «/o 0—9,2 «/o 0— 44 ®/o 0,03—0,1 mm 8,8—6,1»/» 0—1,6 »/o 0—15,0»/» 0— 21,4«/» 0—0 0—44 «/» 0,03—0,1 mm Slika 4 kaže koordinirane žice in sicer sta gornja vzorca od gole žice, spodnja pa iz betona z dodatkom in brez dodatka klorida. 2.22 N enapeta žica N enapeta gola žica kaže tipičen videz atm osferne korozije, le m očneje kot ob p rvem pregledu. Z abetonirani vzorci v betonu brez dodatka k lo ri­ da ne kažejo še nikake korozije, v betonu s kloridom p a nastopajo lokalne izjede te r posamezni r ja s ti p re ­ deli, k je r še ni globinskega vpliva. P rocentualno zni­ žan je lastnosti smo določili le na goli žici. si. 4 T a b e l a 5 Gola žica za 0,2 m e j o .............................................2,3 »/o za t r d n o s t .................................................. 3,9«/» za raztezek d 1 0 .........................................26,0 »/o za raztezek d 1 0 0 ..................................... 0 za k o n t r a k c i jo .........................................5 ,9% za u p o g ib e ...................................................49,5®/» za am plitudo p ri u tru j. preizk. . . . 35% globina koroz. za jed .................................... 0,14 mm Globina korozijskih zajed na žici v betonu brez dodatka: 0. na žici v betonu z dodatkom, k lorida pa maks. 1 mm. Iz rezultatov je razvidno, da je vpliv enoletne ko­ rozije na lastnosti napete in nenapete gole žice nara- stel in da je znižanje lastnosti zopet posebno pom em b­ no za upogib, u tru jen o st in raztezek. P ri zabeton iran i napeti žici ni b istven ih sprem em b lastnosti p ri 2 šar- žah, dočim p a je ena pokazala v obeh beton ih izrazite padce pregibov (44%) in raztezkov te r večjo globino korozije (0,1 mm). P ri zabetonirani nenapeti žici, k je r nastopa koro­ zija le v betonu z dodatkom klorida, je ta še vedno lo­ kalna, globina maks. izjede p a je že 1 m m a li 20% prem era, k ar je mnogo. 2.23 D oločitev poroznosti betona P ri zadnji od napetih gredic 5 X 5 X 200 cm smo na koncu poskusa določili poroznost betoma in ugoto­ vili, da znaša 10 vol. %».. Ta podatek je zanim iv zato, k er je v tem betonu, ki smo ga ocenili kot dobrega, le nas ta ja la korozija, tud i če ni bil dodan klorid. 2.24 Ce narišem o padec duktilnosti, izražen s p ad ­ cem štev ila upogibov, v odvisnosti od globine koro­ zijskih zajedic, vidimo, da so te najučinkovitejše od 0,03 do 0,12 m m globine. P ri globini 0,12 mm je padec upogibne sposobnosti ca. 40 % od prvotne, p ri 0,35 mm globine, ki nastane po ca. 2,X daljšem času, pa 65 “/c/. Podobno velja tudi za padec am plitude p ri u tru - jenostni preizkušnji. Te ugotovitve nam omogočajo približno oceniti po­ slabšan je lastnosti žice že po videzu korodirane po­ vršine. 3. ZAKLJUČKI 3.1 O pisani korozijski poskusi z žico za napeti be­ ton so pokazali, da sta predvsem dve lastnosti, na k a­ te r i običajna atm osferna korozija izrazito vpliva, in sicer duk tilnost in u tru jenostna odpornost; znatno m anjši je vpliv na trdnostne lastnosti. Močan padec duktilnosti, k i se izraža v zm an jšan ju upogibne spo­ sobnosti in razteznosti, pomeni, da žica posta ja krhka, česar se upravičeno bojim o pri a rm a tu ra h za nape­ njanje. Ti občutni padci nastanejo p r i koroziji golih napetih in nenapetih žic že v precej zgodnjem stadiju, ko doseže globina korozijskih vdolbinic do co 0,1 mm, k a r je v naših klim atskih pogojih doseženo po nekaj­ m esečnem do polletnem vklivu atm osfere. V obmorski atm osferi m oram o računati s h itre jšo korozijo. Padec lastnosti je povezan z globino korozijskih zajedic in je škodljivi vpliv največ ji ozirom a n a jh itre j­ ši do globine približno 0,12 mm. Slabo skladiščenje ali daljše ležanje gole žice na gradbišču to re j ne deluje le v tem smislu, da r ja vpli­ va na sprijem ljivost v betonu, tem več lahko* povzroči tud i pokanje žice p ri napen jan ju oz. če gre za d ina­ mično obrem enjene konstrukcije, žica ne izdrži več najm an jše zahtevane am plitude. 