Glasilo Socijalistične zveze v Julijski Benečiji
Izhaja vsako soboto zjutraj
Posamezna številka stane 20 stotink.
Naročnina stane za celo leto 11 L., pol leta 5.50 L., tri mesece 2.80 L., mesečno 1 L., za inozemstvo 16 L.-Naročnina se mora vnaprej plačati.
Pisma In reklamacije za uredništvo in upravnlštvo naj se naslovljajo: „Proletarec" Poštni predal štev. 43 -------------- GORICA ---------
Rokopisi se ne vračajo. Pisma brez znamke se ne sprejemajo. — Oglasi se računajo po dogovoru in se morajo vnaprej plačati. —
Socijalistična zveza v Julijski Benečiji
V nedeljo, dne 4. septembra 1921
se bo vršil ob 10. uri zjutraj v Trstu
izredni pokrajinski zbor
s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1.	Poročila: a) tajništva; b) finančno; (poroča sodr. Malatestci);
2.	Strankin tisk (poroča sodr. Scarel);
3.	Organizacija stranke (poroča sodr. Callini);
4.	Občinske volitve (poroča sodr. Invvinkl);
5.	Strankin zbor (poročata sodr. Bacci, strankin tajnik in posl. Cosattini);
6.	Raznoterosti.
Program maksimalistične enotne
V zadnji številki smo priobčili program riformistične struje, ki ji načelujejo socir. Turati in drugi, ki ga hočejo uveljaviti na prihodnjem strankinem zboru v Milanu. Danes priobčujemo proglas maksimalistične enotne struje, ki ji načelujejo sodr. Baratono, Serrati, Lazzari in drugi.
Proglas omenja namreč, da se je po strankinem zboru v Livornu zopet zbudila iluzija sodelovanja, čeravno je bila že na tem kongresu od samih riformistov pokopana, kateri so v svoji resoluciji pripoznali, da se ne more prevzeti vladne oblasti drugače nego z lastnimi močmi in z lastnimi možmi.
Fašizem, podpiran od javnih oblasti, je prisilil tudi mnogo ekstremistov, baviti se z vprašanjem sodelovanja z mešano vlado, s pomočjo katere naj bi se uveljavila vsaj zakonska svoboda
struje.
iu spoštovanje predpisanih postav. V tej zmedenosti se je vstvaril nekak sentimentalizem, Ki naj bi pomenil združiti se tudi s hudičem, samo, da se ugonobi fašizem !
Glede političnih obzirov, je vsebovala ta formula najhujšo nevarnost. Zborniška skupina je storila svojo dolžnost s tem, da si je stavila ko^, glavno nalogo nujni problem v svrho hranitve strokovnih in političnih organizacij, njenih uprav in mož; vsled tega je bila enotna v tej nameri in je povzročila padec Giolitti-ja, nakar je zahtevala in zadobila od centralnega vodstva stranke širšo oblast kretanja, katero dovoli — če se nudi slučaj — sestaviti tako-vlado, ki bi zagotovila vsaj delno varstvo delavstva.
Gorje pa, če bi to oportunistično sredstvo kakor, si je kdo domišljeval, dovedlo do spremem-
be programa, v minimalni mini-sterjalizem; gorje, če bi se nad fašizmom špekulirala uveljava starega riformizma, kakor da bi ne bil že predvidevan kot razredni pojav; na tak način bi ga sodelovanje ne ugonobilo, temveč bi pripomoglo umirajoči buržoaziji.
Gorje tedaj, ako bi se fašizmu ki je razdjal in požgal naše inštitucije, posrečilo doseči še kaj več, namreč: razdjati program stranke, socijalizma samega ter ga pripeti k vozu, buržoazijske obnove, kakor je želel to Giolitti.
Drugi pojav, pravi proglas ki je povzročil obuditev sodelovanja in je čim večje važnosti, so zadnje politične volitve in poslovanje zborniške skupine, do katere se je obrnilo upanje naših sodrugov, radi začasne šibkosti drugih organizmov in radi pomanjkanja možnosti drugih akcij, dočim je reakcija in gospodarska kriza prihajala do vrhunca.
Tu omenja proglas, kako je ri-formistična tendenca povzdignila glavo v parlamentarni skupini in si pridobila čim večji vpliv ter gledala od slučaja do slučaja, da postavi skupino in stranko pred dovršeno dejstvo.
Proglas nadaljuje: Skupno bivanje nasprotnih stremljenj je mogoče v pripravljalni dobi; ni pa mogoče, kadar je stranka postala politična moč pozitivne in vsakdanje akcije, zategadelj je določil kongres v Livornu disciplino tudi v doktrini in smeri skupnega delovanja. Ni mogoče smatrati enotnosti stranke, kakor je naša, kot prijateljsko skupno bivanje nasprotnih tendenc, pričakujoč do-zoritev dogodkov.
*
* *
Smo bili in smo za enotnost, kakor smo povedali na kongresu
v Livornu, v smislu spravne enotnosti, za katero subordinira stranka, ki je političen izraz razrednega boja ter predstaviteljca in voditeljica proletarijata, politični moči ono gospodarsko in deluje z vsemi svojimi organi in po vseh potih hranitve in pridobitve, z namenom, da pripravi najpreje pot do delovne družbe, in vstvari izključno oblast onih, ki delajo v smislu komunizma. Menimo, da zamorejo stranki, ako si porazdele naloge po tendencah, koristiti vsi s pogojem, da so edini v načelih.
Vsled tega smo vprašali v Livornu, sodruge desnice, ali obstoja ta edinost na' podlagi pro-gramnih točk iz Moskve, ki so še naše? In oni so nam zagotovili. Danes je za nekatere, ki so preplašeni od fašizma in od gospodarske krize, tista disciplinarna in duševna edinost prekoračena in skoraj zasmehovana. Sedanje vodstvo, preobloženo s protibranom stranke od strani fašistov in komunistov, ni utegnilo z energijo očistiti in disciplinirati, kakor je bilo v Livornu sklenjeno.
Smatra izven stranke vse one, kateri se ne drže principov večine, ki ostane revolucijonarna.
Sodelovanje pomeni odreči se razrednemu boju, ravno v trenutku, ko se isti upira proti nam, pomeni sprejeti odgovornost buržoazne vlade in ji pripomoči do obnovitve v trenutku, ko se spod-tika buržoazija okrog svojega groba, kojega ji je izkopala svetovna vojna ter se žnjo vred pogrezniti:
Nadalje omenja proglas posledice, ki bi nastale vsled sodelovanja, napram razrednemu boju, delavskemu gibanju sploh in njihovim inštitucijam, kar bi zmanjšalo revolucijonarni duh stranke.
