Izh^Ja vsako drugo in cetrto sredo mesecaj                       ^^^
vejja i poStnino vred in v Gorici a politfa-                    ^^^\Jm                                           -^       __
njem na dom za DRUTVENIKE n Soee":                       A      ^                                         ^^^^
m vse leto.......2 gl.                          ^L        ¦              ^^                    ^^               ^^^
......                  ^k  I      Mm       11     iLm
mi    ¦¦     flA    BJLI
*a NEDRUZTVENJKE:                                              ^L^Lk            H H          fll W         WS^M
,a vse leto     ......                          I    ^A        ¦¦        B              M^M
Ida.......                          1       ^H        H| ^1        ^H             ^1 ^B
......             L   v    ¦¦    m  !   ¦¦,4
Posameani         se  dobisajo po 10 kr. f-ri                 A        M          ^B ^V             ^B       i         ^Hj^Hjfl
Organ slovenskega politienega diuztva goriskega  za branibo
St 13.                                          V   Gorici   IT. Olttolbi^  IStT.™
Oznaniia ae i^Jjemajo in  placitfe as ca *a-
vadno tristopno vrsto:
8 kr. &e se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ S krat 6    „    „   „     „   3 krat
za vece iiismenke po prosipru in  vaakrat za
kolek 30 kr.          ______
Rokopisi se ne vravujo, dopisi naj se bla-govoljno fvanhujeju.
Vrednistvo in opravniSitvo je rliiSi St. 255 Contra da delta LYoce tik prelurc.
Karocnina in dopisi naj se blagovoljno poSi-Ijujopod naslovom: Viktor Dolenc v Gorici.
pravic.
i.
Deielni zbor gon'Ski:
3. seja 0. oktobra. razun knezo-nadSkula in here in pofrdi st dezeluih   jezikih.
take dolgo ne, dokler so katastor sploh   ne po-
pravi na podlagi postavc 24. maja  I8(il).
Nazoei so vsi   poslanci I          To In bilo nemogoee, da hi so ozirala via-
liarona   Pretis-a.   Pro-  da pri nalaganji davkov na vsakoletno prcmombe
zapisnik poprejAnje soje v obeli   dohodkov, kateri so   odvisni od raznili   vpljivov.
Putem   naznanja   gosp.   glavar   l^vki se no preraounijo po   djanskih   dobodkib,
dopis gosp. o. k. okrajnega glavarja, s katerim | kattMe dobiva posestnik leto za lctom od svojih vabi vsled iniuisle^kcga poziva, naj dezelni zbor zftnljisi*, ampak po tistib dobodkib, katero lebko izvolt driavna poslanea. Ta volitev pride, na dnev-1 dajajo zemtjisea pri ponavodncm obdclovnnji v ni rod enu pribodnjili sej. NVkoiiko petieij se iz- \ '^'i navadnoga pridolovanja.
roei dotienomu od*eku, da jdi protrese in o njih poroea.
f.esarski komkir b»*ro na to odgovor na interpelaeijo dr. Drperisa in lovar.sev zastran po-pravljanja koro>ke rtsle. lMgo\nr se gla-ij blizo lako-lti:
„ I'oravnovaiijt*   koroAkt:   r.eslt;   se jit   /.arad
I'n boljsLMii obdelovanji jo tedaj poscslniku \selej mogoLV, da ponnmzi doliodko, katcro ne zadunejo davki in da lako loze poravna to, kar inn vreiiion^ko ali drugo nczgodo prikratijo.
Po oincnjciiiMii patentu se pa lebko odpu-stijo ali popolnoma, ali le doloina /einljiseni «lav-ki, kodar pokoncajo elonientarne nozgodc za ne-
tifga zakasnilo,   ker se ni ko>ii eeste pri llolginjivi, ;izmeiila   zelezniea kr.ij Sor po iiilem ki.iji.   T.ik<) dr.i/r tamkaj  pored, dokler sv je v kratkeio podi*ro.   Namesti
l|;il slrmi klanet' nad Itoriiiji'iii; to ni iimglu zao'ti pred 1. |8"I>., dokb iKiii'irt'i*. dirtisetit;    po'itbih'  teluiinii;
moglo zaeeti
predno   se je naertala
¦, katera bi iineia iti
;;i dela so ni   lioleln
bilo but., da -: lebko
tega se ji*   |to|irav-
tielo na   koltko easa populnoina ali deloiua   dohodke,   k;
delo |i r niso pripravi'
UtMMiiji
iMtont Itrtu   >t   ;¦»   potrusilo /a   debt   pri KiUUO gl. u .Ir/ivm- tlobeije 1. 18«!!l.
iMtalt /iie.^k dolm-oV se ni niogel o \;;o«l-neni ensn porabtli. ker »jm» nnig'i p5>il-,/rlnik! koneatt di-ki /.trad uepririk'^ajnli /aprt'k, ki so m» pfka/ale pri i/v.-Ae\anji deia in /ara>l iifV-gtiditega vreiorna.
Ilotaeija i. INTO, v zii«-->ki» je prihranila /a !. 1ST!. :u od znedok »-koli fiOUO gl. /a {tbitibt pri H«>C!Uji, oshiih J 0000 -f / joro IlMHM»gi./al. 1ST I. se j.- « pri Dalginjivi   Marijk-i dMl;r:»miii
l.MMMj gl. se Udi  so   porab:
eeslnega drla jirtaeiji* /nasa-dfueniio za delo !.<,.-• lis   p .-trdb.*
\i<. ir.nt^le^lva^ Ki >e < da smem" pr:i'-iko\iiti .*, V didii lifk.drrdi trdn»»\ \U\-<> odg.^.oy. g. (erut-lacijir, katen* >«» b; in l(i\;ir>i v s»-j: .*»«), ;» bi .»..» iMi;k«di»\.»::l.»:. ¦**' st'>Ussko:n zVt j»!ar!j»' L.?t j ridt-jki   re>ijp in 4n    I
kratkeni pnrakujr, tak-i «!..k   tvga /adiijegrt  d« la
ci - Ko!h>a •dai: po?b:n -Sa laiiskcg.'i . kale.-i*  pri/a
t, b.j.   ' i
k. dar
n t ni-
llottwri
1-t.i,   da
I.-v.,  |-
»« > I'-iu
zaiiikuje
i*kr.ijnt'g.i gljvar^lva gia»b>k*g»,   k;i'-» ra tako o*Ukt»iIovaii|t'.
Odg««vor jo preoj »dt*iiwi in noAg'nb-n. Viada prs/ua\a *it*cr ne.jojtio >lanie tUtib po-sestrjik »v, katm njorajo /. /.voplanjent braniti trtno pri it!ik»\ ii.i*j rota p »t->(nikom tistib krnjuv, koder in trine boltvm.
filcdi* pa, da se ta buiezeit ne raztcza po vj-oj deieli, ni p »v? id tnako bnda in nikjur sta-novitna, ne m re biti i.-t« po nubenetn nac:nii meroJajna pri cen'dvi ze:mj;><\ kalera so nainetijt'-in    vinorcjt. Sedanjc   po>lave   zaduvajooe   zein-
leri so podvrzeni davku.
ilasiravno dovoljujoju pravila <». noveinbra 184.". ;i i«lii2. odpust davkov le vsled toee, ; povodnji, pozara in izjenmo vsled poskodovanja : po zu/kibjo lifiaurno ininattorhlvo vendar ze. voe ', let tu li pridehleem \iiia, poskodovanim po Irttii : bolezni, na davkib odpnscalo v prinieri skode, i katero je dajalo poprej proeeniti in jiin jo tndi I doige odloge dovoljVvalo, <la so svoja plaeila i loze opravljali.
Pu trio taki.'io je miirjotoj'jilvw in'dvom!jieo diiknzalo. da rado dovoljujo obdaeeneiun vsa lis-ta polaj>anja, katera pripnseajo postuve. Toda veeioi /abti'vaiii, ki se ne \jeniajo so sedanjini daenim si.s'.emoin, no more nikakor zndostiti.
Pri i/,M>ovanji  postavc  14. maja  l8(Vd, se , bode pa vlada po ntogocosli    ozirala na   to zab-teve, kolikor so «»pravieeae.
Opiraji* se na vso to mora linaneno   mini-sterslvo odobriti, da ni privolilo   glavarslvo   gra-diik« v zablevo, da bi se oiKkodov /veplai ;r trt."
' «i«kmi''i' Dntt.iti opa/oje, da ne more biti ] zod»tVjij«M» s trm odgovuroin ; kf*r pa ne pripo>ra I /Iiomiv opi-avilnik, da bi se o odgovorih na inler-pelaeijr ra/gi\.oj;il«i, piidr/uje si, da se bo po drngi poti /a to stvar poto/al.
Po piv.«!npu ua dnevtii red, polnli zbor v /ad.'ijt'iii branji puslavo /nslran razdolilve obein-skdi /uiilji^*  a'.skib  v obi.di deztlnib jezikib.
Polom biTe dr. Depers odsekovo poroeilo /mlran konenog.i \iedenja de/.eloo sole kmetijske v <i«.rioi in predlaga, »'lj p«>lr*li visoki zbor slc-tb:«v locke:
1. hezViua sola kmclijska spada v vrsto srednjib sol in se ima nagibati bolj napraktieno stran. — 2, Podneevalo se bode v dvcb razdcl-kill, v eneni v ralijansken in v drugctn v slo-venskem jcziku — o. Vsak ra/.delek bo obstal iz dvtb lelrdb tccajev in sprejemaii se bodo di-jaki vsako drugo leto. — 4. Kdor boee, da so kot   dijak,   mora   dokazati: — a.)  da
sprejim;
HiScne davke tmli ne pripn^cajo financnenm mi- ima koncanib i^i let; ~ b.) da jc dobrega za-nislcrstvu. da bi pre<lruu'at-:!.> eenitvene podlage j drianja J — c.) da je obiskal z vgodnim vspelioin vinoreji odmenjenib zemlji^ tako, da bi se o I-! niii gimnazij ali pa nizo realko. Mladcnci, kalcn skodovali slroJki za obdeiovanje v smislu in- j ne morejo zadosliti zadnji zahtevi, sprcjmojo se terpelaeije.                                                             ile leJaJi kc<iar iin vodia dottenega razdelka  po-
Ysled cesarskega patenta 23. decemb. ISiT.jprej preskusa in za sposobnc spozna. — S. Za ?e nala^jo zemljiseni davki po uislih dobodkib,; vsak razdelck sc odloci en profesor, katen bo dolocenih v katasterskih razkazili. Ta podlaga sc i ob encm vodja, in en pomouu ucitelj. Profesor netnore nremeniti ne na korist cesarskega erarja, | prirodoslovnib predmeiov bo poduceyal v obeli kedar se dobodki djansko pomnozijo, in tudi ne razdclkib, in tako bosta ludi vrtnarjn strczaj o-na korist posestnikov s torn, da bi se jim davki bema razdolkoma skupna. — 6. Lcno prodmcto odbili, kedar se dobodki djansko   znizajo   in  to|obeh razdelkov obsega pridjam razkaz. (posnelek
tega razkaza priobeimo o svojem 6asu). Dezel-ni odbor odloci na podlagi omenjenega raskaza, koliko vsacega predmeta se ima predavatt, po ka-terem navodu in v katerih urah, po predlogib, katero mu poda doti^ni vodja po dogovoru z ucltelJBkim zboroin. — 7. Oisoiplinarno in oskrb-niltveno vodstvo izroei dez. odbor enetnu izmed profosorjev, Dotiena pravila sestavi tudi odbor. — 8. Letne place dobijo: «. vsak profesor 1200 gld. —• b. vsak pomoeni uditelj TOO gl. — 9. Dokler ne bo mogel dei odbor odkazalt u&te-Ijem stanovanja v kakem delelnern poslopji, piada jim slanovnine in sioer: a, vsakemu profesorju po 200 gl. na leto; — h. vsakemu pomo^ne-mu uciteljupo 100 gl. na leto. — 10. Plaoo bodo dobivali ucitelji pri dezelni denarnici za vsak nicsec naprej, stanovnino pa za vsako detrtletje naprej. —* II. Vsak atalno imonovan ucitelj bo imel pravico do pelletnega poviika po 10% od svojo v 8. toeki odlooeno place. —- 12. Vrtnar bo slu&il lolnilt 800 gl., slrez'aj pa 300 gl.; prvi dobi 100 gld., drugi pa 00 gl.   stanovnino. —
13.  Dojselni odbor se pooblasli, da dovoli 400 gl. letne nagrado tistemu izmed ueiteljev, kaleremu izroei discplinarno in oskrbniStveno  vodstvo. —
14.  Pooblasli se tudi dezelni odbor, da  nakazo na podlagi posebno pogodbe, katera ima  k  ve-ccm za tri lota veljati, skupno plaeilo ne prese-gajoco 2500 gl n^itey.j -vimUi itah oddolka. ato , l»i ga ne mogol za boljse pogoje zavodu pridpbiti.
15.  Dezelni odbor ima pravico imenovati uiSitelje, vrtnarja in strezaje.— 10. Z ozirom napodpore, kalere jc ze vlada  dovolila in  zanasaje  se,  da
, dovoli so obilnejse, naroci se delzelnemu odboru, da vkupi na raeun provincijalnega zaloga posestvo primerno ueilisenim potrebam in da priskrbi, da se sezidajo ali vkupijo poslopja, katerih je treba za solo in za kmetijo. — 17. Dezelni odbor se li stroski za ; jiooblasti. da porabi v ta namen kupno ceno ! o«l vetovprovine, zaloga na gridi goriskega gradfi, ki so ze prodani, ali ki se se imajo prodati. — 18. V prcudarck provincijalnega zaloga za I. 1872, se poslavi znosek 960 gl. za stipendije po 80 gl. vsaki, kalere naj podeli M. odbor vbogim in marljivim izrejencem le dezele in sicer sedniiui iz slovcnskega in petitn iz ital. oddelka.
Poslauco Fagaml zeli, naj se preberejo od-s» kovi predlogi tudi v slovcnskem jeziku, ker je sola namenjena loliko za Slovence, kolikor za Italijane                                                       .    .
IkL tjlavar da glasovati o tern, ali se imajo odsckovi predlogi tudi po slovensko prcbrati;ve-oina odloci, da ne.                                             v
Fnganel: Poroeilo je glede uciteJjskih plao zelo povrsno in vendar bi bilo prav, da bi se nalancnisc razlozilo, zakaj so se uciteljem tako velikc place odlocilc. Po odsekovcm predlogu ima spadati kmetijska Sola v vrsto srednjih sol. Toda profesorji na drugib srednjih solah, na gimnazijib in na realkah ne dobivajo tako ve-likili plac, marvec jim rastejo le od 800 alt 900 gld. naprej. Zakaj so se tedaj uciteljem kmetijske sole place po drugaeni  men odlocile?