3.2 Korozijski poskusi v betonu kažejo*, da je žica v gostem betonu dobro zaščitena pred norm alnim i ko ­ rozijskim i vplivi. Ge je pa beton dovolj porozen (nad 10 vol. «/o), zunanji pogoji ostrejši (večja karbonatiza- cija) in betonu m orda še dodan klorid, bo žica korodi­ rala , enakom erno ali lokalno, odvisno od velikosti in razporeditve por v betonu. P ri enakom erni koroziji, k je r predpostavljam o tud i enakom erno poroznost, bo padec lastnosti odvisen od globine korozijskih vdolbi­ nic, saj je m ehanizem korozije v betonu enak a tm osfer- nem u tj. elektrokemijsiki proces s kisikovo depolari- zacijo katode. P ri tak i koroziji bi dodatek klorida sa­ mo pospešil korozijo in sicer v /odvisnosti od količine dodanega klorida in stopnje poroznosti. Če pa nasto­ pajo v betonu večje sedim entacijske pore ob žici in se v n jihovi tekočini klorid skoncentrira, bo korozija n a ­ stopala predvsem na teh slabo zaščitenih m estih in bo to re j lokalna, ki je za napete konstrukcije bolj nevar­ na. Ta nevarnost ni toliko v nekem znižanju d u k til­ nosti ali kake druge posebne lastnosti, tem več p red ­ vsem v h itrem zm anjševanju nosilnega preseka, ki lahko privede do lom a napete žice. K ar zadeva dodatek k lorid vsebujočih sredstev v beton za napete konstrukcije, so m nenja različna; na eni s tran i se kot zgornja m e ja n av a ja 2°/o CaC12 od teže cem enta ob uporabi Portland cem enta, za ka te re ­ ga se sm atra, da lahko dovolj učinkovito veže klorid. N a drugi stran i pa se prepoveduje vsak dodatek klo­ ridov v napeti beton. Iz naših splošnih izkušenj bi sklepali, da v dobrem, gostem betonu, ob zadostnem p re k ritju arm atu re ne bo nas ta la korozija p ri zgoraj navedeni m aksim alni količini. K er je pa često* dobra k v a lite ta betona negotova, dodatku klorid vsebujočih sredstev pa se tudi ni moč vedno izogniti, je treba m i­ sliti na novejše načine, ki predvidevajo* vgradnjo spe­ cialno zaščitene arm atu re. Tovrstn i preizkusi so v te ­ ku in bomo o n jih km alu poročali. N e ž a E x e l , d i p l . i n ž . Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LJDBLMMA, Dimičeva 12 • izv ršu je vse preiskave gradbenih m aterialov in konstrukcij; • izvaja ap likac ije raziskovalnih rezu ltatov v p raksi; • uva ja nove postopke n a področju gradbenega m ateria la in k o n stru k c ij; • sodeluje p ri uv a jan ju novih stro jev in stro jn ih nap rav ; • uvaja sodobne raziskovalne m etode v labora to rijih in n a terenu. S tem omogoča solidno, hitro in ekonomično gradnjo. S A L O N I T A N H O V O INDUSTRIJA CEMENTA IN AZBESTCEMENTA ^ ANHOVO Prodajni sektor: Nova Gorica, K idričeva 20 ■ Telefoni: 21748, 21 768, 21788 • Te­ lex: 34320 yu anhovo ■ Brzojav: salonit nova gorica informacija št. 1 AVTOKLAVIRANE AZBESTCEMENTNE CEVI ZA CESTNO KANALIZACIJO A zbestcem entne cevi uporab ljajo za cevovode, n a ­ m akalne sisteme, hišne kanalizacije in druge objekte v visokih in nizkih g radn jah že več k o t 50 let. P odroč­ je n jihove uporabe zaradi priznanih fizikalnih, m e­ hansk ih in kem ičnih lastnosti in dokazanih prednosti v prim erjav i s konvencionalnim i m ateriali Stalno n a ­ rašča, tako v kvantitativnem kot v kvalita tivnem po ­ gledu. V zadnjih desetletjih so se azbestcem entne cevi