Končno pravi, da ker je vpe-
ljana proporcijonelna volilna pravica, je skoraj nemogoča samo socijalistična vlada; zategadelj je potrebno izbrati med koalizacijo in nepopustljivostjo. Iz razlogov, ki smo jih omenili v Bologni in v Livornu, smatramo, da bi izdali revolucijo in proletarijat, ako bi sprejeli sodelovanje, ki bi nas zamenjalo z buržoazijskimi strankami. Ker se pa dve metodi vzlic vsej dobrej volji ene in druge stranke, izključita, zahtevamo, naj se kongres v Milanu izreče za dobro in določi sredstva, za jamstvo, prave enotnosti stranke proti morebitnim notranjim nasprot-stvam katera bi, ako spretnost sodelovalcev doseže svoj efekt, uničila revolucijonarno moč in maksimalistične cilje.
Proglas III. internacijo-nale na italijanski proletarijat.
List „Avanti!“ je objavil proglasili. internacijonale na italijanski proletarijat, v katerem se prav Ojstro napada socijaltsttčno stranko v Italiji in njihove voditelje, posebno pa sodruga Serrati-ja, češ, da je on zakrivil, da se v Italiji ni izvršila revolucija.
Serrati je objavil odgovor na ta proglas, kateremu očita dema-gogštvo. Italijanski socijalisti ne nameravajo opustiti boja proti buržoaziji in bodo ob pravem času zopet začeli napad. Odgovorne za meščansko reakcijo niso posamezne osebe, temveč dogodki. Serrati je izpolnil vse svoje obljube, toda čudežev ne more delati, ker razvoj zgodovinskih dogodkov ni v rokah tega ali onega voditelja. Serrati je tudi vedno odklanjal čast voditelja italijanske socialistične stranke. Proglas pretirava
Poročilo delegatov italijanske socijaiistižne stranke
na tretjem kongresu IU. internacijonale.
Drag/ sodnigi vodstva !
Dolgotrajna uredba naših potnih listov v Rimu in Berlinu nas je tako ovirala, da smo dospeli v Moskvo, via Riga, z znatno zamudo šele 26. junija, kadar je bil III. kongres komunistične internacijonale že osmi dan v teku.
Nismo torej mogli prisostvovati slovesni otvoritvi, ki se je, kakor pravijo, obnesla prav veličastno in katere se je vdeležilo ogromno število ljudstva ter civilne in vojaške inštitucije proletarske države. Prve četiri seje so se vršile potemtakem brez nas in dospeli smo k peti.
Ko smo se predstavili zboru, se je italijanska zadeva že pretre-sovala. Zinovief je kot poročevalec Izvršilnega odbora govoril o |
našej zadevi že 22. junija.
„Takoj po zaključitvi II. kongresa lil. internacijonale v Italiji, v deželi, ki je bila proletarski revoluciji najbližja, prekinilo je kar na mah gibanje mas drugo novo bojno sredstvo. V času, ko so delavci zahtevali razlastitev tova-ren in delavnic ter že pozasedli nekaj tovare, ustanovivši si v svrho nadaljnega zasedanja že svojo rdečo armado, so izdali italijanski riformisti delavske mase. To so bili ravno taisti, ki so silili z vsemi močni v III. internacij onalo. Splošna strokovna zveza, katero so vodili stari oportunisti, se je potrudila, zadušiti v odločilnem trenutku delavsko gibanje. Italijanski centristi, katerim je načeloval mož, do katerega
smo imeli še lansko leto vso zaupanje, je to gibanje popolnoma preziral in predlagal, da je to le mimogredoča epizoda mirnega značaja. Za ceno velikih moralnih in materijelnih izgub so delavci končno uvideli, da jim nekateri voditelji podkopavajo njih delo.
„Na drugen kongresu je bila Italija zastopana od močne in mnogoštevilne enotne stranke, medtem ko imamo danes tukaj le mlado komunistično stranko z skupno 100.000 člani, vračunjene tudi mladostne skupine. Reklo se bode torej, da je komunistična internacijonala v Italiji mnogo zgubila. Ne verujemo. V Italiji smo zgubili kakšo prevaro, kakšo negativno moč, kakši element, ki se je vtihotapil v komunistično internacijonalo po neizkušnji. Zgubili smo skupine, katere so mislile, da se brez resnih zavez zamorejo pridružiti III. internacijo-nali. Tem bolje za komunistično
internacijonalo, katera se je na ta način oprostila vsakega izvržka. Svesti smo si, da se bodo vsi italijanski delavci, ki še niso pristopili komunistični internacijonali, odzvali našemu vabilu in šli z nami. Ali tistih gospodov, kateri so izdali italijansko delavsko gibanje v trenutku, ko so pozasedli delavci tovarne, boreč se za svojo bodočnost, tistih gospodov, ki so zrli z enim očesom v Amsterdam, z drugim pa v Moško, pa nočemo.
Te negativne moči ne tvorijo za nas nobene izgube. V Italiji imamo mlado komunistično stranko, sestavljeno iz preizkušenih mož, kateri se hočejo posvetiti z vso svojo udanostjo revoluciji, stranko, ki je na številu močna in katerej, česar smo si svesti, pristoja bodočnost, ker bo v stanu, združiti vse, kar je v italijanskem proletarijatu zdravega, poštenega in revolucijonarnega, pod eno zastavo".
V	seji dne 26. junija je zastopnik nemške komunistične stranke, Heckert, na dolgo in široko udrihal po italijanski socijalistični stranki ter napadal Serrati-ja, Turati-ja in glasilo stranke „A-vanti", pri čemer se je posluževal pretiranih, fantastičnih in izmišljenih poročil in izzivalnih razsod. kov, v svrho dosege odobritve od strani Izvrševalnega odbora.
V	isti seji dne 26. junija je Gennari, ko se je ravno razpravljalo o čehoslovaški zadevi, primerjal obnošanje Serrati-ja z onim Smeral-a, kateri je kot izrazit češki oportunist, glasoval za vojno v Avstriji in proslavljal kronanje cesarja Karla ter čestital generalu Boroeviču za žilavo vstra-janje ob Soči.