Ker je na doticno prasanje glavarjevo po-slancc Faganel odgovoril, da ne stavi o tej za-devi nobcnegapredloga,jamejoseposamezne to6Ke na drobno pretresati.                                 v
Pri osmi locki zastran uditeljskih plac opra-vicuje poslanec fame v ital. govoru odsekoy predlog blizo tako-le: Pri splosni razpravi se mi nizdelo primerno, odgovoriti na dotieflo Faganelovo interpelacijo, ker spada to prav za prav v .apeojalno
Soča.
debato. Gosp, Faganel se je pritozil, zakaj se niso odmenile u&teljem kmetijske sole place po enaki primeri, kakdr jih dobivajo ucitelji drugih srednjih utilise. Zarad pomanjkanja kmetijskih solje prav | tezko   dobiti  sposobne   ucitelje.   Ako bi se  jiin j hotelo majhne place odlociti, bi se jih ne samo i Se tezej   dobilo,  ampak   zapustili bi lehko naso! solo le tisti dobri ucitelji, katere ze iraamo. Zato se je odraenilo  stalnim   uciteljem po 1200   gl letne place. Sicer moram  opaziti, da ce  nimajo ucitelji na gimnazijih in realkah o zaeetku   tako velikih plac,   dobivajo pa vece  petletne poviske, namrec' po 20 % m s lem se PPeceJ   Poravna razmerje   med  ucitelji nase kmetijske in drugih srednjih sol. Menim, da bo to  pojasnito zadostilo gosp. Faganelu.
Pri 14. tocki, katera zadeva zacasno italijan-skemu uffitelju-vodji odmenjeno placo 2500 gl. vprasa poslanec Pagliarus&i, ali bo s tern popol-noma platan isti ueitelj, ali mu pojde so onih 400 gl. ki so se pdlociii tistemu ueitelju, kateri bo oskrboval administrative in disciplinarno vod-slvo?
Porocevalec Deperis pojasnuje, da se ima dez. odbor le za dobo 5 let pogoditi z italjan-skim uciteljem in da mu sine dovoliti vsega skupaj ne vec nego letnih 2500 gl.; v tern zneaku je ze zapopadena nagrada 400 gld. za vodstvo in stanovnina in tudi 5 letni poviski mu pojdejo samo  od  ustanovljene  place   1200  gl.
Pri zadnji tocki se oglasi sopet gosp. Pa-gliarttzzi rekoc; Ce sprejmemo ta predlog, kakor-sen je, pooblastujemo dezelni odbor brez pridrzka, da vkupi kmetijo in cesar treba za praklicno solo. To opravilo se mi zdi pa jako vaxno in v enakih primerljejih bi sicer trebalo potrjenja zbo-rovega. Ker se pa to ne da lchko mod lctom doseci, bi biio vsaj odboru naroeiti, da skliee, kedar pojde za vkupilo zernljise in poslopij, po-prej vse dezelne poslance skupaj in da zaslisi tudi njihovo mnenje.
DeL glavar: Jaz menim, da smem v odbo-rovem imonu zagotoviti, da bi on po vsakcm nacinu, tudi ce bi se.nc bila razodela ta zelja, storil, kar gosp. Pagliaruzzi nasyeiuje.
Zbor je potrdil enoglasno vse tocke zaslran koncne uravnave dezelne sole kmetijske.
0 tretjem prcdmeJu bcre poslance Pajer odsekovo porocilo zastran prenaredbe §§, 17. 51 in 32 obcinskega volivnika. V istem pripoznava odsek, da je za res dober in koristcn prcdlog dezelnega odbora, ker bi po nasvetovani prena-redbi obc. volivnika autonomne obkistnijc lehko svobodnisi postopale pri volitvah.
Ker je pa sedanje ministerstvo pri svojem nastopu obljubilo v programu, da hoee razsiriti dezelno autonomijo, in se do zdaj se no ve, kako namerava ono to storiti, in tudi ni lehko vgnniti po kakem nacinu in kedaj se razvozla sednnja kriza; glede* dalje, da bo morda treba zc v krat-kem ves volivni red radikalno preustrojiti, prav za to, ker se vtegnc v polilicnem stanji avstrijskih kraljestev in dezel marsikaj bistveno prcmeniti, nasvetuje odsek: naj se odlozi odborov predlog zastran prenaredbe §§. 17. Zl in 52 obc. volivnika do prihodnje sesije."
Ta predlog obvelja brez ugovora.
Zdaj bere poslanec Gorjup   odborovo poro-- cilo, v katerera se   priporoca  zboru, naj   dovoli obcini Zgornje Tribuse, d»   se loci  od   zupanije cepovanske in da postane samostalna zupanija.
Dottori opazuj , da se ni jasno razlozilo hi dokazaio v porocilu, da premore obcina res vse to, cesar treba samostalni zupaniji. Dosedanje skusnje nas uce, pravi on, da male zupanije skoraj nikdar ne zadostujejo, bndisi da jim manj-ka dusevnih, bodisi tudi materjalnih moci in da se v takih obcinah opravila vecidel zanemar-jaj°-
Gorjup odvraca, da se ni do zdaj v enakih primerljejih nikdar prasalo po dokazi!, katere zahteva-predgovornik;vda zahtevajo v Tribusi vsi obcinarji locitev od Gepovana in da tudi zupan-stvo cepovansko ni temu nasprrino. Dalje razlaga premozenjjke razmere in dokauje, da bi se po locitvi obcini Tribusi bremena polajsala; povdarja daljavo ene^ obcine od druge in slabe poti, katere ju vezejo in sklene t tern, da priporoca nasvetovano locitev.
Za locitev govorista se Faganel in Dr. Jfau-rovich, proti predtogu pa Doljak in Pagliaruzzi.
Ko se po predlogu Dr. Deperis-a sklene precej dolga razprava, obvelja pri glasovanji odborov predlog, da sme postati Zgornja Tribuia samostalna zupanija. Ta postava se potrdi tudi v zadnjem branji.                                               v     \
Dalje bere poslanec Gorjup porocilo dezel- , nega odbora zastran razdelitve obcinkih zemljisc i v Anhovem. Po dolicnem predlogu potrdi dezelni | zbor ze dovrseno razdelitev obcinskili zemljisc' Lozce, Kamenca in Goljevica in naroci odboru, naj; izprosi   tej   razdelitvi  cesarko potrdbo.                 [
Poslanec Winkler poroca v imonu   financ-' nega odseka   o   preudarku   zemljiscno-odieznega: zaloga in predlaga: „ I. Za strosk** ZMiupcno od-: veznega zaloga v upravnemu letu 1872 jedulo-: con znesek 110245 gl» kakor je nadrobnoraz-kazano v  preudarku. —   2. Iiubodkov   je u^la-novljenih ravno toltko,   namrcc  ! 10245   gl. po , nadrobnern razkazu v preudarku; —    5. Da se pokrijejo doticne obresti prerawiiijene z;i otnenji:-
no lelo z   ,   .......52254 gl.,.
kt jih ima placati tle/ela
kakor tudi znesek......1OI0 gl ,
k« ga ima pla&iii na  odbitek tigo-tovljenega svojegn dolga,
skupaj R3.30t) gi.
se bo tirjalo 15 odstotkov   duklad*;   k   izraviiiiii davkoia brez tojsknega priklada."
Ta prcdlog mi sprejiiiu in polnli tudi v zad-njern branji.
Dalje here poslanec Stransoluo se nekateru porocila linancnega odseka in po dottinih pw-dlogih se potrdijo brez ugovora proudnrki za I 1872 : zaloga \Verdenbor»kih .stipendijev, stipen-} dijskega zaloga, zaloga (jodclii-evih Alipt'ndjjcv, i zaloga za ranjene in bolne vojakt» in oitt'ga za obgojzdovanje.
Tako so potrdijo tudi rarunski .skb'pi /.a I. 18G9 in 1870, glavnega zaloga z» uboge, gos-pinskega zaloga in zaloga Kar. Godelli-jutJi iti-pendijev.
0 teh jo poroofll poshiner. ilnndnss} v imt-nti financnega odseka.
Zastran prctiloga, ki zadevu gti^pinski /aiogr da ima odbor izvrbili ponovijen ziiorov skiep N. septembra 1808, tcr zavarovati, re ni >e tega storil, kapital, od katervga je odvisen letni do-bodck 497 gl. 50 \!t kr.,— vnaint* se kratek. pa precej zivahen razgovor med Cuudussi-jeui in odborovcin porocevalcem dr. Depcris-om, kateri jiv hotel doka/ati, da je odbor to nnroetlo ze spol-nil. Toda njegovi razlogi niso ohvcljali m uAni-kov predlog se je sprejel z veeino gl-i-ov.
Koncan dnevni red iu seja >klt;mYnn »•!« 1 V4  uri popoldue.
0 poznejih scjah bumo purorali \ prdiudi^ih listib.
odsekove manjsine o vladnih predlogih.
Veleslavni deielni zbor! I/.v-djeni ;\ Slovcuci se 4 Italijani v political «dsek, dn sporoeun•> » v-ladnih predlogih, stavljeuib 14. septembra H71.. kterib namen jc prenarediti postavo, glede:
!•!) §§• 4. 13. in 14. dezelnega reda dne l»»». fe-bruaija l8ttl, za 1'rimorje, o?.iroum za p^knvicuu grofijo goriSko in gradLsi-aitsko;
2.) glede pristavka k deielnemu redn due 2t». febraarja 1861. za Primorje, oziroma za pokuefteno grotijo gorisko in gradiseansko, in
3.) glede volilnega reda za deielni zbor pokne-iene grofije goriske in gradisCauske,
smo vsi natancno pretresovali te prcdloge, in ve-eiaa, to je 4 ttalijaoski poslanet so odabrili te 3 vladne uacrte, toda podpisani slovenski posianci nismo mogli pristopiti vecini, ker so vsi ti prcdlo-gi nasemu narodn tu zivecenm ^kodljivi in krivie-ni, zato smo tndi kot maujsiua sklenili, i> tej va/,-ni zadevi posebe porocati slavuemu dezelneiuu zboru.
Obce se zaeenja priznavati, da se morale v Avstriji raztegniti pravidnost in enakopravuost na vsak uarod, ne glede na to, ali je majhen alt velik, kajti pravica in enakopravnost ste vedno isti in ea<iki in se ne daste deliti. Ce obrnemo to pravno naeelo ra na§e zdaj veljavne 3 postave, vidimo, da se ni zo 1861. merilo z enako mero Slovencem in Italiianom.
Nas Slovencev je velika veSina v dezell, po novejsem preStevanji 132.000, Italijanov le 70.000. Kar se tifie davka, pladojejo Slovene, vec zem-lifi^nega davka, Italijani pa vec obrtnine in dohod-nine, ali od teh davkov pride velik del na mesto gorisko, kteremu poraaga plaC*evati vse ljndstvo na Goriskem, posebno pa Slovene!, ki so okoli Gorice, in ki bivajo oa skoro 4 petioah cele dezele. Ko bi pa tndi Italijani nekaj ve6 placevali, vendar se mora pri razdeljevanji politicnili pravic ozir jemati tudi na vocino, in treba je povdarjati, da ona gotoro vec plaeoje vzituega davka, in da daja vec taoi v sknpno vojsko, torej veL krvnega davka. Po torn taken) tirja pravicnost in enakopravuost, da bi bile obe narodaosti via} enako zafitopane v de-zelaeru zboru. Toda po pohtavi* leta 1861, jih je bilo .Slovencev v dezelnetn zboru 7, Italijanov 14, v dezelneui odboru 1 Slovenec iu 4 Italijuui, v driavnem zboru stu bila weer dva Slovenca, od-poslaoa le zato, ker ni hotel aobeu Italijau nuDa-naj. Ko bi bili hoteli. bili bi poslati dva iz svoje srede.
Leta 1*65, ne je voliln^ postava prenarcdila iu nase itanje uekai pobolj^alo, tako da imaju zdaj .Sloveuei lupo.slaticev v deieluem zboru, pa Italijani 11: vendar pa n;*mo gotovi, da se tzvolita .'.' slo-veuska pos»lane.i v deielni odbor, in v drtavui zbor na Daoaj, ker smo vedno He v manjsiui.
Tu je bilo do »edaj Jia^e neagodno staojie, po uoveni nai'rtu pa bi bilo ono v ob^e »c Uo*ti oeugodoiAe.
1. P<» uoveni naertu postave je aiccr »lrvi|» (wslaneev porunozeuo, toda razmerje gled^ dezelnega /bora bi v uuj btAjh-m prmierlieji ostalo eua-ko. Slovene! bi imHi 11, Itithjant j>a 12 pu«laneev, kar ie iv po gori ouietijeitib razlogih nam vehki* krivica, iu oaui je t«iu vetra, ker bi bsli mi Slo-veuci, ecravno veC'ina v dezcli, obsojeniztiuiovati, kot vedna niaiijHioa in to brez branch na* na-rodtiostne po*tave. !(*f(jari«ka vecina tabk» daju pDMtavc Italijaiunn in Sluvenrpm, ona torn v r»kah darove, ki jih dch ujtni Italijane iu Si-ntj.cc p«> avoji volji. Ta tiritna manjitiua po»tane nam p» pogubnilb, ker utHtuo gotovi «e 11 pwlaiievt ne.
Pred vsem tirjarno ledaj:
I.  J>a nam m zag«»lovt po uov^nt tut rtu ,AU»-vilo  11   poslaneev   po nm^iun spodq ratvitfiii iu
ti, da mu vpelje fup^lim *naJu-tl glede Aic-vib de^eluib p /slancov, fapilm, da *e podeb Sl«>-veurem kv en poslanec pri trgih iu Mirtuipkrii kra-jib, bodisi pri kmecktb obdinah.
II.  Kakor v deletuein zbi«ru, palia nan nov naeit tudi v dtuoltiem ffdlHirn v gutoto in nm vc-ir«* muajnmu: p.» ^. 13. iwajo enega <>db»roika voliti po^lanei it razrc?.*, ptacevalcev Urtjuk^a davka. Teh je l>, nanirec 5 Italijanov, in ako bi vnlitev nam po srevi iz^la I Shivvtits*: toraj hn [m tej vulitvi brez d*f>nibe v*ako p»t Itahjan izvvljen.
Tako v dru^em razrcdti. ker so ttt 3 pontan* ci Itihjani iu I kSloven«r.
Prav tako bi *e zgodilti pri ectrtvm odl»*»r-uika, ktvrega vidi dezelni zbor iz avwjo arede, izvoli g.i namrcv itahjanska ^ccina. l<e v tretjem razredu i^htmzv *.*1icint U hdi St:i\enri girtuvi svoje^-.i «idt«*nuka.
HI. V ne btdj&m pvinjtaji Mw\ kedar ^re voHti v tiuavr.i xlM»r. P»» n«»*«u* itarrtu iivmIi dezelni zlwir id»a pf»^laiH«a i/med »ebf. Veeina JU-hjaUMka ima l««rej j \*\w>* in ta»H* tnljumbti *J •»v«.ia in Sloienecv up bi za4t'tpal nwbeden! Tarn oi'stuim kriHeaut »*> najloir?. in ^it<«v<t nik^mnr v itkofto v ukura prid« * leuu *#a uvuh *««!» atran 2 poslanca v deielui udbor, pa enega v drzavnt zbor.