uveljav ile tudi za gradnjo m estnih kanalizacij, zlasti v industrijsko razvitih državah, npr., v ZDA, Kanadi, Angliji, F ranciji, Italiji, Nem čiji itd. Tu so b ili zaradi visoke stopnje industrializacije in velike koncentraci­ je p reb ivalstva na strn jen ih m estnih površinah po ­ trebn i učinkoviti san itarno-tehničn i ukrepi vključno z zaščito ta ln ih in rečnih vod in prav tu je tudi upo­ raba azbestcementnih kanalizacijskih cevi največja,. N jihove specifične lastnosti, npr. visoka pretočna zm o­ gljivost, nepropustnost cevi in spojev, korozijska od­ pornost n a abrazijo, visoka tem enska trdnost itd. so p rišle p ri vg rajevan ju v m estne kanalizacije do popol­ nega izraza. Azbestcem entne kanalizacijske cevi proizvajajo običajno po predpisih nacionalnih standardov (ASTM C428-59T, UNI 5431-63 idr.), k i so usklađeni z u strez­ nim m ednarodnim standardom (ISO — In ternational O rganization for S tandardization, Technical Com m ute ISO/TC77). Tudi Jugoslavija se je uv rstila med proizvajalce in potrošnike azbestcem entnih cevi za cestno kana li­ zacijo. In d u strija cem enta in azbestcem enta SALONIT ANHOVO je že pred p a r leti spreje la v svoj redn i proizvodni program avtoklavirane azbestcem entne cevi in fasonske kose za gradnjo cestnih kanalizacij. Cevi v prem erih do 1000 m m smo dobavili in so jih tud i že vgradili v večjih mestih, m ed drugim i v Bački P a ­ lanki, Beogradu, Celju, K opru, Novi Gorici, P rištin i, T itogradu, Zenici in drugje. Do sprejem a ustreznega jugoslovanskega s tan d ar­ da v e lja jo za proizvodnjo in dobavo kanalizacijsk ih cevi in fasonskih kosov SALONIT ANHOVO kvalite tn i in dobavno tehnični pogoji po m ednarodnem s ta n d a r­ du za azbestcem entne cevi, spojke in fasonske kose za cestno kanalizacijo in drenaže (ISO/TC 77: Asbestos- Cement Pipes, Jo in ts and F ittings for Sew erage and Drainage, No. 881). Cevi za cestno kanalizacijo, ki jih p ro izvaja SA- LONIT ANHOVO, so k lasificirane glede na tem ensko trdnost v naslednje razrede: O O O 0 OC? §O POcl co S i Razred o 6 6 1U « , a M H Tem enska obrem enitev cevi v kp/m . . . . 2.000 3.300 5.000 6.600 Redni dobavni program SALONIT ANHOVO ob­ sega avtoklavirane azbestcem entne cevi, spojke in fa ­ sonske kose, ki so po trebn i za gradnjo m estn ih k an a ­ lizacij. P roizvodnja vodotesnih azbestcem entnih revi­ zijskih jaškov za poljubne globine vg ra jevan ja je v pripravi. V rednem asortim entu so naslednje cevi: KC-2000: v p rem erih od 125 do 400 m m KC-3300: v p rem erih od 200 do 600 m m KC-5000: v p rem erih od 250 do 800 m m KC-6600: v prem erih od 300 do 1000 m m Avtoklavirane azbescem entne cevi SALONIT AN- hovo so trajno obsto jne in korozijsko odporne, tako na sulfatno agresijo p r i koncentraciji do 5000 m g/l SO4 iona, kot na m edije s kislo reakcijo (pH < 7,0) do pH ;> 6,0. V tovarniškem katalogu in tehničnem priročniku SALONIT ANHOVO so zbrani in ob jav ljen i dim enzio­ nalni podatki za cevi in fasonske kose, navodila za statično presojo glede n a tem ensko obrem enitev, d ia ­ gram i za hidravlično dim enzioniranje in navodila za vgrajevanje azbestcem entnih kanalizacijsk ih cevi tipa >:KC«. Tovarniški strokovnjaki in specializirani m on­ te rji so na razpolago z navodili in pojasnili, tako za p ro jek tiran je kot za gradnjo kanalizacijsk ih omrežij. Vse inform acije in tehnične podatke v zvezi s k a­ nalizacijskim i cevmi tipa »KC« posreduje P rodajna služba SALONIT ANHOVO v Novi Gorici in tovarn i­ ška predstavništva v Beogradu, Zagrebu, S arajevu in Skopju. Predstavništva: BEOGRAD, G enerala Zdanova 33 ■ ZAGREB, Trpi