Vse to je na zbor močno upli-valo, medtem ko povrh še italijanska komunistična stranka, zastopana od več kot 20 mož in žen, ni jenjala lučati svojih sovražnih psovk in izmišljotin proti
zasluge italijanske komunistične stranke, ker je znala biti junak samo za hrbtom socijalistične stranke. Omenja, kako je komunistična stranka v Italiji izgubila svoj ugled in da so se njeni pristaši, ki jih je štela nad 58 tisoč ob livom- ! skem kongresu, znižali v šestih mesecih na 25 tisoč. Poziva, naj se italijanska socijalistična stranka odloči za Moskvo ali Amsterdam,
Sodjalizem in
Naivnež! Misliš, da si prav dober socijalist in sodrug, če si vpisan v politično, strokovno organizacijo in morda še v gospodarsko. Organiziran sem, praviš, plačujem strankine prispevke, čitam socijalistične liste, knjige, hodim na shode itd. Vse lepe čednosti dobrega sodruga imaš navidez, toda ali si se tudi vprašal, če služiš tej stranki s svojimi drugimi dejanji, s svojim govorjenjem in kaj je glavno, ali si se poglobil tako globoko v vedo socijalizma, da si se v dnu svoje duše prepričal, da je sodjalizem resnično ona velika misel, ki more osrečiti človeštvo? Organizacija je potrebna, red v organizaciji je važen predpogoj vzgoji v socijalizmu in za boj proletarijata. Vreden član organizacije in socijalistične stranke pa more postati le tisti proletarec, ki si je pridobil po svojih močeh pojmovanje socijalizma in absolutno prepričanje in vero vanj. Sodruga, ki je prepričan socijalist in značajen, ne more zbegati in zavesti nobena druga stranka, nobena korupcija, noben osebni interes, nobeno osebno nesporazumljenje, ker vidi pred seboj le cilj, sodjalizem, ki je višji kakor vsi sporedni dogodki v javnem in zasebnem življenju.
Če smo enkrat prepričani, da je to načelo zdravo, je obsebi umljivo, da moramo tudi organizacijo graditi ne na osebnostih nego na načelih, na socijalizmu, ki sam odstranjuje ob živahnem delu organizacij vse ono, kar ne spada v socijalistično stranko.
Kakšno pa je delo za socijali-zem? Delo za sodjalizem je boj proletarskega razreda proti kapitalistični družbi. Sredstva v tem boju so razširjanje socijalističnega svetovnega nazora in ekspropria-cijski, to je, gospodarski boj proti obstoječi družbi. Ako proletarijat vidi pred seboj le ta dva momenta, bo delal z vnemo prosvetno
naši stranki. Razven tega je Gen-nari v dnevniku kongresa, „Mo-sconu" dne 28. junija objavil strupen in podel članek, v katerem nas je zaničeval in sramotil ter zahteval odločno našo obsodbo.
Zato je informacijski oddelek komunistične internacijonale objavil in razdelil vsem kongresi-stom v petih jezikih (italijanskem, francoskem, nemškem, angleškem in ruskem) zvezek 170 strani pod naslovom zbirka gradiva, tičoča se italijanske zadeve ter vsebujoča mnogoštevilne izvlečke in odnosne dokaze naših razporov. Ta objektivna izdaja, čeravno nepopolna, je podala vsaj našej za-dvi in naši stranki ono trdnost, ki smo jo po pravici zaslužili in je pripomogla olajšati v srcih mnogih slabe utise, ki jih je po sili hotela vsaditi zlobnost komunistov.
(Dalje prih).
stranka ne more sprejeti in se postavlja na stališče, da je treba upoštevati i Moskvo, ki zastopa samo Ruse in neznatne organizacije manjših držav, i Amsterdam, ki zastopa silne mednarodne organizacije. Končno povdarja Ser-rati, da se proletarijat ne sme slepiti in da mu je treba povedati resnico, ki jo on v proglasu zelo pogreša.
organizacija.
in gospodarsko, vsa druga kli-karska vprašanja, kakršna poznajo zlasti pri nas meščanske stranke, ne bodo imela prostora v naših vrstah. Tudi je vsakemu politi-karju in organizatorju znano, da tam, kjer stranka pridno dela, hiti s svojim delom naprej in naprej po programu v svojem prosvetnem in organizatoričnem delu, \i prostora za malenkostna osebna ali lokalna klikarska vprašanja. Kjer pa ne dela, kjer se organizaicja ne vzpne do stremljenja k napredku kot bojna in zavestna socijalistična organizacija, tam se razvije nezdravo razmerje medsebojnega kritikasterstva, ki razjeda in slabi organizacijo.
Vse organizacije moramo torej snovati z edinim namenom, da delajo, da širijo sodjalizem neodvisno od meščanskih strank ter da družijo proletarijat v socija-lističnem prepričanju k složnemu boju.
Delo za razširjenje socijalizma, boj za proletarsko emancipacijo je življenski živec socijalizma. Drugo so malenkosti. Zlati danes, ko od vseh strani blatijo meščanski in drugi obrekovalci našo socijalistično stranko, in često tem obrekovanjem napol verujejo proletarci, je potrebno, da se ves zavedni proletarijat složi in solidarno dela, dela za socijalizem sam in z delom kaže pot k osvoboditvi, ki je še dolga in trnjeva.
Pomirjevalni pakt med socijalisti in fašisti.
Kakor smo že poročali, se je sklenil s posredovanjem zborniškega predsednika De Nicola, med socijalisti in fašisti pomirjevalni pakt. Na podlagi tega pakta bi se morale sestaviti v vsaki pokrajini razsodne komisije, katerih namen naj bi bil ta, da ugotovijo krivce, če bi se dogodki ponovili v teh pokrajinah. V več provincah se je ta pakt sprejel in so se imenovale tozadevne komisije. Tam, kjer se je bil pakt sprejel, je nastopilo takoj normalno življenje; naše organizacije so spet zapričele svoje poslovanje, več preganjanih so-drugov in njih družin se je povrnilo na svoje domove. Da ta pakt ni imel le slabih učinkov, marveč, da je prinesel stranki, njenim organizacijam in delavskim masam v tistih pokrajinah, kjer se je sprejel, tudi dobre posledice, nam priča na stotine pisem, ki prihajajo dan za dnevom centralnemu vodstvu stranke iz teh pokrajin, v katerih odobrujejo razni so-drugi in organizacije ta pakt in izražajo hvaležnost vodstvu, da se morejo konečno bolj svobodno gibati in nadaljevati svoj organizacijski posel. Centralno vodstvo stranke je na svoji seji 11. t. m. v prvi vrsti vzelo v poštev ravno te poročila, predno je ratificiralo sklenjeni mir.
Je popolnoma umevno, da nasprotnim strankam, med temi tudi
našim komunistom, ni preveč všeč ta mir, ker oni bi radi videli, da bi fašizem s pomočjo vladnih organov popolnoma uničil vsako socijalistično in delavsko gibanje. Vodstvo stranke pa se ni moglo ozirati na želje nasprotnih strank, marveč na želje svojih organizacij. Niso bili samo politični vzroki, ki so prisilili vodstvo stranke do tega koraka, bila je tudi pijeteta do tisočerih in tisočerih sodrugov in njih družin, ki so prosili stranko, da naj stori potrebne korake, v svrho rešitve iz tega neznosnega življenja. Kdor je imel priliko prisostvovati tem žrtvam, ta bi gotovo drugače sodil o sklenjenem paktu. Strankini prostori v Rimu so bili vsak dan napolnjeni ubežnikov, ki so beže utekli gotovi smrti; bile so soproge pomorjenih sodrugov s svojimi nedoraslimi otroci, ki so morale praznih rok zbežati iz svojih vasi ter iskati zavetja drugod predfašistosko dru-haljo. Teh slučajev je bilo na stotine in za te nedolžne žrtve je morala stranka sama skrbeti.