IV. Kar »e k<mei'n»» Uie »prrtn>nuW roblne-
: jja   reda,  tbividjaj^   nam   n*iti aaert  me<f drugun
[ tudi en«^a p«>«*|a{s»%t \ razreJn pl'uVvab'ev najTi-»ega tiavka. pa dvomSj^o je, kar nmo *e otnendn
; da '(ZA ih<i'">hihK
Kak^r so je uradtto pogvcdi!*, ima g*>riska ok«he,i takih v«d,lee* im. Po nailem prepnvanji je
.'med njimi k vecom 12 Slavetirev, (oraj f*S Nc«l«-vencev. Ihttgi urn ukrajt :m«p> gkupai «a 57 vo-Hlecv, od kuterih *e ima (Nlbrti tndi nekaj Neab»-veneev iu potem octane *o skora enako ^evdo teh
: in noth. (r.Uuto je pa. da stauujcjo slovenski v»-lilei dalec od (Jnriee,   zato  se pr»\ !ahko pripeu,
I da uc pridej'i v», k volitvit vohlei   Nealoveuet pa
i bivajo v okohei poriski ali v GonVi in za   nje ni
I takega zadrzku. Po tern t*kem preti Slovenccm skoro neog bljiva uevanuvst. da zgnbijo  tega po-
| slanea in potem "e razmerje tako. kakor^ne^a smo
j se gori bait: 10 ,»roti 13tim.
I          Tega je kriva   okolrost,   da podelnje §11.
j volihio  jravico v razred placevaleer najv«segadav-
| ka ttstiu, ki plavnjejo na lelo vsaj 100 gd. davka, naj so v ital. ali atovenskih krajih.
Scdanja postava pa tirja !e 50 g.d. davka od voli'cev velikega posestva na slotcoski, raz-kosani zemljt. Saj ostane za na§e kraje tedaj na-sim o'tiolnostim primerni census 50 gld. in vsak dvoiu mine in vsaka negotovost.
Ce se zdaj ozremo n)* vse reeeno, posebno na naio veltko vecino v dezel i, na povraje na§e zemlje in na to, da plaeujejo Slovcnci dosfi obrt-nine in dohodnine, pa vec zeinljisenega davka in vec v^itnice in krvnega davka od Italijanov, sle-
77
di, da aismb  manj  vredni od drugih prebivaleev  intoresov, anipak ve&del zarad druzih bolj  zvisenih I na§e deiele. Slovenci ne morejo tedaj sprejeti no-  vprasanj ia idej, to je zarad svobode, zarad historic'-beue  postuve, katera   ne  ustauovlja enakovaLja nega prava ali zarad, narodnosti.— med obema narodoma, kajti ne morejo si gami za- |           SajvazniSe vprasanje nove dobe pa je   narod-
piratipotido enako pravnosti in sploh do pravice. | nost; to vprasanje se po nikakem ne more in ne Zatoraj nisoao mogli pristopiti vefiini odsekovi, i sine podrediti materijalnim interesom; kjer se kaj ki odobruje vse tri uaftrie, in rega nisino mogli j tacega zahteva, se hode vpeljati suznost.— Mi Slo-storiti, eeravuo je ta voiilni red v drngem ohzira I vend hooemo pred vsiin 2ivoti in ohraiiiti svojo na-bolj liberalen od sedajnega.                                         I rodnost; pa iiveti hoceino dostojno. svobodno in  ne
Da bi nam pa brio mogoce poirdili nove te j od niilosti druzih.- 0* bi se pa vdali novi voiilni postave, stavili mno predloge ouienjene v sporoei- ; postavi. bi se prodali Italijanom na milost in ne-in veciue uamree:                                                          ! milost. Od milost i iiveti   pa je duSevno  hlapceva-
I. Ljudstvo toliko friovenskc kohkor italijun-1 nje! — Morda ravno, da bi ital. vecina proti nam ske narodn^ti na (.iuridkem inia izvoliti enako . manj ostro postopala, to je inilostno; pa dosegli ven-fltevilo poslaurer, ue glede viriliiCjia glasu.             ] dar ne bi uio vazuega, k reuenm enega poslanca   v
H. Pravici) voli;i v razredu placevalecv naj : dvi. zbor in sieer tistega, kt bi se zdel Italijanom viftcga  daika   ima;o   oa  dotenskeni deln  deiele   bolj polileven,   iiikoli pa tistega, ktorega bi Slovenci
lists, kateri plaCUjvja na b*to vsaj 50 gld. jzuvne-ga davka,
ill. Kakar italiiauMia i.iko sl«»veiiska stran v de/elncm xbortt imate voliti po -* p»»d;im i v de-2Vlii» mlbor lit po enega \ der.iavni zbur.
To so naeeiu, katt-ra vuruiejn na:e uaruditn-»!i in nufoh pravir, hi mi il\ bi >kt»d'»\ala ititcre-H«»ta» kt Jth una p«> pietlaw za*tojt.tti \*ak |m.*a~ meztii posKuiee, zain.«>:ejti lew vet* Urditi ueoh-boduc potrehiiu :a%n««*ii/j»* med i..iroUm»*t.m mase d«ie!e. Zaluraj «e nad.>am >, da jdi poirdi pmstav-tta veeMiu *^«»Weg* dt^rli.vga xbora.
Po nagem miienji je krvni davek §e najvogi in najte^i, ker ima svojo duSevno in materijalno-stran. Bogme! ne poznamo ga, kateri bi gel rad v vojsko in ne bal se smrti, katera ma vsak hip preti. Koliko jib ostane mrtvili in so 25gubljeni za svojo domovino, za svojo rodbiuo in za vse, kar jini je bilo na svetu dragega. Spet drugi pridejo ranjeni domu; vie videti jih, je Salost; breme postanejo sebi, svojim in soseskam. Ali ni to jgalosbio, in to davek narveCi, katerega si more zmisliti 61ove§ki uiu, ali ni to narve&a zrtev za dr2avo?    *
Je-li tisti tisuL, ki ga plada bogatin, ki v^iva vse sladkosti zMjenja in ki se ne izpostavlja smrtui nevarnosti ve5 vreden, kakor ftvljenje mnogih dr-2avo in bogatina z zivotom braneSih in v boji pad-lih nadepomih 'mladenfiev?
Ali tudi v materjalnem obziru ima krvavi davek zalostne nasledke. — No vi liberalci „ par axcellanoe " ali Vain ni delo kapitalP — Saj vaaslli kaj tVnoate o Schultze-Delitsch-n in Lasalleju; kaj so w» vas toorije omonjenih tako malo prijolo ? V^e, v2o, kjer jib ne morete obracati na svojo korist!
Sicer pa so prav radi ponafiate se" svojim liberal ixinom in nas a klerikalci pitate. — Kje je do-slodnost pri vas, kjo jo pravWnoslV — Da ne bi nas bolelo. bi so vam smijali!
Vie davno jo pripoznano, da jo dolo kapital, in za to ga bo vsak luisledi (Jlovok spoznal. Co pa jo delo kapital, koliko kapitala plafiujomo rai vefi od Italijanov s krvavim davkom?
Mi dajumo ]»o ftteviln  probivalstva fiez % vo6 ,           ,,              .                              .             novinrev drzavi,  kakor   Ilalijani; tedaj   pogreSamo
&i da\k.i briv. il'iklad, ri.-to la^ki okniji pheiijejo xa toliko vee dolalnih mofii v svoji domovini in za f. 15<j.i:i:) in im-t.i (im-ifa bivz Cingrofa, Hoson- i toliko vefi zasluzka smo prikrajSani; na5a polja so thal-a, Prr-ta\i. in Siaregore f i«*.;J21:7'5. — Mi | toliko slabtf obdelana; toliko voff imamo roveier, u«M*.*mi. in n¦• m.iiviii.. pri-Jtevati Horiee ne k eisto | ki so nam breme, namesio pomofi. Kdo bitodaj la-kim. »•* k *'-!>to ^lniiMCikiiii okrajeiii; pa tuliko | ki» ihnmil, d.1 krvavi davek ni uajwtin broine v -¦i nam ***» \«'iidar pripu/iuib*. da. «*e no vw*. vsaj l\.   drzaviV
didd.oK.n uiM^tu plaiiij.'jo Slovcnoi.     Ti zadnji .sieer!           S t<*m smo dokazali, da mi Slovene! na Go-
pti \"lit\ah m* pndoj.. v poMov, ker jib pr«'glaM ; riskom vi'fti drXavna bromeiia nosimo, kakor Tta-li4.a ali lali'iit-ka \ii;ina; a «v bi .-e vol»b»v mestti [ lijani. Iii ce jo to dokazano, je tudi tirjatov opra-}*.. n.ift'linh kuiijuh, t«» j«*. da bi sn v»lilei lorili \ ] virena. da nam gre vv6 poslanww, kakor Italijanom jtalijaii-k'1 in *l"t>'ii?>kt'. ^»t«\o bi ,m» doka/alo, da in <la bi bila v nelnf vpijoi?a kriviea, ako bi uas j.^ -kniH pulnvira Slnvt-ii.'.A n»"*l iritii^kimi \nlili>i. vlada pahnila v vi»ftiio maiijAino. Sm.di bi U'Uj Slmi'«.'i \ mestu i«iif;M ^\«\jog.i   \m~              Sporoeilo uluvenpke nianj>iino pa tirja lo pari-
^'.aii'-a . iht-\aii, j......Ihim re >.¦ -•• v\sU\  .sloveiiska . leto, in jo ouakosl   in dokazuje s torn,   kako visoko
in   pii*iiii^-ii.i •inqiai, l'n*sfa\,i, S(ui'.tgora i.t.d, katera   /uajo eeniti Slovenei nafiolo pravico,   ravnopraviiofiti
Iohni ksaui-^i ilavka plaitiijejo \   \m'M'\ I in narodnosli. Oni uodnjo,  da  bi  so  Italijanom v
iv -i. j.Mj.t.-il ii,i\edi<inb 4»i\ilk dr/imo, | iiaroiliii'in obziru kaka kriviea godila, ker vsaki dan
d«. if-'iltits,  da  Slotoiifi  na   (ioriskem k skusajo,  kako t«*%ko   je    krivico pronaSati, in go-
i-!nlji<ijicj.m <l.i\k:i vit I'laitijt'jei, kakor • t«vi smo, da   ko bi   Slovene!   vecnio v  doi.  zboru
ItattjAut; u-ij -1- u^kidik" bu.tatih tiijeov iti-ji'iuo, na j imeli, bi oni Italijanom ne  merili z enako  moro,
ka'"H* -«' n»* i-uv}** /as        .......          ""           "           '.....'"
radi posluli. - Dokaz temu je zaduja, predvferajAnja wditev v dri. zl>v»v,—
Kaj je do/alaj i/.viivk vsega prepira v Avstriji ? Pnie jf t'», da botV ena narod»a veeina gospodar biti drugi narodni manjsini: v nekterih krajih, ka-k«»r na tiori^keni, boeo eelo narodna manjsina eVz Vfi.iitn gosiKitUiriti in drugie to, ker niso nase ustavne p««sta\e takt» piavi(!n<\ da l»i ra/.d»»lilo in odloeile vsa-kemu naroilu, kar inn gre.
Doka/ali smo s tem krhico s ei>to dusovnega •jtaliM-a: /daj pa IuhVuio gg. Italijanom slediti tudi na niutvrijalno p»»lj.,
!*.t /.aiii"ilji\iMn >la(i>tieni*in ixka/.u plaeujo okraj •»..ri *ki briv. ui'Hti. tuaiii^ki. so/,auski okraj* in slo-\i*ii*kenWiufgradiski>gatikraj.t f. lSU.WKJ zi'mljsime-
.1
,i"t»lj»*i«' p:[d"iu>>
Italijani, |t»d««m pii«l si-. .¦ \ix-»';i.i iaU'"ka, K«m* Italijani <iniit'<» k la-.-kim • 'kt.ijt'iii j':;-['-\aj'i, )¦> iiara\iior da ^tvjejn ves Sijs-Mi, ••bttnij-ki in d'diii.iniii>kt dawk, ki g.i ni'^to jd.soj-'. m-!m \ d dn-i. A tukaj \«-!j.i ,-«• \<m: to, kar ¦:jj- ;.. :aj ;CMv pivbiva!-f\a i/.lfkH. Jtoscblin pa ;ii";.»»i" d.:-ta\i»i, da U(\H X-lttilytUii <k»Y>t l a bsMiij'-k' &i in »i-h"dniii-ki'M davka plarujtjo
I*l-4« slu-« la/.iih'i*1 iil*'d«; ti-b davk"V sd >lfd»ro: ii'-i;. :, 5U- ¦jM.plfiij.' l'i;H«nn». r* ">" tr-tjiua wibije, ¦.-[¦iw •.till- S. Mitii'MJ aa li-k«* Mian: li-ki "kiaji i»a ^I'-jjwi., f. ;y iiiiii 1 dliektii'^a davka zadnj*> vr>te; :ii'j; kip J' l.'ItliitM (V ;•¦•!•« >i«'\ilkt'pri-'Nh.-:i.:n ^i»s.>!ivk:li Mkiaj-v «nlf. iNKM »•
•i':-V'.M rii  s 1 ...11. t:i:ta:;.-kupaj nil:x\:i,
;. *s.t i'.ki -tiau
i.s. Id*;-! j:»:«:r
'> i-;kw w- hi-Si 1 j:   \v«    /<llllj[«r|i'-.
«.-•' k'«p» jh-mvj • b; Vid; V'g.i if. 1.M '.- d:t.-ktuv l4"v-;-.;di t«vnjj., •..'< j-,d.i jla.tij** k»: l-i\k«'. - kd<*r;ij» -biitiija in rami
*J«^$]kah  d"ka/.u:,i
j imeli, bi oni Italijanom ne  merili z enako ! kakor Italijani zdaj Slovencem morijo.
(kouoc prih.)
! I'
\*
U^ujf   luMiiu**   «»bititmi>
w.' M -Ueiisk.-.
i \>iA\ /a prav Italijani
. d»di'Miiun»' in nbnniii",
davka plaiMiji'tuif isi t»»-
V Gorici If), oktobra. (lev. Hop) Kaj cudno so se virile letoiSiijo razprave naSega de^elnega zbo-ra, in da.siravno ni bi.'o pri nobeni soji prav zivab-nih ra/.govorov, smemo vendar trditi, da tako vibar-' nega zborovanju 5e ni bilo do zdaj v Gorici;—toda seji' so bib* le hudourne, vihar pa je razsajal vefii-•lid za kulisami.
Kako novgodni so Slovencem vladni predlogi, p(»vi>dala je Soea ze v zadnjem lisiu in razlaga tudi daws v vrcdiitetveiiein dopisu. Zatorej smo pridako-vali koj sprva. da bodo natii poslauci vsi sloino po-stopali" proti tatiin in sicer iako, da bi vladi prav jasno jit.kazali. kako kudo nas jo I njiini razialila. To.ia nada nas jo goljufala; dva e. k. nradnika in z njiiiia vr«*d dva druga uiladna poslanca je oportu-niieta odtrgala od pogumne in znadajne Sestvorice in zajMljala na druga pot a. Pa tudi 0 tem nripusti-tuo besetlo vrcdnistvu, naj ono 0 niih svojo sodbo izrwre.