mirova 25/1 ■ SARAJEVO, P av la G oran ina 2 SKOPJE, D ure Bakoviča 34. SLOVENIJA C E S T E S P L. O S N O G R A D B E N O P O D J E T J E L J U B L J A N A — J U G O S L A V I J A d i r e k c i j a : LJUBLJANA, TITOVA C. 38 P r o g r a m d e j a v n o s t i p o d j e t j a : — Podjetje gradi vse vrste objektov s področja nizkih in visokih gradenj v tuzem­ stvu in inozemstvu — Specializacija podjetja je v gradnji in modernizaciji cest s težkim asfaltnim ali betonskim voziščem — Podjetje gradi mostove, predore in letališča — Opravlja gradbena dela za industrijo in družbeni standard — Izvaja vsa v asfaltno stroko spadajoča dela, kot so ureditve parkirnih površin in komunikacij v naseljih, liti asfalt za tlake in kritine v industriji itd. — Posebne ekipe izvajajo izolacije in tlake, ki so visoko kemično in mehansko odporni za objekte v industriji in arhitekturi v vseh niansah — po postopku »ARALDIT«-CIBA — V mehaničnih obratih opravlja remont gradbenih strojev. Izdeluje opremo za separacije kamnolomov in gradbeništvo — Iz obratov gradbenega materiala dobavlja opečne izdelke in apnenčeve agre­ gate — Projektivni biro podjetja izdeluje po naročilu projekte za objekte nizkih in visokih gradenj GMDIS-Ljubi] ana Šmartinska cesta 100/a — Telefon 317 446 Za gradbeno operativo proizvajamo v svojih Kovinskih obratih v Ljubljani in Mariboru naslednje stroje in opremo: G R A D I G G R A M S Iglasta dvigala ID — 500/750 Ročne skreperje RS II. Mehanične dozatorje Q = 18m3/h in 40 m3/h Pralne valje Q = 12 m3/h in 20 m3/h Polžaste dehidratorje Q = 7 m3/h in 12 m3/h Prekladalne posode za beton 4 m3 Stabilne in prevozne betonarne Protitočne mešalnike PM 250 in PM 500 Mešalnike malte MM — 150 Asfaltne baze A 2 — 15 Cestne pihače Krožne žage za gradbišča Razporne stojke Prevozna betonarna tip PM 250 Izven proizvodnega programa izdelujemo še razno strojno opremo po naročilu, po načrtih kupca ali pa izdelano v lastnem konstrukcijskem biroju. Izvajamo generalni remont lahke in težke gradbene mehanizacije. Izdelujemo vso opremo za stavbno ključavničarska dela. Wacker servis — popravila vseh vibro naprav proizvodnje Wacker. Za točnejše informacije se obračajte na naslov »GRADIS« Kovinski obrati, Ljub­ ljana, Šmartinska 32 .telefon 317 025. Harmonika vrata Pionir so v se s tra n sk o u p o ra b n a , n e sa­ m o k o t v ra ta , te m v e č tu d i k o t p re m ič n a p re d e ln a s te n a m e d d v e m a p ro s to ro m a , p r im e rn a z la s t i v s ta n o v a n ju m ed je d iln im k o to m in d n ev n o sobo, v r e s ta v ra c i ja h , h o te lih , šo la h in p o s lo v n ih p ro s to r ih . SGP T ovarna »Konus« Slovenske Konjice PIONIR Novo*mesto gradi vse vrste visokih in nizkih gradenj kvalitetno in v postavljenih rokih. Velika proizvodnja stanovanj za tržišče. Harmonika vrata Pionir d o b av ljam o v v seh d im e n z ijah po ž e lji k u p c a in v v se h v r s ta h ž la h tn e g a fu rn ir ja , v in il k o ­ že, s k a ja in u ltra p a sa . Harmonika vrata Pionir je b re z t r u d a m ogoče v g ra d it i v že v se lje n e p ro s to re , važn o je le, d a se v zid in s tro p v g ra d e le se n i v ložk i, v t la p a vodilo . Harmonika vrata Pionir so o leža jen a , za to je p o m ik a n je p o v sem b re z težav . V odilo v p o d u je nosilno , za to m o ra b it i v g ra je n o v v iš in i g o to v ih ta l. Pri naročilu je podati naslednje podatke: š ir in o in v išino z id n e o d p r tin e (to čn o st v m m ), e n o k r iln a a li d v o k r iln a v r a ­ ta , v r s ta f u rn ir ja , s k a ja a li u l tra p a s a , v r s ta p re d v id e n e g a tla k a .