Razim tega so bili tudi politični vzroki, ki so svetovali stranki, skleniti ta pomirjevalni pakt. V trenutku, ko je bil pakt razglašen, je bila vržena bomba med fašistovske vrste. Nastala je splošna zmešnjava in razkol fašistov je bil neizogiben: bil je začetek konca fašizma v Italiji. Naši nasprotniki pravijo, da je to akt in-famnosti, mi pa pravimo, da je to bil akt politične spretnosti, ki je zadal fašizmu smrtni udarec. Je že res, da se v onih pokrajinah, kjer pomirjevalni pakt ni bil sprejet, poboji in nasilstva nadaljujejo, ampak res je tudi, da so se te province odtegnile od fašistov-skega glavnega tabora in fašistov-ska trdnjava )e v polnem ra/.sulu;
res je tudi, da je moral vstanovi-telj fašizma in njegov duševni vodja Mussolini podati demisijo izvrševalnega odbora. To so jasne posledice tega pomirjevalnega pakta in vidni znaki propadanja fašizma, naj govorijo naši nasprotniki kar hočejo, le bližnja bodočnost bo pričala, kdo je imel prav.
Trajajoča kriza v svetovni industriji.
Zadnji plavž praške železne industrije v Kladnu je ugasnil. Od 6000 delavcev jih dela komaj 2000 in se bavi z zadnjimi po-spravljalnimi deli. V zvezi s tem se je vstavil promet v Nušicu in na Kladno-Nušički-železnici; 3200 delavcev je bilo odpuščenih. V Kčnigshofu so vsi prometi vstavljeni in je 7000 delavcev odpuščenih. Polovica vseh delavcev češke industrije je brez dela.
Istočasno se poroča iz Prage, da so tvornice Ringhoffer, ker omejitev delavnega časa na štiri dni ni več zadostovala, 500 delavcev odpustile. Naročitve vagonov so se bistveno znižale, ker jih izdeluje inozemstvo, Nemčija in Nemška Avstrija mnogo bolj po ceni.
Angleški rudarski štrajk je meseca junija belgijsko industrijo sicer nekaj izboljšal; ali ta izbolj-šek je bil le mimogredoč in belgijska industrija kaže istotako znamenja poostrene krize.
Posebno je steklarna industrija brezutešna, ravno tako kovinska industrija, katera na svetovnem trgu ne more vzdržati nemške konkurence. Prikazen zaprtja vseh
belgijskih jeklenih tovarn in fužin se poraja vedno bližje. Delavci, se borijo trdovratno proti znižanju plač. Zadnji up delavca je izselitev. Najboljši in najspretnejši delavci so zapustili domače kraje in se izselili v inozemstvo. To izseljevanje zada belgijski industriji hud udarec.
„Holandska industrija se zvija in trpi vsled visoke valute; nemški in avstrijski izdelki se ponujajo po nizkih cenah in onemogočijo holandski industriji vsako konkurenco. Vsi prometi so vstavljeni in tisoče in tisoče delavcev je brez posla. Vsled visoke valute holandskega goldinarja je zadušen tudi ves promet tujcev. Holandska kopališča so bila prazna in vse je sililo v ceneje inozemstvo.
Radi parobrodne krize je francoska ladjedelnica v Coueronu zaprta. 4500 delavcev in vsi uradniki so odpuščeni. Francoski reakcionarni delavec nikdar ni mislil, da bo kljub vsej zmagi moral ravno tako stradati kakor zavedni delavec v premaganih deželah.
Švedska industrija stoji z delavci radi znižanja plač v pogajanjih. Tudi tam onemogoči visoko stanje švedske krone vsak razvitek.
V Zedinjenih državah Severne Amerike narašča industrijska kriza od dne do dne in pohaja stoti-soče in stotisoče delavcev brez dela okrog, ker so potihnile vse tvornice in je zadušeno sploh vso industrijsko življenje.
Sestanek socijalistične sekcije v Gorici.
Pretekli torek je imela socijalistična sekcija v Gorici svoj sestanek, ki je bil izredno dobro
obiskan. Sekcijskega tajnika, ki ]e Un 5iu2Deno uusoien, je naao-
mestoval sodrug Štolfa, ki je obenem tudi predsedoval. Čitanje zapisnika zadnjega sestanka se preloži na prihodnji sestanek. Odobri se sprejem novih članov in zavrne dva na novo predlagana, ker nista imela dovolj jamstva za pristop v stranko. Pri točki: povišanje najemnin, je na kratko poročal sodrug Štolfa, na kar se je razvila daljša debata, v katero so posegli skoraj vsi prisotni. Sprejel se je predlog sodruga Kermolja, da se objavi manifest na vse najemnike, s katerim naj se jih povabi, da naj nobeden ne plača lastnikom hiš najemnivne, dokler ti ne postanejo manj ode-rušni, ker iz stanovanja itak ne morejo izgnati nobene družine. K temu predlogu je še dodal, naj se skliče v najkrajšem času zborovanje vseh najemnikov, na katerem naj se vstanovi „zveza najemnikov" v svrho hranitve njih interesov.
Kot delegat na deželni kongres v Trstu je bil izvoljen sodrug Bresatz.
Po rešitvi še nekaterih notranjih zadev in po priporočilu predsednika, da mora vsak član storiti svojo dolžnost napram ruskim lačnim sobratom, se je zaključil sestanek.
N|ih poštenost.
Pretekli teden je glasilo gori-ških komunistov „Spartaco" priobčilo med vrsticami poročilo, češ, da je vodstvo socijalistične stranke odobrilo „nezaslišani" pomirjevalni pakt s fašisti. Ta „infamni akt" — pravi gorionenjeno glasilo — ne bo pozabljen od proleta-
rijata Julijske Benečije, proti kateremu se ni protestiralo od socijalistične strani naših pokrajin.
Ti napadi od strani naših včerajšnjih sobojevalcev nas pustijo popolnoma mirne, ker smo prepričani, da jim ta način boja proti nam ne prinese zaželjenega sadu in proletarskemu gibanju več škodi nego koristi.