Nannnili smo si, razjasniti uekoliko mozko in
ui'ii>tra>fiio postopanje  izvrstnega rodoljuba, kateri
je dal vsem drngim  poslancem lop izgled  2rtoljub-
nosti, kedar gre za brambo narodnih pravic in sploh
za najvaznoj3e  ljudske  interose.  Mi nieniiHO gosp.
d.m Abrama.      Ze iani, ko se jo bil g. Dr. Lavrit5
iz znanih nziokov dezelnemu odboruiStvu odpovedal,
je bil pripravljeu Dr. Abram rajSi svojo  sluzbo 2r-
tovati, nego slovenskorau narodu namenjeno in tudi
,.* ..-.*j .»¦*   r   storjeuo krivico s tem  podpirati, da bi se bil lotil
je in (lorieauom   po odborovi zahtevi prestavljati slovonske dopise do
za-luzka <la.      Yv bi liorieani ne zasluzili.   vladnib orgaaov.                                 m
uada >i4inla v s.v..jiiui pmlWi,   bi t«di idu.^ati ne mogli. in tako sHi da Sh»«- j           A cesar mu ni bilo treba lam, k temu ga je
-  laky, laina. da * n.k»lik«.n   n* »ic*-r n- direktuo, pa' vendar   indirektoo narwc   silil trden mozki  znacaj letos.-- Da bi ne  mogli
lavka na lioriAem plaeuie.                                           i po nobenem nacmu obveljati vladni predlogi, suem-
........-    loje  Sest slovenskih poslancev, ogibati se sej tato
,'J/tAP.
rr;l.
\k
l.ij.. in i>- bi tudi Itali-datka pta«'e\.tli. /avra-'"d^'iini razlogi: <>ln"?no un« nt ali p»i/4ivaI»m; hkoro •• oti!<«/:<'!|.'i zviiilja. njeni ru«r «rld»«lki. je   nadalji*, da   iwvlo
pla-
"'J-'*- !
\-i d"h*«lnin«'. hi<<niii*' in "hrtuiue Iji m \*<i nw-'a, kft >*' v merili \sa kuf«*:jA m dutmJA k»in:e!Hni]H. l).»ka/.ano je tudi. da 34Wt. ii irij- <>ddflki luliJAiiiiiu predn»s( |«re«l S1<k vpR*i dajajo, Kd-i pa prav za prav placujt te davke? -¦ Sl"V*-nei, v.** tn.ji n«* v-«, pa \.««aj fy% k»T >I«»\»-iirt' /. <i»rien naji"; kii|Kiije x*a) -    za-luzka da.       f"v
StatiMieiK* dokazano je tudi, da je
Gori?,-
interese in praviju. da imaj»> VHV brem<» na da>kih. keui \m okrajih l^»."$s:j islovenskib in 1»* .r>H.vP22 da jim gre tedaj tndi vec«* :.t» vilo {H-slancev, kakor italijanskih prebivah-ev; uii'sto Goriea brez v2« vpc-.SloTenceiw.-                                                                        krat amenj*'uih predmettij Steje blizo  15tKH> prebi-
Oudm.> je t«», da ratu«'» tirta ^tranka. kat*ra se vakev: ce t«* po nacvludveh italijanskih in one slo-z lineralizmotn in ^ sY^bodtdjubnostjo t«liko baba, venske tretjine gornjim stevilkaiu pristevarao, so tako postopa in skoio ravi?o i\*\* pravice zagovarja. nam p«)kaze, da ji* na Gonskem 1353^3 Slovencev za katere w> se potcfali fevdaki .wdujega veka: po , in le 08322 Italijanov ; tedaj prevagajo Slovenci njih doktrini se dez. zberov treba ni: zadostovali bi ' lulijane za 2)3. Ti 3*3 pa pla6ujejo na vsak uacin tako imenovani .Landst&nde-fzbornekdajnihManov).   dvakrai toliko viitnine (Verzehrnngstener), ktera je
Zastopanje Ijudstva po golih materijalnih inte- ; tudi davek; in ktera ne pride v poStev pri poprej resih je skoro to, kar je bilo v srednjem veku   za- j naredenih dav^cinah.
stopanje po stanovih ia je prav za prav zdaj postala |           Xadalje se   mora krvni davek  tudi v postev
le fikcija. Saj vidimo po vsib parlamentib, da se v [ jemati, deravno Italijani to zanikavajo, pa brez vsa-njih cepijo poslauci v stranke, pa  ne zarad   golili I cega pametnega razloga.
dolgo. dokler bodo isti predlogi na dnevriem redu. Med temi je bil tudi dr. Abram.
Pred sejo dne 11. t. m. predpoldne je nazna-nil gosp. glavarju, da se je ne more kot poslanec vdeleziti in ted.nj tudi kot tajnik ne; 2ato naj blagovoli priskrheti, da bo kdo drugi zapisnikarstvo opravljal. Rekel je, da se krizajo v- tem pnmerlje-ji njegove tajniSke dolznosti s poslanskimi, a da so druge veliko vefii; da se tudi drugi uradniki, kateri so poslanci. za casa zborovanja slufbe oprostuje-jo, on pa da zahteva te samo za ta poseben pn-merljej. Opomnil je dalje, da se rajSi podvr2e disci-plinaini ravnavi, da se tudi rajSi odpove sluzbe, nego zasode pri razpravi vladnih predlogov svoje  poslan-
90
20
421
5
It ©*fi§« 1»* »klubu is" I. V 2u»iujt Ht»*vilki   1 ,&»*«** mno |.*»»tiirr%*li «t   i*Mku tt**MmyA r.b<»M  i
in v firvili 4v*?b %«»j«li iij'n!*ttib; ilina*  »;i4itljitj«»tti*>   j krttite prt»tr»«.wVši§j»*   *.** ."». **«j in  iiniiMiijatii«« «»b   i tii«mv *!*. s»» j<* na* 4**2. /tar j«t k»niaj *«n<»iii»«**i1«riii u^4mii v «itatM -kMul
Ila bt im«»lt mi Sl«»%»»n«-i t** k»lu*k4J *l»*ht*«44 prttokMtati »hI fkivifa *fak *b<W4. #«b»v« bi uigrali obiafovati. 4» v* tu*:.iu tNrlnint *tM<m tak»» ioab» i1!--! I>ri|?usti m t rotita '{••iittt^ib rWi. k*f priznati ' nitratno, J* j»* Jit »l#.*4»\ v kaMri bi bil iiMtfrjtatiit ttt ilfu^un tii|»iw|»/k tak«* Mii»«i«i«sjt'»t, k»k»t iani'» v iHM4«f> fi;i«*i »i*-*-! <¦!«!»¦ '»btUrj^ut: a »t«l'vi, *t.« t itaru *trattka %»*\«*Uty: k-it^r«* i^b* na: .Jn-ti-tia r^ii'*rtiiH i'nu>lmp utnmk m kab*ii i»i»« b« *»!•*. kak- tu *»li»it»!i»k»» i«'«;*, im (ioriAfiit /4^iiAtu iu itatijajMitu |»*h'fttl:i, u.\m \<%i mia»» wta ujmijc f«*k»> *i*»1j»' 4*> !i4«if* ibv. ,**«<• INJ4 a ti /alib-2«' tiN-i»iai4 i/i#'»'i, 4;i k 3i»im iu \*i-iu~. 44*ii4*^» itaf»»-<la na ii^ii4»»«t tyibi»» bj-Mt ,tW bi h« na«i l"- lun*« ta»yg4 itau **» \f|*>l«>.xii «»\
K t*»lii« |>r»']<tiV4Uju »i* hU j*-»-rbtiM Isi-ii   f»«. *t*tj*ai»j»' tla*!*-, **\ VJkU-i* *»«i'* vfW»l*r %*^ |*»aviiit**-!i | r«ftk**vali; kat*!* H »*s j»"  v'   *it<jtmt   j*r"»lb%f» **tb» ah fM*b» If4!yi!i»flii irkiiatj M«h,- — '          IU i- v sf«i«\»!i »1-U^ttiK |«t«"»fc'*t-iin'»   tt«4JM
*•*"!»»* ki j** b=I,4 br».* |*,<.«»ln;- i4?Ji"i!5f   5fi   ]*ri'!t'tii"
urad iMbEjiJkih kr»'tf. ti ;nit*  tu  «i«ti*k»*j}i  tak*«
mIk* §MSr»bf«u |«"*u%.t; j-a .-.i i»t*»<* mm j«* !-;4i   u
ju»a2J«U. k;ik"<s j" r.i^;'j.v« v 4 •!;¦. i,'!!i MJndii ^j«*-:>«i'i!a, k**r j»* ti^ki, |^.'4»«n ••• um\i t«« |*..-*:t%*- «:»-fwf, ^* *b-k*b 4'<"V»i./v v*. »*¦'*»  »»kr-/a«>  .*i*Ij«3'\
i!} jsi4»*iiij^». f.iR- (•« »snu>V' )»!t*.j *=|«.jf».';I»**#rf*^ii33-ka, sr  *$'*rtfit*».i.«~ «V j>. 4r;u-ju'i, >•?«'««" fijatš. *li
*'¦'» Sit** ¦"*«** «» «!«*#  **IV»i ^»- t*»4'4 % j«t,if««I»j»'- i$*'  !•>*
Iilif.1 I.*ii'A »lu*tu<v<t *•**•* !** b;b» ^|#''5 *'ib» |«iIt!^ft«%M '»tak* h Ji'*u **'tfli |*"*4»* S|.«i »ota!*' I^lti^.  g    tlS'    l*4J!«T  |i-'ijj.itJ4   I  -.|»«|i«fll »|*'i»#'illi j||,|-
f*rijtln«» j€«tiii'*-«t !*v<:j.ift*k«i?4;ttt4"i;i, i-«bjj* ntj«it%'<
Sl"«*-mYii ::j t^Ji i-i/1 ^'j  ^»'l»' ***¦:«** .^'n^«*vi   tu
tmr  »*i«|»t«k^if l*r >* tiMfo*:<jt!b:   mM*1*! % v1*;
trsti natit^i n$ nI) ?,»*t^|*t%a, /,ir»*l r» ar jr*^'»*t*jj*% ¦k *«'' |«»lrilij»ni»tii;Bi tlitlii? 1'f^li'ifJ.--• "Si ?f**ba. 4i i« t»»tn nt**«itt <*• ••»krmi r»ri<,»Vfin« ••m**Jtj»'«»' l»r»i||*^.\ k**t *!»¦* t** t /aoinji ^t«ifli *t»»rili  -
K«> 4" l**|^r i«rf-»» }kt#ti^r»* u. *lr. lati i*; *•!*<¦-t»WNibl M«l«*k«n«» tiusj^is** dlamr, 'Wiak)**3f Orii^i,
k»l«Ktt* |.riLl*iAIH# »•!«! t'*tl,  riUl*4j»11I V t|«iMtj<*lll
Hrt« i'4 f»>.«««l»' ifa Im«*iW. U t»y* *|#.|*.«riU ta m* imw»d fMi".»W, ka%**» kr*|»k** in *hM**jn** »* brinili
Pt««imi^'» j»v %i*Y * *|«W(ililu iAkmma. krili«, k«lrn> tuin |»* \Wi »*t«,il» m *f»»jtini |tmll«gi. *'fii»ltr m rum iJs r»-«/ lak^ urina, «la št* n*-k#lik^«
ItAliJaii tedaj f^ikrjtjo *%*$* f#Ž*t lust-rij tiiK-
sko ali tajniSio mestc v dvorani. Glavar ni ne dovolil odpusta, niti ga odrekel. Drugi italijanski, poslanci, in med njimi posebno cesarski namestnik baron Pretis, so dr. A. prigovarjali, naj pride k seji. Toda trdna volja znacajnega moza se ni vklonila zapeljivemu pregovaijanji. Ne njega ne njegovih to-varsev ni bilo v sejo. —
Ko jame poslanec Winkler na vabilo glavar-jevo prebirati zapisnik poprejsnje seje, mu pristrize Del Torre, nabezgan po tovarsu Dottori-ju besedo z vpraSanjem: zakaj ni dezelnega tajnika na svojein mestu? Zt nekako oplasenim, rablini glasom mu odgovarja gosp. glavar, da mu je d.r A. prad sejo naznanil, da mu svoje prepricanje ne pripusca, da bi priSel kot poslanec k seji, in da tedaj ne pridi niti kot tajuik.
Poslanec Del Torre zahteva, naj se tajnik se enkrat povabi, da pride k seji. — Temu ugovarjata Cerne in Gorjup; prvi prodloga, naj se ima tajnik za izgovorjenega, da ni nazoc*; drugi pa opazuje, da se ne more tukaj soditi, ali so razlogi, zarad kate-rih je izostal tajnik, pravmcni ali ne, da treba po-prej zasliSati njega samega in da spada to y po-drocje deMnega odbora, kateremu naj se pripusti ta zadeva.
Predloga Oernetov in Gorjupov padeia; izmed ital. poslancev je glasoval za nju samo Pretis.
Ker je cbveljal Del Torre-jev predlog, povabi se gosp. Abram po strezaji, naj pride.
Za nekoliko trenutkov so vine strezaj in naz-nani, da gosp. tajnika ni vec v uradu.
Na to givahni razgovor. Oerne, Winkler in Gorjnp zagovarjejo predlog, naj se izroci ta zadeva prestojnosti dezelnega odbora. Posebno vneto in pre-pricalno je govoril povlanec Gorjup, da mu je med posluSalci celo*  nasprotna stranka pritrjevala.
Od nasprotne strani je pa Dottori Sepetaje narekval Del Torre-tu sledeci predlog: „Ker se je sligalo, da seje dezelni tajnik brez veljavnih uzzokov nstavljal veckratnim vabilom gospoda glavarja, da bi opravljal pri seji svoje tajniske dolznosti in se je to tudi gg. poslancem naznanilo, narocuje dezelni zbor svojemu odbora, naj nemudoina ustavi sluSbo dezelnemu tajniku in n*ij napoti proti njemu disci-plinaAo preiskavo."
Naj pravicnejSi razlogi slovenskik poslancov, niso omeclli zagriznjenih nasprotnikov. Nedostojno in nekolegijalno postopanje ital. poslancov, posebno Dottorijevo, je segalo tako dalec cez mcjo, da si je drznil v javni seji celo1 gosp. glavarja na prieo kli-cati, kar rau je Gorjup brez ovinkov oclt-al.
Obveljal je na vse zadnje drugi del Del-Torre-jevegu predloga, da se ima proti tajniku zaceti di-sciplinarna ravnava.
Drugi dan je naznanil dezelni glavar v zbo-rovi seji sledece:
Da bi izvrsil vcerajsnji sklep visocega zbora, je povabil danes odbor dezelnega tajnika d.ra Abra-ma, da bi se opravicil zarad svoje nenazocnosti pri zborovi seji. D.r A. je dal na zapisnik to-le:
Dvakrat so me za poslanca izvolili in obakrafc dezelni zbor to volitev potrdil, brez ugovora. ali se skladajo moje dolznosti kot tajnik s pravicami dezelnega poslanca, ali no. Med zadnjimi je gotovo tudi ta, da se smem prosto gibati na polji politienik vprasanj in da mi tega ne more ovirati moja taj-niska sluzba.
Jaz nisem prisel k vcerajsnji seji za to, ker me je vodilo prepricanje, da se ne niorem in ne smem tiste vdeleziti, ako nocein s tern skodovati interesom svojih volilcev.