Po njih mnenju je vse, kar socijalistična stranka naredi, „nezaslišano", nesramno, infamno" i. t. d.; kar pa oni spletkarijo v ne-čast proletarijata, to spada vse v njih „čisto" vodo. Le oglejmo si nekoliko njih čine. Ni dolgo od tega, na vsak način pa preje, nego se je sklenil pomirjevalni pakt, odkar je neki komunistični poslanec izjavil v polni zbornici, „da so fašisti njih prijatelji!" Afere komunističnega poslanca Missiano tudi nismo požalili. „Je bilo morda častno za komunistično stranko, da je njen poslanec mogel le potom dogovora z fašisti, v gotovem času z uro v roki položiti prisego?" Pisec teh vrstic se gotovo ne bi ponižal tako nizko, če bi tudi njegov mandat splaval po vodi in žnjim tudi 15.000 lire.— Kaj so naredili turinski komunisti, potem ko so vsled požiga delavske zbornice zagrozili mestu z ognjem in mečem ? Nič! Ponižali so se pred prefektom in žnjim sklenili kompromis v svrho, da zadobijo prostore delavske zbornice. Tudi ta dogodek se je dogodil,'predno se je sklenil pomirjevalni pakt.
Goriomenjeni dogodki so mnogo bolj poniževalni, „nesramni", „nezaslišani" in „infamni", kakor bi jih oni imenovali, če bi to storili socijalisti, nego je pomirjevalni
pakt med socijalisti in fašisti, čemu TonKo Kruta m vma, ce
so sami desetkrat bolj vredni tistih naslovov, ki sojih nam zadali.
Delavci, pripravite se!
Pretekli pondeljek je zveza tržaških delodajalcev imela svoje zborovanje ter sklenila, da s 30. septembrom t. I. odpove vse delovne pogodbe, ki so sedaj v veljavi. Vsled razveljavljenja delovnih pogodb bodo znižali delavske plače za 20°lo. Teh 20 °/o predstavlja le prvo znižanje, k temu bodo sledila druga, tako, da bodo prišli sčasoma na 50 °/o znižanja.
Gospodarji bodo znižali plače! S 24. avgustom je šel v veljavo gubernatorjev dekret, s katerim se povišajo najemnine!
Kruh, ki je stal meseca febru-varja po 90 stotink kg., stane danes 2 liri.
Cene za vse druge življenske potrebščine so spet povišale in še celo preskočile prejšnje cene in delodajalci pa hočejo znižati plače!
Delavci, pripra vite se, ker boj bo hud\
PONOČRUSUI
Litwinow o položaju v pokrajinah gladu.
Rosta-Dunaj. K razpravam z Amerikanci v Rigo došel zastopnik ljudskega komisarja zunanjih zadev, Litwinow, izrazil se je napram inozemskim in letskim časnikarjem o pokrajinah lakote v sledečem:
„PROLETAREC"
Skupna, od lakote zadeta pokrajina znaša 600.000 kvadratnih vrst. 21,600.000 desjatin v tej pokrajini znači popolno slabo letino. Žetev na tem ozemlju ne bode presegla 147,511.000 pudov. Za poletno in zimsko setev se pa potrebuje 56,565.000 pudov zrna. Potemtakem preostaja za človeško porabo le 90,949.000 pudov.
Če se vzame v poštev, da znaša število od lakote prizadetih prebivalcev 15 milijonov in če se računi skromno letno uporabo vsake posamezne osebe z lOpudi, potem bi znašala skupna uporaba
150.000.	000 pudov. Iz tega je razvidno, da se mora v te pokrajine uvoziti 60,000.000 pudov žitja. Za jesensko setev potrebno žito
12.000.	000 pudov mora biti najkasneje začetkom septembra na licu mesta.
Glavno pozornost obrača sovjetska vlada otrokom lakotne pokrajine in organizuje v krajih, kjer je boljša letina, posebne otroške dome. Za preskrbeti je v skupnem 8,000.000 otrok iz uničenih pokrajin.
Sporazum med Hooverjem in sovjetsko vlado.
Sporazum, ki sta ga sklenila g. Brovvn kot zastopnik Hooverja in Litvinov kot zastopnik ruske vlade, vsebuje sledeče najglav-nejše določbe :
1.	Osebje, kateremu bodo Zedinjene države poverile razdeljevanje podpore, se bo določilo na ta le način: Kar se tiče Neame-rikancev, bo American Relief Ad-ministration predložila seznam sto oseb. Sovjetska oblastva bodo imela pravico izključiti osebe, ki bi jim ne bile všeč.
2.	Krajevne odbore bodo svobodno izvolili vsi sloji prebivalstva. Sovjetska vlada bo imela pravico poslati v te odbore svoje zastopnike.
3.	Pošiljatve bodo na ruski meji podvržene carinskim formalnostim po novih predpisih, ki se bodo pozneje določili.
4.	V slučaju, da bi izginilo kaj živil, ki jih pošlje ameriška organizacija, se sovjetska vlada obvezuje, da bo organizaciji povrnila vrednost dotičnega blaga bodisi v dolarjih, bodisi v naravi.
5.	Pomoč se bo delila predvsem otrokom, bolnikom in tistim, ki trpijo lakoto.
Konferenca za ruske begunce.
Konferenca za proučitev vprašanja ruskih beguncev je imela svojo prvo sejo v ponedeljek dne 22. t. m. Seji so prisostvovali zastopniki Jugoslavije, Bolgarske, Čehoslovaške, Kitajske, Finske, Francije,_ Grške, Poljske, Romunske in Švice. Jugoslovenski zastopnik g. Jovanovič je bil izvoljen za predsednika komisije, za podpredsednika De La Ouys. Konferenca je sklenila resolucijo, v kateri je rečeno, da je neob-hodno potrebno zbrati točne podatke glede števila ruskih beguncev in glede njihovega poklica. V resoluciji se predlaga, naj zbere tozadevne podatke mednarodni urad za delo.
Nove smeri ruske gospodarske politike.
„Rosta“, poluradni dopisni urad Sovjetske vlade, javlja: Prihodnje dni se objavi odlok, s katerim bo omogočeno državnim obratom, da si nabavijo sirovine in gorivo potom proste trgovine, če bi država
ne mogla poskrbeti za zalaganje obratov s potrebnimi predmeti. Po statističnih ugotovitvah potreb posamenznih obratov, se jim bodo nakazale potrebne svote denarja. Obrati dobe pravico, da prodajo del svojih proizvodov v prosti trgovini ali pa da izmenjajo del svojih proizvodov za predmete, ki jih rabijo.
Ta nova naredba se izda z namenom, da se omogoči prosto krajevno gibanje in da se postavijo obrati že iz vsega začetka na gospodarsko trgovsko podlago. Odlok je istočasno naperjen proti neodgovornim voditeljem obratov, ki so mogli vedn > opravičevati pasivnost iz izgovorov, da niso dobili dovolj materijala iz središča. Končno bodo imeli voditelji obratov od tega odloka tudi materijalnih koristi, ker dobe voditelji obratov ravnotako kakor delavci del proizvodov.
DOPISI
Opatija.
Divji napad fašistov na sodr. Fiorentini-ja. Pred nekaterimi dnevi se je naš sodrug Fiorentini vračal okoli polnoči proti svojemu domu.