Zagotovljara tedaj, da misem prelomil in da tudi misem nameraval preloraiti kake svojih urad-nih dolznosti; ampak da sem bii preprican, kakor sem §e danes, da sem se posluftl ene svojih pravic kot poslanec, ko sem se ognil seje, kar je ze pray veliko mojih kolegov storilo.
V teku moje 10 letne sluzbe se mi ni se nik-dar nicesa ocltalo niti glede" podloznosti, niti glede mojih dolznosti kot tajnik sploh; zatorej me zel6 osupuje ostrost, s katero se postopa sedaj proti meni."                                       •
Na to je sklenil odbor sledeci dekret: „Z ozi-rom ma vcerajsnji sklep dezelnega zbora, graja dezelni odbor, da niste bili nasoei pri seji in da ste se branili, vdeleziti se iste kot dezelni tajnik."
Ko se jo to g. tajniku naznanilo, je odvern.il, da vzame odborov sklep na znanje; da bi pa po-polnoma zadostil gosp. poslancem, katere je njego-vo obnasanje tako hudo raz^alilo, meni, da mu ne ostane druzega, nego zahtevati, da se ga nemudoma in nepogojno od sluzbe odstavi in prosit:, da sproj-me odbor njegovo odpoved in da ga pri tej prici sluzbe opro3fci."
Odbor je moral v sinislu organicnega reda nepogojno odpoved, dasiravno s tezkim sreem, („ eon nidlincitore") sprejeti." Tako glavar.— Mi pa pri-puScamo za danes sodbo o posfcopanji dezelnega glavarja, zborove in odborove ve6ine castitim (5ita-teljem Soce, ter si pridrzujenio, da izrecemo o tern svoje mnenje jasno in razlodno v prihodnjem listu.
- !z goriSke okolice. (hv. dap.) Na§ dvh zbor je danas dovrSil sesijo, ktero smos hrepenjenjem pri-cakovali, ker je prva pod minisfcerstvom, od   kte-
rega si pravice pricaknjemo, Sesija je bila res vi-hama, in akoravno emo se v svojem prifiakovanji goljufali, pojasnile so se nam pa stvari ktere nam bodo koristtte, ako jib bodemo znaii porabiti.
Dozdevati se mora, da nam je ministerstvo po predlozenem volilnem redu ne le nevgodno, te-mo5 tudi krivicno, kajti po tacem volilnem redn bi se nam slabse gddilo, kakor se nam zdaj godi. A neverjetuo je vendar, da bi nam prihajala taka krivica naravnost od ministerstva, soditi se marvec da, da nas dosedajni drz. poslanec g. Cer-ne, ali se ni za nas nic brigal, ali, boljse receno, da nam je drz. poslanec na skodo. Tako je tedaj iralijanska stranka ndobila za se strar.
" Videli smo tndi, da ital'juuski stranki, vrh tega da ima vecino, ni nobena pot preslaba, da bi se je ne posMifa v lastno korist. Tako nam ni druzega pricakovati od uasega dei. zbora. nego to, kar br> Italijanoni dopadalo nam privoliti; in tudi tedaj gotovo le malo.
Laliko razvidimo to iz sledeeega: Ko so bile vohtvc za odseke, je odlodil slov. klnb, kakor na-vadno, svoje kandidate, ter jib Itaiijanoin naznanil; tako je storiia tudi ital. stranka. Po ilovrseni vo-litvi se je dokazalo, da so Sl^veuci Italijanom po-wteno ustregli, ltalijani pa go preziraii kandidate siovenske, ter take volili, kteri Bojim bili naj bolj po goda, vrh tega pa so si v vsakem odsckn vecino preskrbeli. in ker niso zaupaii posicnosti sl»v. \w~ slancev, dal si je vsakteri itaJij. stranke, kteri je bil za odsek odlocen (raztin glavarja) sain sebi glas; da bi le dospel do \ ecine.
,Se marsiktera bi se dala poved'iti od te stranke, a pustimo jo zdaj iu 3topimo rajc med na§e slov. poslanee.
PriSel jn na dnevui red predlog voiilnega redu, in ker se m hotela italij. stranka porazumeti ua noben nadin so* S'ovenci,odIoCili »o bili slov. poslanci razun enega, da se ne bodo ndclczili razgovora o tej postavi. Preden je pa to do razgovora pridlo, je g. Gorjup prediagal naj se stvar odlozi za eno prihodnjih sej.
^alostuih razlogov, katere je izjavil v podpo-ro svojega predloga, nocein omen;ati, ker bi sramo-til slov. poslanec. Gotovo mu zato ni nobeden od-govoril, da bi sloge ne kvaril. Pri ptihodnjt seji, ko je bila stvar na dnevnem reda, je bilo nenazMcili namesto 9 nusprotnilt Slovencev le ¦>. Kakor se dozdeva,jc in end a g- namestnik baruu I'reliK graven g. Winkler-ja tudi g. Gorjup-a, Ornete in Polaja pod svoj komando spravil, ryislt' d.i bo tudi vilega g. Abrama kot de2. tajnika se svojo auktotitato prcgovoril k seji. Se vc da bi biii imeli potem za prcdlozeui volihii red postavuo stcvilo poslaucev s kterim bi se bila eprvjnta po-slava v nesreSo Slovencev. Znacaj tajnikov je pa mocneji, nego anktoritcta namestnikova, in tako je g. Abram odlocil, da se ni rnoglo o navedenem nacrtu ni razgovarjati, ni skleputi. Sklenilo se je pa v tisti seji, du brz ko pride postavno stevilo poslancev, boili si li kterikoli seji, se precej stvar v obravnavo vzame.
Po takein sklepu misiiio se je. da bodo se-sterim poslancem vrat.i dez. zbora zaprte in da bodo prisiljeni napravljati deklaraeijo. Pa namostn da bi deklaracijo podali, se je po nakljncbi g. Polaj dornu odpeijal, iu h.ko so jim je posrccilo, da so znu'rej po eden k sejam hodili, da so zndosUii svojein dolznoslim kot porocevalci.
Pri volitvi v dri. zbor so biii Stovenei na prcj omenjenem staliSei.
Videlo se je veselje ovih Sest poslaucev, da ni bil izvoljcn iz ostaie Stirke g. Cerue. nego 2 Italijana; kajti se v tej sesiji se je mod drngim pokazalo, kako g. Oerne Slovcnce zastopa. Mistili so si toda: bolje nobeuega zastopnika, nego C'r-ueta.
A veselje sesteiih poslancev je ie uinlo ur trajalo, ker sta se oba drZ. poslauca odpovedala in je danes italij. stranka prorazoinljena s 4 slov. poslanci volila groia Coronini-ja in C'rncta.
Te nenavadue prigodbe bodo nam gotovo v korist, ker ni dvombe, da se jih bodemo v pri-hodnje zavedali in se po njih ravnali.
Le euo je nevarno in tetnu se ne da tabko ponmgati. Ministerstvo, katero vidi, da so zraven 11 Italijanov tudi 4 Siovenci k seji dosli, v kteri se je imelo o njeuem nacrtn voliloega reda skle-pati, bi znaio postavo oktroirati, tnisle, da je vseh 15 proti 6 popolnoma za postavo. In vzrok take nesrcSc bi ne smeli nobenemu drugemu pristevati nego onim stirim.
Iz Mima 10. oktobra. — (Izv. rfo/>.) V ne-deljo, 1. oktobra smo imeli jako vesel vecer, nasa citalnica nam je napravila besedo se samini do-maCimi moCmi. Hvala Reitelju g. Vodopivcu, da nam je iznrtl nekoliko pevcev tako, da so zanto-gli pri zaduji besedi javno na oder stopiti: peli so pod vodstvom g. Lebana ua obeno pohvaio precej dobro in morali na zabtevanje vec pesmi ponoviti. — Nadejamo se, da se bodo naSi pevci v petji yedno bolj vadili, fcem vec sedaj ko gori-Skim citalnicam dobrega petja zeio pomanjkuje, leplh „ besed ** brez vbrauega petja ni raogo-ce. Besede z godbo so le bolj suuoparne  in vsaj
nimajo toliko narodnega znacaja, kakor takrat ko se dujejo v ve2ani besedi mili domaci glasovi, ki gotovo Slovencu globofceje v sree segajo.
Deklamovale so z dobrim vspehom gospodic-ne Goljava in Eavznerjeva. Prva: nTri ro'2'ce*, druga: r Deklica in rozi(5a ".
Dalje so predstavljali prvokrat domaci dile-tantje igro: „ Scrvus petelineek i, ki se je dokaj do* padula in veliko smeha napravila, pa kaj bi ne, saj so igr« naSega Vilharja le iz ljudskega 2ivlje-nja vzete in sploh za ljudstvo pisane. Na svitlo bi bii da! ranjki se marsikako igro, ker se je v novejSih fasih dramatiki posebno 2rtvoral, pa nemiia smrt nam ga je pr^zgodaj pokosila. —
^eleti je, <la bi se ta igra penovila, vse drn-ge tocke prograaia pa predrngacile, tako bi lah-ko v r>ar teduib zopet ^ besedo " imeli, pri kateri naj hi citatnicnt odbor balj na red skrbel. ^ab-bo/.e! pri zaduji veseiici se je premalo na to gie-dalo, ker ravno v sredi igre so se nekteri zunaj eobane tako sirovo obuasali, da so bili igralci zlo imteni in morali so i.a nekoliko tremitkov preue-hati. —
Po besedi je bila skupna veeerja, slilali smo »e marsikako pesniico, vatne Dapittifec, posebno /.auinnv pa j.; bit govor g. Dr. J/ivriea ttaAirn na sprotuim strankani, naj bi se pobratile in sloz-no za narod delate. Upati smemo, da se bode to tudi dj- nsko vresuicilo.
Iz goriike okolice 2i>. m-jh. (Izv. dopb) (k&nee),
Ta, za nan obstanuk bistven, predlog se da djansko urcsnietiif ako je viadi le resno pri sreu. Ta predlog ni, kakor sklepajo nasi sfarokoptlnett, puntarsko naeelo, temoe ge»i'> vseh vMtavno vlada-nih drzav. Kj'jr «c pa ne se izvrsnie, hrepeni so po njegovem izvrssvaoji, kajti to so iivome Ica-uje sedanjih evropHkih dr/.av. Dozdcva se ita, da bi nas videla Avstrija raje danas ko jutri Kje drugod kakor v xborih iu tabrih tir^ati kaj la-acgn od nje, iu da bi nam rada ouv/ela we to malo papirnate, okajeue ravnopravnosti, hklepam to iz obua^utja vlade proti naiiim vpit]em iu ta-borskim, enogiasno sprejetim resoluetjam, ki pit njcj se niso nunle nam ugoduega odnmva. Njeni za nas tuji orgaui. se naxim tirjatvam »e svojini iiasprotnim raviiunji'lii posiusbujejo, to pana ua«l nkodo in, • Hog daj, da m inotiin, ¦-¦ na skodo tudi nj«j!
NaAi biatje Jlrvati sodobili, akoravno ni njih je/.ik v pritneri /. nasim. rckel In, im bolj oiuikau in z.i javno /.ivljciije \mk bolj godeu, vendar le ktwain po okt<»ber*ki diplomi dom^Oe alt w&\ tu* rodnega jezika zmo/.ne uradnike m inuelje. In ie je sto tarn brez posebuib tezav in prckucij. zakaj bi ne hIo tudi pri nas V Nom>ki jezik iu uinnUa knltura ne uvsta zarad tega kar nic trpela; slove-ncc pa, ki bode neniHtrJie potreboial, bode iinel v iuilalt, v realkah in gtmuazijati ie toltkt* m nom-sciuo obligatuib ur, da Tevtouija kfonle ue bode trpela!?
Nezadovoljni .Siovenci, ticicdiujenn .Slovcni-ja, brez narodnega jezika zinozuih uradaikov, so vsaj, ec ne Avs'-riji uevarn'1, njeua nhbotna podpo* ra: kan? pa pelje sc^soma tak.t politika du «aro-da, na kterega opraviveue *el|t* in potrebe m via-iia ne ozira, n;'s tndi Z|;odovina uci t jannimi pa ^;i!i»tnii!v) obr.i/.i. Hove Av»tnja SjuUeieu in zaarM-i«je od nas zeti, mora ljubezoti tn zanpanje sejati. kajti le Ijnliezen in zaupatije rodite zopet ljnbeten in zaupanje. Vlada iuta tedaj u^logo, da zadovolji in zadootuje kofikur mu^ove zeijaru in p».*treb*m viadaiiili narodov^ Uavno laku dih \m /.godouua, da le tiste narode mite iz sir/.,**.**, ua ktcrth bi-stvenc iii vstdiite, gmotne iu dflwevue jHntietHs se viatic ne MZtrajo, ter oni pc k tisti vladi na^ibajo. od ktere piieaknjejo spolnovanje svopbielj. Hi mar bilo cudno. k» bi nezadovuljni, v svojih nadab t-jukr.U |',rckanjeiti .h! »van*ki n.iro.ii ic v llustiji videli svojo reaiUeljieo ? Da do tega scasoma ne pride, ali priti ne sme, mora nam Avstrija, kakor Oehom in Puljakom zad««stiti in nas osrecitf. Kara -Slovcnceui naj da zedmjeno Sloveuijo z narodnimi uradniki in kar k temu ^-re. Cebom naj njH>li>i 4c-Ije izrecene v njihovi dleklaraciii, Poljakoca naj ko~ ue&so resi re«>iucijo; potrebe in zahteve sosednih rojakov in bratov lirvatov pa naj jemlje pri prihodnjem saboru v rcsu.> pretehtaoje grof Andrassy, pa   ne   kakor da sed.ij I
Svoje vrstice ^klepaje nc moreiu si kaj, da bi ne zarotil pri Bogu vse gospode poslanee ali zastopnike povsi razkosani Slovenijt, da uaj bodo, boditeni osuda in Avstrija do nasth svetth in ueoskrunljivih pravic taka ali taka, v poti&rnem >lovenskem programn sbfzni. Budimo piepriiani, da bozja pravica in nta-icevanje bodete scasom vnieile vse hudodelnike, in to tudi brez nascga sodelovanja. Bodimo pre-privani, da ga ui tako groznega mast'evalca, kakor stc zloba iu kriyica sami na sebi, ki se enako skor-pijonu po*iedojic sam: sebi* nbijete. Te zadnje be*
(lHanaLiijeniii listu smo dodali prilogo).
IzdajateJj in odgvorni: vre(biik VIKTOR DOLENC. — Tiskav SEITZ v Gorici.
95
Priloga k 13. štev. Soče 17. oktobra 1871.
sede je govoril neki poslanec na krvaskem aaboru J dii dan   uasega presvitlega  cesarja  po  brzojavu 1861.1. Vsi stanovi ualega naroda naj sodelajo za! na prestol poroca."
boljso bodocnost tuine Slovenije, vlada pa naj da j         Del glavar d.v Razlag uasvetuje, da se ta
narodom, kar a poinim pravoni od nje tirjajo, po- \ predlog odobri s trikratnim fcivijokliceni. (Zivijo!) tern pa bode Avstrija zopet stala slavna in raogoc-1         Porocilo del. odbora o navem statutu za lju-
na proti vsim zvunaujim viastini. Toliko vsim ro- \ bljansko glavno mesto se pretaxi na  duevni red
doljubom v pretres in premistek.
pribodnje seje.— Potem se'preide na dnevni red postava   zaradi   pomno^enja  normainga  Solskega zaklada, se po malem ugovoru potrdi.