Na ulici ga je pričakovala gruča 20 fašistov, ki ga je napadla s palicami ter ga prav hudo pretepla, tako, da bo moral ostati v postelji več dni.
Par dni pozneje so fašisti napadli nekega druzega mladeniča ter ga tudi po živalski pretepli.
Dne 13. t. m. je imela socija-listična mladina ples, na katerega so prihruli fašisti ter prisilili, da se razubesi trikolora, kar se je moralo tudi zgoditi. Po končanem plesu pa so začeli izivati posamezne sodruge ter delali rabuko med vdeleženci plesa. Še le kadar so videli, da se naši sodrugi ne dajo izzjvati, so nastopili orožniki in razgnali množico.
IZ SOLKANU.
Resnica o komunističnem shodu.
Pred nekaj dnevi so meščanski časopisi poročali — med temi „II Piccolo della sera“, da je na nekem shodu v Solkanu,' bil tepen — komunist iz Jugoslavije, ker je govoril „slabo" o Jugoslaviji. Za tržaškim libelom je to neumno notico priobčilo tudi slovensko glasilo komendatorja Pet-tarina.
Kolikor smo zvedeli, je stvar drugačna. Na omenjenem shodu ni bilo nobenega komunista iz Jugoslavije, pač pa Kosič in Furlan. Ko je zadnji bičal jugoslovanski teror, je neki, pred kratkim časom diplomirani, nacijonalno-nadahnjeni doktorček začel smešiti žrtve belega terorja ter napravil neslan dovtip na žrtve, padle na zaloški cesti dne 20. aprila 1920. Prisotni komunisti so ga sklofutali in vrgli na cesto.
Torej: noben komunist ni bil tepen od komunistov, pač pa bivši c. in kr. nadporočnik Poberaj, doctor juriš.
PODGORA. Delavsko konzumno društvo sklicnje za dan 4. septembra t. 1. ob 4. uri pop. v prostore gosp. Štefana Bregant, iz> redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev dveh nadzornikov; 2. Raznoterosti.	ODBOR.
Iz Jugoslavije.
Jugoslovanski teror.
Gradec, 20.avgusta. „Tagespost,, poroča iz Ljubljane, da se je bivšim komunističnim poslancem doktorju Lemeš in Fabijančiču, ki sta stala pod policijskim nadzorom, posrečilo, popihati čez mejo v Nemško Avstrijo. Nato je bilo nekaj njunih tovarišev, znanih komunističnih agitatorjev, zaprtih.
Trpinčenje komunistov v Jugoslaviji.
Aretacije komunistov se množijo od dne do dne. Zapira se celo one, ki so le količkaj simpatizirali za komuniste, če tudi niso bili nikdar člani stranke. Razmere v zaporih in jetnišnicah so neznosne. V štiri do pet metrov dolgih in ravno tako širokih celicah tiči 60, 80, da celo do 100 oseb. Je samo-obsebiumevno, da se te osebe niti vleči ne morejo in so primorane sede eden tik druzega spati. Najde se tudi slučaje, kjer jetniki-mučeniki niti sedeti ne morejo in prebijejo dneve in noči stoječe, eden na drugega naslonjeni. Vročina in smrad je grozna tako, da jih je že prišlo mnogo ob življenje. V jetnišnicah belgrajske policije pa vlada kar ostuden režim. Po volji in hudomušnosti jet-niških praznikov, se jetnike od časa do časa neusmiljeno pretepa. Posebna Specijaliteta belgrajskih jetnišnic je zapiranje jetnikov v nalašč za to zgrajene, dimnikom podobne laknje. Tako so zaprli sodruga Mankuloviča, delegata 111. kongresa III. internacijonale, ko se je vrnil iz Afoskve. Zaprli so ga za več dni v tak smrdljiv dimnik, kjer se niti ganiti ni mogel in je moral ves ta čas prebiti stoje. Posebno se trpinči socijaliste in komuniste ogrske in nemške narodnosti.
Te aretacije se drži zelo tajno in se zasliši jetnike še-le po pre-
teku večih mesecev. Obtožencem je prepovedano vsako zagovarjanje. „Živela"... torej Jugoslavija, država balkanske surovosti!
Pogreb kralja Petra.
V pondeljek dne dne 22. t. m. so pokopali z velikimi svečanostmi kra'ja Petra. Krsto so prepeljali v Topolo, kjer bo shranjena v kraljevi grobnici.
Veliko se je že govorilo in mnogi so se izrazili o tem velepomembnem vprašanju ter ga re-ževali. kdo na eden, kdo na drugi način. Pregovor pravi: čim več se debatira o enem ali drugem vprašanju, tem bolje se ga reši. Za nas socijaliste je to vprašanje že davno rešeno in rešitev v našem smislu se je tudi v praksi izkazala kot edino in najboljše. Naj omenimo tu le „Delavske konsumme zadruge za Trst, Istro in okolico", katere je šteti k najvažnejšim, ne samo v Italiji, temveč tudi v drugih državah.
Za konsumnimi zadrugami sledi ona producijska „Stavbinska zadruga za Julijsko Benečijo", ki si jo je naše delavstvo še le pred par leti vstanovilo. Ta zadruga je že v kratkem času svojega obstanka pokazala svoj resni namen in zdravo podlago. In če ima danes za čez 50 milijonov naročenih del, to pomeni, da ona lahko konkurira z najmočnejšo privatno ali akcijsko firmo.
Njen delokrog ni omejen le na eno ali dve vasi, marveč se razprostira po vsej Julijski Benečiji: od sinjega morja do snežnih gora. Njen kapital ni omejen, kakor tudi ni omejeno število njenih članov. Član te zadruge postane vsaki sleherni njen zapo-sljenec in vsak uživa enake ugodnosti. Ta naša zadruga je tudi letos, kakor lansko leto, obnovila,
Belgijski komunisti
bodo 3, in 6. septembra imeli kongres, na katerem se bo ustanovila enotna belgijska komunistična stranka. — Belgijskim komunistom je zedinjenje res potrebno, ker drugače ne bodo mogli nič proti 99 o/0 ostalega belgijskega delavstva, ki je ostalo zedinjeno v prejšnji stranki. Še tako bo šlo težko, mislimo, da res težko!
svojo dobrodelno akcijo v prid svojih siromašnih delavcev. Poslala je 50 bolj siromašnih in zdravja potrebnih otrok v morske kopelji v Gradež na svoje stroške, da se tam okrepčajo in pripomorejo do trdnejšega zdravja. Upati je, da se bo prihodnje leto število obdarovanih otrok vsaj podvojilo.
Ta zadruga bi morala biti za vzgled vsem onim, ki- se resno bavijo z zadružništvom.
Žalibog, da je ostalo naše ljudstvo v tem oziru še zmiraj v tistem domačem okvirju. Zato pa imamo priliko opazovati, kako je v zadnjem času naraslo vse polno lokalnih zadrug. Še celo po dve ali tri v eni mali vasici. To. ni pravo zadružništvo marveč je zlo-
□aaaaaaaaaao
Vojne škode.
Cenltbe in druge tozadevne operacije do Izpiatila (likvidacije) vojne škode sprejema in pospešuje
sodni izvedenec zemljemerec in cenilec stavb, in zemljišž
In*, geom.
Domenico ftocco
Gorica, Via S. Chiara M.o 4
oacocoaaoaaa
^lllfallllllll<;^illlllllliiaiillllllli'lrf|||lllij^llllllii;^illllllllQllllllllSlllllll&
PODRUŽNICA	1
Ljubljanske kreditne banke I
POPRUŽMKEi Brežice, Borovlje, Celovec, Celje, Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
OBRESTUJE vloge na knjižice po 4%
Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru
IZVRŠUJE vse v bantno stroko spadajoče posle najkulantnejše.
NAKUP IN PRODAJA vsakovrstnega tujega denarja
Uradne ure za občinstvo 8i/2—12 in od 3—5.
Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. |^|
iSiiiiiiii!51iiiiiaiiiiiiiiSiiiiiiiSiiiiiiiii!5iiiiiiiSw
Ustanovljena leta 1812
Tiskarna in knjigama
Giov. Paternolli - Gorica
Trgovina papirja, knjigoveznica in tvornica trgovskih registrov
Brzojavni naslov: PATERNOLLI - Gorica Medmestni telefon št. 13.
Corso Verdi št. 38
Dobro in slabo zadružništvo.
PROLETAREC"
rabljenje zadružniškega imena in njenega prevažnega pomena.
Večina teh zadrug, ki danes kar mrgole po Goriškem, imajo tudi to neodustljivo napako, da so zaprte. To pomeni namreč, da se sbere gotova gruča ljudi skupaj ter si vstanovi zadrugo. Te zadruge so bolj škodljive nego privatna podjetja.
Pri privatnem podjetju nabira dobiček delavcev le ena oseba, to je gospodar, dočim izkoriščajo pri malih zaprtih zadrugah vsi člani take zadruge, svoje delavce. Na drugi strani pa take zadruge ne morejo nikoli konkurati z večjimi privatnimi tvrdkami in tudi ne morejo prevzeti vsakega dela v izvršitev.
Takim zadrugam moramo napovedati najhujši boj!
Zadružnik.
Delavci!
Pomagajte ruskim sobratom.
zdaja za deželno socijalistično zvezo in odgovarja za uredništvo
Alojzij Štolfa
Tiska Tip. Giov. Paternolli v Gorici.
Priporočamo vsem naSim čitateljem, da se poslužujejo edino-le pri tvrdkah, ki inserijajo v našem listu!	....
Oglase sprejema agencija časopisov ======
V. MOLESINI
GORICA - VIA CARIBALDI (ex Teatro)
I
Pomoč stradajočemu ruskemu ljudstvu.
Pariš, 21. — Hudo stradajoče rusko ljudstvo ima v svoji veliki bedi vendar tolažbo, da kaže ves kulturni svet zanimanje za njihovo usodo. Vedno nove države se pridružijo organizaciji, ki ima namen pomagati Rusiji. Tako javljajo iz Kodanja, da bo v kratkem odpotovala v Petrograd danska ekspedicija za pomoč ruskim otrokom pod vodstvom soproge ministra vnanjih stvari Scaveninsa. Danska vlada je dala v ta namen na razpolaganje 400.000 kr. V kratkem bo baje dala na razpolaganje dva miljona kron.
Iz Bukarešta javljajo, da je romunska vlada sklenila, da se tudi Romunska pridruži mednarodni akciji za pomoč Rusiji.
Francoske delavske organizacije so s svoje strani sklenile, da odstopijo enodnevno mezdo v prid stradajočemu ruskemu ljudstvu.
Okr. bolniška blagajna
v Gorici
Št. 60/R/21.
Razpis služb.
Pri podpisani ste razpisani dve mesti provizoričnih urad* nikov izven službene pragma* tike. Prosilci morajo dokazati, da so:
i. Dovršili nižjo srednjo ali enakoveljavno šolo.
z. Popolno znanje italijan* skega in slovenskega jezika.^
Ponudbe se morajo vložiti najpozneje do 28. avgusta 1921 pri podpisanem vodstvu.
Gorica, dne 18. avgusta 1921.
VODSTVO.
I

lli..illllli.al!llli..illllb..illllli,.illllli..i
Anton Breščak
VIA CARDUCCI 14. (GOSPODSKA ULICA)
Velika izbera vsakovrstnega pohištva
po najnižjih cenah
duh- m.
Gorica - ELIJA ČUK - Gorica
Piazza Cavour ex P. Duomo štev. 9, levo
naznanja slavnemu občinstvu, da dospe V kratkem velikanska množina dvokoles in Šivalnih Strojev iz svetovnoznanih tvrd, ka* tere bode prodajal po zelo znižanih cenah.
Na izbero so posamezni deli dvokoles in šivalnih strojev. — Velika zaloga pneumatik, katere prodaja od Lir 25.- naprej
U
Lastna mehanična delavnica. Stara kolesa se popolnoma prenovijo. Priporoča se za obilni obisk
U
ELIJA ČUK = I
Zadruga pekovskih delavcev v Gorici
Lastna pekarna in prodajalna
Via S. Pietro št. 68
Vsaka proletarska družina se mora posluževati pri zadrugi.
Zadružno vodstvo.