Po porocilu dezVodbora, da se prevzemo stro&ki za dovaine ceste pri kolodvorih Ijubljansko-trebiike ieleznice, nastevuje g. V. C. Supan, da se vazna stvar izroCi  posebnenm odboru 7 udov,  kteri se
V Vipavi, 8. oktobra.  vVipavskega Sokola* odboru   gre  Last in   brezpogojno   prixnanje v iz-
vrsevanji svoje naloge; jasen urn je namen svoje-                       t                             _  ___i
ga obstauka in zdruzeu s citalnico vkljub mnogim   takOj  izvolijo! Voljeni so: Jugovie, kozl'er,~Pintarj
oviram  izgtedno  postopa, da svoj cilj dosega. —   Poklukar, Zagoree, Mitrnik, Supan,
Komaj je mesee pretekel,  kar smo vfcivali v ci-           Porogilo  de*.  odbora, da se za razSirjenje
taini&ai   dvorani   plemenito veselje  in enako ra- '¦ Glavarjeve bolniduice v Komeudi dovoli potrebn'ih
dost  napravii nam  je  daoes  nag  vrli   „Hokol."   11.500 gold, se potrdi.
Program sicer nekoliko  predolg, zanimal  je po           Tudi porocilu financnega odseka o raGuiiskih
razlicnosti in muogobrojnosti zabavuib tock. V pri-   sklepib in proracunih kranjskib   ustanovnih zakla-
poslanec Horak z 20 glasovi in poslanec V. C. Supan z 11 glasovi. Za kmefike obgine: or. Costa z 22 glasovi, Svetec z 21 glasovi, grof Barbo z 16 glasovi.
De2elni glavar vprasa izvoljene ali prevza-mejo volitev, vsi potrdijo, da prevzamejo,
Potem opomni dezelni predsednik Wurzbach dezeluega glavarja dr. Baziaga," da sktene deL. zbor. Defcelni glavar se zahvaluje za roarljivo de-lovanje slavnega zbora, ter za poinoC, Ltero mu daja zbor v vsih njegovih delih, ktere je kot novinec se teftko opravljal. Potem zaklidej ves zbor presvitlemn cesarjn So navdufieno trikratno Zivijo in del zbor. je sklenjen.
te Prage 8. vinotoka 1871.  (lav. dopis). — Ni dalec cas, ko se bodo spolnile zelje vsacega ce-
™—„„ ,--------1B..W.^«..--------------~~., ,...-   an,^„.....h1w1„«m,» «,«uJOBk,»   uoH.uu»uiu *«*»»- .8.keS» domoljaba » celega ceSkosIovanskega n4ro-
mcrneni govoru slisati smo v poglavituili potczab dov se odobrijo, Kot uokaz, kako se na Kranjskem I ,» t0 je „ nJJJJenl« krono, sv, Vaclav* na vele-sgodfivino uaSe Lital»ieer po&nsi od #-ta vxbuditcv skrbiza dijake, naj siniito,dajeskttpno premo^enje j 8 ,L?m »r,M»»ntt' —;; ^eljo takoyo gojimo tudi oarodne  aavesti  med  Vipavei vclevainega shoda < zaklada kranjskib dijaskib   ustanov konec decern-  ""'                ""*       ?
tia Zemoni  leta IW2.  njeno velicastno otvoreuje  bra 1870. znaSalo 425565 gld. 72 kr.. Porofiilo filet* 1864. vzbodilojc v oa* najvcci nade njeue zna-  imuC'tiega odseka o dopolnitvi  dno*  30. septembra
tneoite in  plodouusue  bodoCnosti,  toda kmalo je   1808. sklenjenega sistemiziranja pla6 madnikov in
bila prisla v neprave roke in zacela si je rediti v   sln^abnikov deiclnili, se odobri, po kteretn dobivajo:
lattnih nedrih kat^o, ki jo je fcagala stnrtno vpiCi-   del. koncipist stalno plafie:   800 gl. priklade 200
ti, pa o pmvem c^.su se  ho  predrami, otrese od   gl.; pratikant 300 gl.; pri deLclni blagajnici blagaj-
mbv str«|MJno iival in rediti se poene dete «?vrsto   nik 1200 gl.; kontrolor 1000 gl. v  posilni delal-
ia krepku  ra*Jece:  pouu-no svt.jo pcruti raxpro-   niei oskrbnik KXX) gl.;   kontrolor 800 gl. piimarij
»tirajo*i p VipATiki SokolM jo to njeno dete, Pet-   (KM) gl; nadpaznika po JJ60  in  300 gl.;   pazniki
iO ozironm 200 gl.  Vrho tega sc u-
s mi Slovcnci, raztreseni po raznoterih pokrajinab I i deiclah, kajti nadejamo se od te vlade, da zdaj 1 zadosti opraviueniui terjatvam vsih Slovencev. Na-rodno pravo naSe, priznal je cesar sam s cesar-skim pismom na fieSki destolni zbor od 14, minul. mes. —
V'lo v tretje obljubil jo presv,, cesar Cobom, da je voljan to tudi potrditi s6 svojlm koronovanjem, toda zdaj s tern razlockotn, da priznava njihove terjatve i dolgoletno borbo za narodovi obstanek. Vslcd tega je g. dr. Rieger v zadnji seji mestnega zbora stavil nasvot, naj si izposodi me-stno stareSinBtvo 5. milijouov, kcr bodo potrebovali to, pred kot nc za koronovanjo, — i to kmalo,-Da so na to vsi ustavoverni listi, kot besni, je naravno, —
Ni ga zdaj dueva, da bi vlada no konfiskovala kak takov list; toda to vse ni nig, proti tomu, kar jo bridkih ur prizadcla slovauski iurnalistiki, purgat-ska vlada. -- Olanki v tch listi h se navadnozdftj /.aucnjajo, kot 1. 1813. proti Prancozom „Ein Sturm cdler Entrii8tung, durchbraust die deutschen Gau-cn Oesterreicbs", — straSuo zan iaovaoje, kar jo Hlovunskega i gplosni boini krik zoner nje, pak klicanje po Prusib unkraj KirkanoS. Morda za to, kcr smo jim povsod pravicoi; morda za to, kjerje le trobica nemskutarjev, dovolujemo jim v njiho-vem jeziku urade, dole paralelne, i vedno Se kii-cijo, da jim nekaj manjka, i to jo: hegemonija.— Da! tudi za nas priCela se je drugadoba, in tajo slovanska, sploSna, na severu in fie znameniteje na
ju,, deklamaciji in tgrt na rt'lasovir sledilu je nalo-   po 250 in :
igra H Kdor  prej   j---1-   —: —,s* M ,~"   '....."      " --'-*¦
so itm\  dttetantje bil >, ko bi boijdo jo cast in  nam ik
smo se, kak> deki»rc, ki v prvo  na' odor slopijo, ; Taprosujanajse izr*>wic.kr."vladi,dabibila,kolikor I naravno in vkljub inn<»gi»br*ijneiuu «bt;instvu nev-   mogufo nsliftana. Puslance Kramarfc gorko podpira BltaMeuo igrajo. Optuvc so bile lepe, ncktere inte-   to nrosnjo, ter    razliiga,  kako  slaba letina tare j resantne.  Program   j«  lAlcpala i»atjiva «pi*voigra  prcbivalre, Cruomelskoga  okraja,   Prcloke itd. r()dvclnika", ktera »i» jc 2e v drugo na tern od-  Sc sprrjuic po porocilu.
rn idteala. Pogrc«aIi  «mti  le razuwljivost   teksla,           Kot zadnja  tocka na dnovnem   rcdu jc bila 1
mar je btl tudi pregta»ni glasovir krv. Improvi- to^ko prii'akovana volitov dozelnega odbornika in I ziraJ te je b koo<*u hc pie*, kteri je kakor vsrlej potrebnib natnestovalcev. -- Kot deft, odbornik je | dobro^dnael wladim nag^m. «                                 lzvoljcn Shtmitc b 4 glasi.   (Na galeriji  sikanjc)
CorAVuo a« je tub* vcselica m la predzadnji Poslanec Jugovie in Kotnik nijsta volila. Name-! dau natnanila in tut neptipravca dan napravila, > stovalca so volila korar Kramar in Svetec. — i kvr ljudje  so  imeii s spratijanjem viuskega pri- . Konec seje o 2l 4 uti popoldue.                             I
dvtka mnogo pf^la, bilo je vdeicitvo Mcvilnu po-
srbn^ ml kniiikcga ^tacn, odticoo sprivalo za pri-           (Scja 7. oktobra.) Izroce se peticije  deloma j
pravljavce bkdi «Ja«tnib vecerov in naj botjsi ih>-  peticijskemn, deloma vrstoemu   odseku,   kteremu j
kaz, kako rado *c nasi. Ijudstu) lakib zabav vdc-  je prvomestnik  g. Kozkr in namestnik g. Pintar. [               .   .  .     . .    v                    .            .,  .
leinja." Pa oe le za dub in ukus blazcce, tudi Potem Dr. 7^etWs predloli interpelacijo, podpi- I J«f«• "7 Kdo »e "aJvec vzrolf' ,d? Je z ^ymm sta Mterijatni Macnr puapeAojote napravc je na- sano od vaeh poslancev. V tej intcrpclaeiji je o- j mi«jenjcin, z drgavo samo, do tako pogubljivega iielioJslvvptidMbW^M^mueMUDajnitlm menjeoo, da je defelni zbor ie trikrat sklenil propada pr.t.ralo, ~ nego golo: „nemsko, ustavo-doroljcno katati in n»pr«v« najaovejAe debc, ki posUvo, kukorAna je veljavua Tie davno «^ Ces- i ^,^3^^°^' ^i ?S^" »c br« iijeiae dobro »)Kma«ajo in su pravi bla- kem in vGalicijuKouecnopasestavi vpraSanje: je kuP]Jei» lJ?ty1™1 8 I>ru8klwi novcl- - Ustav°-gor za poiicdclce. mislim namrci1 „ obcinskd aih H ta postava zc dobila najvise putrdiloV ali se y,0"'*.^8 JSJOA™&\a„m bA«i. «««{ .1 okrajne *aio*aic* ali p^fflm**." **\c, ki to^a una nailejatiV ali se bo vpcljala ncmudoma device, podcl^seglasiti narod., koj.h poprej m v prfi vrsli ^khcani tebi m *M»r.»jakom na blagor utrakvistiCua uredba na  kranjskib srednjih h
ve naj to stvar in naOiir HVr&J*   obljubi odgovor v enej prihodnih sej. Porocilo de^.   odbora o   novem statutu za
Ijubljansko glavno mesto izroci se ustavnemu odboru.
Na pro§njo  oboin pod   Komendo spadajocih'
se dovoli za zidattje novo ljudske fiole pripomoc
v zneskn 5(J0 gl. iz glavarjcvega zavoda, ter de*2.
odboru  naroci,  da   dobi  pritrditcv  od
zavodnega urada.
Porociio finanenega odseka o proragunu  za|.ini  ^        ^ 80 8 prote8tom '2bornice. Hote
posilno delalnico in zakladu zemljiscne odveze zajne ^pi^    deklaranti ?«, - nemsko-pru-
Jlivjnozdravniskcmu ucencu Andreju Perkotu « * Pri tejprUiki semse 8p0n,nil na neko ilustra-na Dunaji se dovoli 50 gl. y podporo, preko pe-|. « v pred^njej gtcv. humor, listov: Pred ve-l.eijc dyakov na tebniom soli y Gradcu in Ham-| |}kim 0^|edalom  brije se deklarant ceSkij za o-
poicgovati ie i* te L.tpravo naj ugtanovtjetij* ttmn prevdarjajo, :u vsakdo uaj be-re v Ictuinjctn koieuar^kn druibe »v. Mobora ruz pravo o takib p<« jtlmcah, da Iki vedel, kaj se uoct, ko se bode xavela *tvar   iiwje obratuavati.
Avstrijo osodepolni dobi za svoj brun^? »«*• Sole "J fr?,de. J1* dncv5f red: gledalom to precudno delo gleda opica; ko gospo-U: mir todi mej wxodil Te be- - , ,v ™>\ tu; *' m\ P™" Je telegrem^ da najjdar od|de iz 8obe> popade hitr0 opica britev> 8e ias cesar tudi dejausko uresnieil  8C 8klcne H- r* m- deielni zbor.                           } vgtopi moiko pted ogiedalo, ter se jam© briti; to-
V Ljttbijani 13. oktob. - rin — (Oeielni zbor kranftki) 3eja 4.oktobra. Zapisnik prc-jsuje stje se prebere in {Hitrdi, Potem prosi d.r IiUi-wm \m*dt m govori:
p^lavni zb«ir! obbajali smo cerkveno sveca-nost goda pretrttlega eesaria in vojvode na&ega. ttotovo smo po*iljali vmce prolnje do gospoda ne-bes in zcnjlje. da ma da moc, dovrSiti t<», kar si jc pott&vi! v tej za Avstriji etij in konec, reksi: aede je presutH nas
z Telikctdainim reskriptom do ceskega deielnega r         Seja 14. oktobra. Prve toLke dnevnega   re-
zbora. <klici: iivijo!).                                              da nijso zanimive    tedaj   porocam  le o adresni
ReaftTipt ta, gospeda moja, pomenja oljko debati, ktera je bila o 6, uri zvecer, ko se je da-miru x Avstriji I Da pa prido ladija drzavna, kte- nasnja seja nadeljevale Dr. BUiwds predlaga da ro so vibarjt v preteklih 10 lelih gnalt sem ter fje,: se adresa en bloc sprejme. Govoril je Dr. Costa, vendar enkrat v mirno zavetje, treba je, da so vsi ] in jedrno dokazal v svojem govoru da mi Sloven-narodi iojalno presvitlen.u cesarja na pomoc, in I ci zahteramo te pravico, ktera nam resnicno med tend narodi je goto to slovcnski narod tisti, 1 gre in da zasledujemo le one tendence, ktere ki se smc vlteveti mej vedno najzvestejae narode.' peljejo   do   mini in  sprave   in   da se   vstavlja
Svet dobro ve\ da beside: 9Hrast se vmaja temu ravnanju la mala liberalna klika, ktera 6uti i« hrih, zvestoba Slovcnca se ne gane,tf nijso praz- \ v tem svoj pogin. — Tedaj nasvetujem da se ne besede. Nas narod je to v viharnib casib do; adresa enoglasno sprejme. Glasnje se in adresa kazal in to bode pokazal tndi vsikdar, kadar mu j e-s enoglasno potrdi. Dr, Costa predlaga, da se bode zopci prilika dana. Temu prica smo mi za- j izroci adresa c. k. dez\ predsedniku, kteremu se Btopniki sbv. naroda na Kranjskem, ki danes pri- ¦ da nalog, da jo izro&i Njih Velicanstvu. nesemo pred  prestol  navduseni  klic: „Bog.2ivi|         Potem so se vrSile volitve za drzavpi zbor:
presvitlega cesarja, vojvodo nasega!" (Zbor nav- {Ker od velicega poscstva poslancev nij, volijo du§eno trikrat vsklikne: Zivijo! Slava mu! Gosp. poslanci uazoci euega izmed velkega pesestva. deielni glavar pa naj to ponizno eestitanje na go- I Izvoljen je grof Turn.  Potem za mesta i trgc g.
da so v Avstriji nastale
Solab?. pomata vefina Eyropa."
To casopi8jc je vzrok, da so ponlevm SIo-
venci  prificli  „ visoko" politiko. — Ustavoverno
gasopisje — pak   NemSkoavstrijci   so vzrok, da
. Cehi i Slovenci tirjajo zdaj odkrito i moiato, o ko-
. jem si pred 10 leti ie upali skoro niso javnogo-
voriti. —   Mnogo let je nemfikoavstrijsko dasoni-
sje zasramovalo Slovane v drLavi, ter je z vednim
'11®.r-aez* I pikaujem i Sfiuvanjem   pritiralo  do skrajnega. —
uoticnega ¦. Tft imHj0 zdaj^    av ge jjm godi j j kaj no^ej0 po.
.            I ccti v pribodnje? V de2elnih zborih, kjer so v manj-
da reva, ne ved6, kako se ima obnaSati pri tem poslu, piereie si vrat, ter konca.
Tej opici podobni so vsi zagriznjeni Nemei i nenisk'utarji, dez. poslanci po razniji dei. zborib. — Ti ljudje hocejo posnemati zdaj Cehe i vso slo-vansko opozicijo. Oni bodejo hoditi pot, kojega za jeden las niso Cebi popustili 20 let, — to zaradi tega, ker jim preljuba vlada vse privoli; kjer se le kak nemski „ havzirar u o^rasi, ima vie polno koncesij i podporo od vlade (vide: nemski gimna-zij v nKocevji«) i slov. dez zbor v Ljubljani, je proti takemu ravnanju vlade nem? —
Pozabili so avstrijski Nemci i posebno na Ceskem, da so 13. marcija 1848.1. v viharnem dr-iavuem polozV|i sedeli skupno, prijateljsko Cehi i Nemci, v desk. deB. zboru posvetovali so se bra-tovski, ter odloe'evali blagor cele kronovino vza-jemno. — Ako si pak zdajno gibanje v nemSkih pokrajinah na deskem i Moravskem oglodamo, pre-
prica se vsak takoj, da vsa ta agitacija je umetna, kcja dobiva glavno podporo iz „rajhatt. —
God st. Vaclava se je ra slovesno prazooval povsodi. — Na Vaclavskem trgn, na kojemje po-stavljen v sredi stari kip kralja ceskega, sv. Va-clava, — posiavljen je bil pri kipu oknsen oltar s cvetlicami, narodnimi zastavami itd., brala se je skozi 8* dni, vsaki dan sv. masa. — ZveSer pak v temi so mi napvoti brlele prizgane luSice ? narodoih barvab, vse v leskn. Mej molitev sta-rih jenie i mej poboino sepetaoje onemoglih star-cev, cEoneli so goreci paalini, iz mladih grl: Sveti Vaclav, kralj ceske zemlje, pomagaj nam, resl nas ¦ovrafrrikov nafiih a. — Ginjen sent gledal, ta pre-lepi, slovanski obi 5aj. Spomnil sem se bele, sloven-ske Ljabljane, koj& cijma ne jednegu ndrodnega apominka. — Zadnji Sasje, da se pricne i „ Vodni-kovim spominkom. —
Toda kaj je pri nas vzrok, da nimamo vie ? Vse zbirke so raztreaene, jedni nabirajo na Jen-kotov, drugi na TomSicev, Umekov, PreSernov spo-min itd.,— Ta v Pragi i na Oeskem ni tega. Ta nabirajo xdaj tamo za narodno glediStie; ko bode dodelano, pride pak na vrsto narodna cerkev sv. Vida na Hradsinu. — V kratkem se bode od-prla ta ruaka cerkev. —
Velike, sijajne priprave za to svecanost. — Sines' se nadejati draga „ Soca M, da ti takrat zo-pet kaj podam zanimivega za podlistek.
Dasiravno me loft ogromna daljava od mile Slovenlje, akoravno ne gledam vee" vrhove sivega Triglava, gorenske gore i tebe, ocrneli ljubijauski grad, me vendar tolazi misel, da bivam tu meju Slovani, v stovanskej metropoli; res je, da „ Slo-vati povsod brate imaB. — Edino tolazilo so mi ? oaamelih trenotkih slov. dasopisi. — Vcselim se, da dobim v roke ,SIov. Narod", wSoco", „Priraor-ca" i. t. d. — Toda ravno tako, me pak zbode, ko vidim mesto slor2nega postopanja meju liati v Primorji golo konknrencno zavidljivost, ko berera ? glasiln »Mlade Slovenije v Primorjiu, razootere opazke na prvake i droge narodne mozo. —
Je li to zoaeajna, korektna guvorica v uvod-nem clanku „ Tujci na Slovenskera ". — Glasi se na jednem mestn: Nekteri so se hinavski posta-vili na narodovo itd. Oalje: Ti ljudje, kojih nem-Ska i laaka iraena (vide Bieiweis i Costa) vie ka-•2ejo> da niso nase gore list, itd. Povejte vendar g. MohorciS, kaj hofietes tern doscei? Druzegano, da za narod zasluzene mozc, ki budijo slovensko Ijudstvo vze veti, nego 20 let, le tern, Vi po Va-Sej navadi, davate za to prav lepe priimke,—i da si vrh tega Vafio jezicnost otrescte v listti, Cegar vrednik si bode z Vadim sodelavanjeni, vec sko-dil, nego koristil. Kaj Vam hoeejo Oefii ? Za do-broto, da Vam je kojigar Gregr i narodeo 2id Kap-per, Ceh dal na Vanem potovanji skozi Prago, pe-1 neze v pomoc i obleke, jih v zahvalo, kot „ svo-bodni" (?) Mladosloven zanienjete. — Kaj Vam je 2alega storila nSIavija?" Mesto zahvale, da Vas je njeni gener. tajnik sprejel v slnzbo, ko ste bili bolehni, onemogli i v velikej revaeini, ter Va§i kolegi pri aSlaviji"—za Vami morali placevati dolge VaSe; za vse to, vi banko, znabiti najso-lidnejo v cetej Avstriji, obreknjete i pred slov. ob-crastvom grdite? Toda verjame Vam le „ svobodni" Clovek Va§e vrste, mi „ farji" gotovo ne.
Na Vaaem potovanji v Svico lotos po leti re-kel^ Vam je na meji svicarski gendarra: „ So ge-meine Leute dlirfen wir nicht vdiircblassen. Evo! Besedica „gmem" priprostega Svicarja, ka2e za-dosti zna^aj tega gospoda! Kar se pak (Jehov ti-ce, navajem Vam tu le konecoo kitico Vam zna-ne pesmi:
HIavu vzySi  lev nas bily,
Ta jako medvedflm v lew,
Nepratelum bndem bra i,
Oni budon tancovati
Az zapejem:
Milnjme se! Ne ilejme se!
PolitlC*ni razgled.
V Avstnji je prislo do k?ize.— D^cembristi ali ustavoverci pripeljali so v joj, kateri se se zmeroni bije, vsa svoja krdeia, pa kmalo bodo pofrcali vse streljivo, brez da I He kaj dosegli.— Vze se megla vmika in polozaj je postal jasnisi; nainisterstvo sprave zdaj bolj trdno stoji, kakor skonca, to ustavoverci sami priznavajo, in drzav-nopravna opozicija gospotfuje zdaj cez polozaj.-^-
Do tega je moralo prfti, kajti pravica mora zraagati nad lazjo in nepravicnostjo.— Da so panacela ustavovercev po vsem nepravicna in nacela drzavnopravne opozicije cista in pravicna, je dokaz to, da prvi hrepene po nadvladi in po prvastvu v vsakem obziru, med iem ko zabtevajo dmS\.le enak<>pravnost in pravico. — Gorje tedaj Avstryi, ce pride nepravicna klika se enkrat na povrsje; proda jo Prusiji, to je gotovo, saj jo ni sram vze zdaj sPrusijo zugati po svojih caso-pisib. —
Pa vlada je menda vendar spregledala, kje da so njeni prijatelji in ni se bati, da bo se omaha-vala; pot ji je zaznamovana: zadovoliti mora to-liko casa preziranim Slovanom; potem se povrne mir in blagostanje v nesre^no Avstrijo.— Ce dosezejo Slovani svoje pravice, ne bodo gotovo po snemali ustavovercev v zatiranji druzih narodov, ker so skusili, kakostrasno je krivico prenasati.— Posteni Nemci, katerth stevito je veliko tu-di v cisto nemskih dezelab, vze zdaj   spoznavajo
tere cesar po predlogu doticnih dez. zborov izvoli za zive dni. — Ta senat pretresuje in potrjuje drzavne pogodbe, ki dezeli nakladajo bremena ali nameravajo premeniti drzavne mele, razsoja pre-pire med dezelami, pre pi re o podrocji med zbo-rom poslancev (kongresom) in dez. zbori in sklepa o ppedlogth za premembo osnovnib* postav.
To bi bill tedaj glavni pogojt ceske pogodbe in preustroje Avstrije v federativno drzavo.
Dasiravno je   pri   danasnjem   polozaji   taka
neoosteno ravnanje svojih bratov centralistov, in j ustava, kakor jo tirjajo Cehi najboljsa in skoro to spoznanje bo cedalje bolj prodiralo v nem-1 bi rekli edino mogoca, inoramo vendar obzalo-sfcih krogihr naj vlada le resno in ncustrasljivo j vati, da nam je Beust z Ogersko pogodbo dosti postopa, kakor je do zdaj postopala.—                  jzblodii.
Kakor smo vie skonca omeniii, polozaj  jV           Cis-in Translajtanija se zmerom  ostane
zdaj bolj jasen. Prvi odlocni korak do sprave in nove dobe bilo je pismo cesarjevo na ceski dez. zbor, s katerim cesar priznava pravice ceske
stavna   vvz,   katera   tfdve   draavni  telesi  skupaj
dm, je delegacija,
Potem pa ima   Cislajtanija se drugi skupni krone*— Na to pismo je ceski dez. zbor v   so-1 parlament, to je  kongres,   namesto  dosedajnega boto, 7. t, m. z adreso odgovorit   in   pndjai   ti" „rajhsrata"; iz tega kongresa se bode sole vohlo adresi temeljne pogoje, po katerih se   ima vrsiti | v delegacije in «icer po dezeiskih kurijab. porazumenje.                                                                   i           Zdxij pa nastane so vprasanje, kako se bo-
Ceske tirjatve se naslanjajo na pragmaticno' do ostaie kronovine vrediie. v sankcijo (pogodbo cesarja   Karola VI. s kratjestvi             Ce se bocejo v duhu Ceskib |>ogojev vrediti,
in dezelami) in obsegajo sled*ce tocke: Cehi potem je treba, da se zdruzijo vse ncmske in spoznavajo kot skupne zadeve vsa opraviia spa-; slovenske kronovine v erio sama, aii pa v 2 grupi; dajo&i v podrocjo ministerstva zunanjih zariev, [ zadnje je bolj naravno, pravicno in poloiaju pri-vojaske postave, izvzernsi dovoljenje novincev in', memo. — Kajti, ce nas ministerstvo zbase v postavodajo gled« vojaske sluzbe, kakor tud» gledt* nerasko bisago, potem ne bo se konca borbe; premestenja, dovrsevanja in izdrzavanja vojske; | se bodo Nemci hoteii zatirati nas in nam svojo nadalje spoznavajo kot skupno   flnancno  gospo- \ kutturo vrivati. —
darstvo kolikor se tice tistib   stroskov,   ki   bodo             Da .se stalen   mir   naredi, je treba neiubke
vzrokovale skupne zadeve. Skupno ministcratvo j kronovine v eno grupo; Kranjsko, spoduje Stir-poslujc izkljucljivo le vskupnihzadevab.— Ceska sko, siovenski del Koroske, Gorisko, Istro, Dai-spoznava delegacije kot   postavni   skupno   parla-1 rnacijo pa v drugo skupino /druziti; prv.i skupi-
mentarni organ, v   katerem   je   zastopana s  15 poslanci. —
Kar se title delokroga in organizacije dele-gacij sprejme Ceska vse tiste naprave, ki se stri-njajo z Ogersko pogodbo. Bavno tako odobrava Ceska ilnancno pogodbo z Ogersko, vsled kutere placuje Ogcrska dclez%(kvoto) za skupne zadeve; tako kvoto boce tudi ileska placevati in nicer mi
na bi stela nekaj eez \ miiijone, druga 2 rm-lijona prebivalcev; vsaka za se pa bi l»:la vie zadosti moena, da bi *;e lehko vruwia'a po J/.^le-du Ce*ke in da bi inula svojega ilvorne^a kau-celarja. --- Karsetice pesei«?e italijanav bivajocib v drugi skupini, bi jib v narodnih /a»)»iva(i varo-
; vala narnilnoiitna postava.