Okraj'na bolniška blagajna v GORICI			
	ZDRAVNIŠKA SLUŽBA	Kraj, kjer se izdajajo bolniška izpričevala	Ura in kraj, kjer se ordinira
0 l/l	1. in IV. okra): Dr. Silvio Morpurgo - Via Alvarez St. 16 - za prebivalce sledežih ulic: Alvarez, VIII. Agosto, Angiolina, Arcadi, Andrea, Aqui-leia, Ascoli, Bagni, Barca, Boschetto, p. Battisti, Bu-folini, Čampi, Caprin, Corno, Riva Como, Croce, P. Cristo, Cappella, P. Caterini, Chiesa A., Cordaiuoli, Casale, Canova, Coronini, Czernig, Dante, Formica, P. Grande, Gelsi, Ginnastica, Galilei, Giusti, Giovanni, Goldoni, Isonzo (Ponte), Legna, Leoni, Lombroso, Leopardi, Mauro (S.), Montecucco, Manzoni, Nuova, Orzoni, Ospedale, Pacassi (Largo) Pavia, Pergola (Andr.), Poggio, Petrarca, Salcano (Via), Seminario, Settembre (Viale XX), Scala, Tomaseo P., Torrione, Trigemina, G. Verdi (Corso), Volpe, Vaccano, Van-dola, Zorutti, Tonsig		od 11. do 12. v blagajniškem ambulatoriju v ulici G. Leopardi štev. 6. in od 15. od 16. v zdravnikovem ambulatoriju v ul. Alvarez št. 16
Gorica, mc	II. in III. okraj: Dr. Avgust De Flori - Corso V. Em. III. Štev. 10 - za prebivalce sledežih ulic: Aprica, Ariosto, Arcivescovado, P. S. Antonio, V. S. Antonio, Alpi Giulie, Bertolini, P. Bertolini, Barzellini, Bla-serna, Bosco, Bianca, Baronio, Buonarotti Caprin, Vic. Carita, Codelli, Cipressi, Contavalle, Caserma, Cocevia, Coceviutta, R. Castello, Castello 1, H, III, Colle, Cap-puccini, Cipriani, Cravos, Carducci, Corso V. E. III, Camposanto, Castalda, Časa Rossa, De Amicis, Do-gana, Duomo, Dreossi, Dietro il Castello, Ferrovieri, Fornace, Grazigna, Magazzini, Molino, Municipio, Bono, Monte del Mai, Passaggio Edling, Grabizio, Lantieri, Lunga, Mattioli, 24 Maggio, Morelli, Monache, Macello, Silvio Pellico, Posta vecchia, Via S. Pietro, Parcar, Pozzo, Ponte Rotto, (Androna), Rafut, Rossini, P. Rotta, Rastello, Rabatta, Rasauer, P. S. Rocco, Scuole, Scuola agraria, Satiro, Stretta, Trieste, Trento, Tominz, Toscolano, Teatro, Torrente, Transalpina, Vaccano, Vetturini, Vogel, Val di Rose, Velodrome.	V uradih Okrajne bolniške blagajne v Gorici, Via Giac. Leopardi štev. 6 ob delavnikih od 8. do 14. in od 15. do 16. ure ob praznikih od 8. do 12. in ob nedeljah od 9. do 10. ure.	od 10. do 11. v blagajniški ambulanci v ulici G. Leopardi št. 6 in od 15. do 16. na svojem domu, Corso Vittorio Emanuele III, št. 10
Drugi okraji	Mesto in okolika	j	Gorica, okolica	1. okraj: Dr. Maks. Adlerstein - Via Rabatta Štev. 16, za prebivalce sledežih vasi: Ajševica, Štandrež, Kostanjevica, Miren, Sv. Mihael, Opatjeselo, Št. Peter, Peč, Rubije, Rupa, Orehovlje, Sovodnje, Dol, Vrh, Vrtojba I. in II., Vogrsko, in vse kraške vasi.		od 9. do 10. in od 14. do 15. v blagajniški ambulanci, ul. G. Leopardi 6, in od 17. do 18. ravno tam, samo za konsultacije
	II. okra): Dr. Just Bažar - Viale XXIV Maggio Štev. 9 - za prebivalce sledežih vasi: Bukovica, Bilje, Grgar, Gradiškuta, Cronberg, Solkan,1 Osek, Prvačina, Renče, Ravnica. Rifenberg, Dorn-berg, Šempas, Volčjadraga, Selo, Crnice in vse druge vasi Vipavske doline.		od 9 do 10 v hlae ambulanci, ul. G. Leopardi 6, in od 15. do 16. na svojem domu, Viale XXIV Maggio, 9
	III okraj: Dr. Ivan Villat - Piazza Duomo Štev. 9 -za prebivalce sledežih vasi: Banjšice. Cerov v gor. in spod., Capriva, Krmin, Fara, Locnik, Medana, Št. A^aur, Šmartno, Mossa, Steverjan, Oslavja, Podgora, Pevma, Podsabotin, Kojsko, Solkan, Trnovo, Tribuša, Vipolže in vse druge v Brdah.		od 10. do 11. v. blag. ambulanci, ul. G. Leopardi št. 6 in od 15. do 16. na svojem domu, p. Cavour, 3/1.
	Za kužne in spolne bolezni za vse člane bolniške blagajne : Dr. Antenor Barnaba - piazza della Vittoria.		od 11.30 do 12.30 v blagajniški ambul.
	Špecijelna večerna služba za vse člane bolniške blagajne : Dr. Maks Adlerstein.		od 17. do 18. v blag. ambulanci, ul. Giac. Leopardi, 6
	Zobozdravniška služba za vse člane bolniške blagajne- zdravnik: Dr. M. Adlerstein', zobotehnik R. •	Berka - Via Dante.		od 9. do 10. vsaki dan v blagajniški ambulanci
	Dvakrattedenska ambulanca v Renčah za vse člane bolniške blagajne iz Renč in bližnje okolice: Dr. Just Bačar.		vsaki torek in petek od 14. do 15.
	Ambulanca v Solkanu: Dr. Just Bačar		vsaki pond. in četrt, od 5. do 6. pop.
	Kanal: Dr. L. Cannoniere - za ves sodni okraj	v zdravniškem ambulatoriju v Kanalu	
	Kobarid: Dr. Ferruccio Baffoni - za ves sodni okr.	v zdravniškem ambulatoriju v Kobaridu	
	Tolmin: Dr. Alfons Serjun - Tolmin, za ves sodni okraj.	Podružnica bol.bla-	v zdravnikovi am- gajne v Tolminu	bulanci v Tolminu	
	Bovec: in ves sodni okraj: sprejema	Dr. Guido Willischitz v Bovcu	
	Cerkno: in ves sodni okraj: sprejema začasno	Dr. Alf. Serjun v Tolminu	
Kratka splošna navodila: Vsi člani, ki potrebujejo zdravniške pomoči, se morajo zglasiti v blagajniških uradih ter se izkazati z od gospodarja izdanim potrdilom. Goriomenjene uredve veljajo tudi za družinske člane zavarovancev, kateri morajo prinesti seboj razun potrdila od gospodarja, tudi družinski list, izdan od županstva ali cerkvenega urada. Porodnicam, ki so same zavarovanke in one, ki so kot družinski član zavarovanca, si lahko same izbero babico.	, r^.Y" niške oskrbe se lahko poslužujejo vsi člani in udje njihovih družin in sicer: a) proti 50 /o plačilu na podlagi tarife (znižana tarifa) vsi oni, kateri so vsaj 6 mesecev člani blagajne v dobi enega leta; b) vsi drugi zavarovanci in njih družinski člani morajo plačati popolno tarifo. Brezplačno čiščenje ; zob je dovoljeno vsem, ki so najmanj eno leto zavarovani. Bolniška blagajna ne povrna onih zdravniško-oskrbnih stroškov, ki so jih naredili zavarovanci ali člani njegove družine pri drugih zdravnikih in brez vednosti blagajne. Izjema je le v slučaju nujne nevarnosti.