I           N'c morcnm si  kaj, da ne bi w pri tej pri-
podlagi porazuirdjenja med obcuia kraljestvoma in j liki zmislili na jugosbivansko zvexo, katera bi bib druzih kronovin. —     v                                              j zdaj gotovo na dnevnein redu, akt» ne bi se bil
Nadalje pritrjuje Ceska tudi pogodbi o pre- [ Beust i Ogersko pogodbo prenaglil. osnovi vojaske granicc,   kakor   tudi   pogodbi   o j           Tudi bi bil v km   slueaji   ffderali/em baj
dogovorjenib deneskib. za vzajetnni drzavni dolg popolen in manj zme»an, kajti Ogri bi se bili fain kupcijski pogodbi sklenjeni r. Ogri.                       dovolili s tern, da bi tudi oni imeli svojega dvor-
Vse nevzajemne ali neskupne zadeve spa npga kancclarja. Avstrija bi imela saino en skii-dajo v postavodajstvo ceskega dez. zbora; ker pa pen parlament in eno samu tnini»lerstvo, namc-je zeleti, da se druge vzajemne zadeve na korist' sto trch.
dezclam samiin skupno  obravnavajo,   zato   ceski             Federalizem Avstrijskt, ki bi bii potem dosti
dez. zbor pripoznava potrebo, da se skrbi za nji- bolj prakticen in pt>doben usta\t »viesrski in se-bovo skupno obravnovanje. —   V   ta   namen   se   vernoinncrikanske drhive.
ustanovi namesto   dosedanjega   drzavnega   zbora             /a zdaj pa tii drugai-e; treba je racuniti %
kongres delegatov, v kterega posiljajo vse takraj-> danimi fliktorji in pu>tili rri-i svoj naravni U*k. lajtanske deiele svojo zastopnike.— Take v/ajem-             V/« je ssaeea kri/4 tudi uaOgersketn^ A li-
ne zadeve »o: postavodajstvo o colu, o kupeij- drass\ inut svoj vebki krii s Hr\.isk<i. » S«? le skem, morskem in menjiskem pravu,o meri, tebtt, pred enem t.fltioui 50 napravdi brva^ki narodm patentih, 0 znajdbab, 0 varstvu mark, izgledov in po^lanei maiuA-jit, v katerem prtttrsttijejo prpU litcrarne lastnino; banke, listnice, neposrednji okratni prtdozilvi do/ zb«»ra, m beluvarska de-davki, monopoli, koleki, kovanje denarjev, obeil- \ putacija je napra -ila drugi prot^t, v katerem na-ne naprave, osnna vojastva in vse postave, ki ravnost i/reee, da je trojed.n" kralje^tvo gospodar so polrebne, da se ohrani edinost in pripravlje- svoje ut^nle in da lebko sktepa pogm be brez nost vojnc.                                                                       Ugerske s katero koh drugo de/elu Avitrijskcgt
Potem drzavni dolg, nepremicne drzavno, cesarstva, — Ta stavek meri na jugotlovansko premozenje, postavodajalstvo 0 drzavljanstvu, 0 bi- zvczo, katera je potem takem kot idej t vie v-vanji in zacasnem naselstvu inodeielanov.                cepljcna v narod jugostovansk>. Te dni pa se je
Ta opraviia se izroee ministerstvu obstoje- vnel punt v graniei; sli>i se, da je ta vstaja na-cemu iz minis tmv za posebue, omejene delokroge sledek belovarskega p'otesta in da mocio vrepo in pa iz dezelskih   ministrov ali dvornih   kance-; celem tirva»kem.
larjev, kakor so  vze   nekdaj  bili v Avstriji,   —\           V   Ogulinu   se je polastila   cna   kompanija
Cesko za vzajemne zadeve placuje odstotke, ki \ graniearov ondotne oroine hise l«?r pobrala vse jih preracuni deputacija dez zbora; tako tudi»orozje in polnjgnila v bhzne gozdove. — Cporni-dogovorseni znesek za drzavni dolg. — Tostvarikom na celu je advokat Kvaternik iz Zagreba in deputacija dezelnega zbora s posredovanjem vlade {neki tudi en visji castnik; geslo upornikov je: obravnava z deputacijami druzih kraljestev in osvobodenje Hrvaike od madjarskega jarraa, in dezel.v                                                                            ;ustano\a mogoenega   hrvaskega   kraljestva. — V
Cehi so dalje voljni z drugimi dezelami Zagrebu je bilo tc dni prilepljenih po ulicah pol-sklenitt pogodbo 0 domovinstvu, potnih listih, j no proklamacij, s katerimi uporniki naznanjajo, skrbi za tujee, vzajemnem izvrsevanjt sodnijskih da je vsa Hrvaska oborozena, da so uporniki zma-razsodeb/0 priznavanji akademicnih odlikovanj, i govalci ter da marsirajo proti Zagrebu i. t. d.-spriceval solskih in sploh 0 postavodcjstvu glede vzajemnih zadev.
Namesto sedajne gosposke zbornice pride staresinstvo (senat), v katerem imajo sedezc dedni udje, med katere se stejejo princi cesarske rodo-vine, nadskofje in knezoskofje in taki   udje, ka-
General Molinari je ne»- brz poslal dva bata-lijona vojakov* v Ogu:;r in slisi se, da so uporniki zajeti in da je prislo vze do boja, v katerem je ostal Kvaternik mrtev. — Vlada ima upanje, da bode upor v kratkem zadusila, zlasti ker so vsi drugi regimenti granicarski popolnoma mir-
ni. — Morda ravno, da se za zdaj se ni bati groznih nasledkov: a mali upor je na vsak nacin svaritev oholim Madjarom.
Hrvaske homatije pa korisiijo Cehom in Ho-henwartUj ker dajo Andrassy-ju toliko opraviti, da se lehko ne more vtikati v cislajtanske reci. — Vse je tedaj tako dobro napeljano, da se sinemo nadejati zmage Cehov in vlade. — Po-sebno pa smemo mi Jugoslovam  upati, da se v
biJo ne konca ne kraja: zato punt; ni svoboda. Kaj pa je vendar prav za prav svoboda, sam no vem na tanko, in zato sva pri&Iak vam, gospod, da nama to po domace poveste, da bode nujinib besedi en-krat kouec.
GoBpod. Vi oCe Urban, iraate prav, ako mislite,
da svoboda ni razuzdanost in brezpostavnost. Ako
bi kdo tudi prav sam fcivel v kaki pu§6avi, moral bi
ziveti saj po bozjih postavab, in moral bi izpolnovati
dolznosti do Boga in samega sebe. Svoboda je vse
-                   .kaj druzega. V priinerui priliki vama bocem poka-
oeigled nevarnosti, katera proti Ogerski od stram I zati: kaj da je svoboda, in da je prav dobra, pa
nezadovoljnih v nji prebivajocih Slovanov, vendar tezka ree. Oujta! — Maloleten cWek, dasi tudi je
scasoraa   djansko   vresnici   Ijubljanski,   program. ; premoiea iu dobre glave, je pod oeetovo oblastjo,
Kar se zdaj   na   Dunaji   godi,   preseza vse \ fi^J* ^T'1' var,la .iraa' Oce ali yarh itnata
,, ri    , -¦     -e    i •"**•• i       -    dolznost, odgojiti ga, za-nj gcspodanti in  skrbeti.
ineje,  —  \ dez. zboru   Spodnje Aystnjskem^ je  Nedoletnik airi tedaj lahko,brez skrbi, in je sre-
nek zakotuik Granitseh cesarja razaljivo napadal; i gen. Kedar pa doletnost nastopi, prevzame gospo-
—   -----xkxxi    |jjer je   ijjjj, neka   slovesnosl, so darstvo, za vse skrbi sam in se trudi, tudi ne  o-
Jerirek-u   zvizqali,   Bensiu   pa  4®ui »» ielji: otiok. Pouoseu je tega truda, in dc-1                         -  la iu dela, prav mozak je. Kaj mislita, ali bi tak
na   vseueilisci, dijaki   ministru
„llocli" klicali; Jertiek je bil primorati vsled surovosti dtjakov dvorauo zapusliti; a Bcust je ostal in s tern priterjevai dijaski nezrelosti, drznosti in surovosli. •— Tako dalec smo prisli v Avstriji, da drzavni kaiufdar sam Re studenti fratwiri-zuje ter jib podpira pri ognjusrumi, studenlov wvrednein djanji. - „Polit»k" pravi, da ne \v, alt bi pljunila prcd nmniikam* »tudcnti% ali pa pred Betista — Yaled t»ga dogodka stavijo mi-nistri Jeriuek, Hahiftint»k in Schallo pugjj, da mora B<?ust odstoptU, in in* ne. da odstopijo oni tnje. - - Prav tako! /. Beustom posluvati je sra-juota.
Kakor se sli^i, b »ii»- cesar proti Beiistu raz-sudil,
Na D'luajs pa ustavovcrd vse xilt* napenjajo,
lu stoji glavar, ki se imenuje ftroan; oti ima svoje odbornike iu sv&nike. Na celu drzavi pa stoji glavar, ki ali po ocetu svojem podeduje (erba) najvisjo oblast in se imenuje cesar ali kralj, vqjvoda aliknez kakor so drzave bolj ali manj uiogogne,—ali pa tak, ki ga vselej ljudstvo voli za nekoliko let, kakor v obcinah zupana in se imenuje prvosednik. Une drzave se zovejo monarhije ali samovlade, te pa re-publike ali ljudovlade.
Miha. Tedaj so tudi take drzave. v kterib ljudstvo svoje vladarje tako voli kakor mi 2upane? Tega nisem se vedel.
Miha. Moj Bog! kako pa ljudstvo vse to dela in opravlja, saj Se v soseski je tezko gospodariti.
Gospod  Da se  vse  to"  zgodi,   voli ljudstvo
zmozue in domoljubne poslance v postavodajavni zbor.
Ti dajejo postave, sklepajo, koliko denarja je potreba,
pazijo, da gre vse po redu,  in imajo tiste pmvioe,
ktero jim  ljudstvo  odloel —  Postave izpeljuje in
druga javna opravila opravlja po sklepu najvik^ega
zbora dr^avni pogiavar,  kterega si za nekaj to,
refflmo, m 3 ali C let ljudstvo izvoli. On pa si
issvoli potcm  pomofinike,  to je,  ministre in drugo
drzavne uraduiko, ki so odgovorni njemu in najvik-
gomu zboru, kakor je tudi on samodgovoreu tomu
zboru iu tako vsomu ljudstvu.  Ljudstvo imenuje iu
i voli tudi nizo uradnike po okrajih, dalje porotniko
1 ali tiste prisezene inoiiu, ki sodijo v porotnik  sod-
....     .- ,.           ,      -       ».    ,  ,    , nijah, kadar gre za veda hudodolstva. — Vse to se
bil poprcj. 24letm mladeueC postane prost,  kakor \ zapi.se v pismo in  vsi  prisosfojo, da bodo po teli
da bi mu poHtava rekla: bodi svoj, toje, svoboden. j glavnih postavab ravnali,— Tako jo, akoravno te2ko
Miha. Tak gospodar sem ze dosti let, ali te- j vondar pa mogooo, da ljudstvo  vse te  imenitue o-
ga nisem nikoli se prcmidljcval.                             j pravke izvrsiijo po izvoljonih mo^h,   in to ljudstvo
Gogpwl. Na5e obt'iue (Boseske), so bile poprej j jo svoje, to jo svobodno,  kakor  posauiesui  odrasli
koreujak dovolii, da se mu vse t<> odvzame, in da se mu zopet vjnh postuvi, kteri bi mesto njega delul, iu za-nj se trudilV
Urban. Gotovo ne; to bi bilo siamotno, in drugi ne bi nikoli tako dobro gospodarili, kot c.i aaiu za.se,
Gospod. Prav je, iu lake mil doletnemu, samo-Htalneiuu gospodarju pravimo, da je svoj,  kar  ni
takemu maloletncmu eloveku popolnoma podobnc, ker so bile pod varatvom grajnuiu in nekdanjili krcKij. Skoro nic niso Hincle storiti same iu brcz vik'gu dovol|euja, Svoje racunc morale so podujati gosposkam v prcgled in grajsft. ) so celO 2upunc imunovalc.  - Zdaj pa so oU'iue po   uovi   postavi
h Hohoiwarta v ko*jt rog fpravib  m «»Ba{» j 8Voje. l»o oboinskem zboru in pi/zupanu gospodi
— Na to jim   tVAki ¦e   spomnijo   na   li
skoro naravnoHl s  puntoni
bsti   udgovarjajo,  tin   n»]
1818, ko so Sbitani Outiaj vkrotili; kaj tacog.i
bi si; znalo ponu\ljali ; a pubm   gorj«'*   raziuda-
wami liunaju; n.t npgv^ili  ra/Aiiitnnb Iu >«*/i<L»U
Slo>am svojn st^nrn ^l in iummIvimiioI.
1/ v»egii tt»ga bodo iia^i cilatolji ra/vidli, kako»na razkai'«fiiu!«l \hda via ob«*!t slrjuoli, mi fukral iiftriniifi, d.i ^>i'j<; Avslnjij ak«» hi Ho-lamwart opt*>al m s\»»j ?rdt*/ /npul tisiavoviTovm prtpiutlit!
Nckttrt do'/./jiuri sn \h< skb'rijrnt, drugi su »kI«nejo v kratk<*m ; «w|g«iv»»r ci'Mrjcv na r<>ko adrtM> j<k mkda sh* naprdUjin in a-kvm tirjat-vatn ugudi;!), ¦¦-- Itrugn m*sv• s*! suide dr/.jvni «b»r, v knbercm fce Uric nad.«Ij!\aa >piav:i «n vr«*dii.i Av.'itnjy po lt*dcr;i!s»!;t*jiJi tiutVhii m m fKitibgi rc^kih (irjatvv, kakorjuiio to \h s konca omemfi.
V u**tgl'*<l <»<uV:ttfg.i |H>»tvpaiiin Huhcimar-tovc-ga sik'.'iitu »<v n;id«^:iU U'jWi'ga uspuhii.
Na Kra!)M*kt,!n ^ /arrii rugriYdili Boua-|*.irti>!ii, sii>i s»\ dd .;ua .Yiputatin d»-lj j-r»\ r/i*«-*-i'\ in»4*! fratir<t>ko \ofku in da >•> n-pubikaiici v ttrahu, «!,» w U >,%> N;i|,.«H*nnu pUMx*i'iio, /j>\n\ na pre^bd pr;li. T»» jr \>r m»»gtHV pr* /nar-jji francoskcfta ijud^tia. ni iiMiida isc b.Mix* \arib, ku "*iijo \h- prcil mesfi ki»j wi.i»,:«i ^h*roku\ali
Za ^iov.ifi-kt jiVt-t |»o>trbno zan;uii%ria je bda r^nmomja kr*.'a tnab*/4 prims •*¦«.«'go^ki*;a. rr* »«»gor^kt knp« p pri banketu m\4 sbrfktinu knean Mdanu m i/a-kcl )Ap, da bi »»• iijtma tMdanti in Niktct< \vtrtHo osvobudtti ^rhski iiaro*J tujctp j:*rnia, in to vie- krnalu.
Te hese*\i ste pjin^ujijivi tn kazetc, «laiec raz^o»bnjc orjenlaiskega vpra^anja se bbia jugos!t>vaiiom boi]5a bodoenosl.
rii'i, kaktir mislijo, da je prav; skrbijo za varuost
clovck ali obfiina, ktora sama za-so skrbita.
Urban. Pri nas ni tako, in menda ni bilo nikoli, so nikdar nisem sliSal kaj tacega.
Gospod, Wes, da pri nas nikdar ni bilo ljudovlade; zmiraj smo imeli ali vojvoda ali kralja, iu zdaj imamo cesarja.
IMmn. Kje drugnj po svtMu pa so ljudovlade9
Gospod. Bilo jo lacih driEav v<^ v starodavnih
v sos^ki, za wale, solo in ubogts opravljajo svoja j ^n,. z,iaj ji v Kvropi edina Svajca takoSna do2ela, opravila, in rcaarake uwjioHke pazip) \o na to,; v A|l|prjk| jih in V(,(v/Al ,iovoiit„Jrai dtt vama UJ da m puHtave uti prelotnijo. "xj eeln   nekoliko   o  '.......                      ...    '..
Mtha. l'ri tm se pa ziuiiom ktegajo, kedar je zbor, in ljudjc sbisati nuccjo.
Goapiid. Kaku je to? V zboru se po kontla-ijciii pog«voru ima glasovnti, t<» je, vsak da svoj plan t;ik'i ali tako; katnor pado veeina glasov, to je .skk'p; zupati izpeljuje sklepe, m veeiui glasov mora ts.ik poUorcn hiti. Ako ni tako, ni v soseski i,o mint, nc reda, nc srei'e; vse razpade kakor v drugi ncmcnit dru/.bi.
Crltin. Doma sem jaz in ukazujem: v obui-»i je gospodar vci'ioa glaaov. Vsak lahko vidi, da «e more drugat'o biti.
<h*pi<L Videli smo, zakaj da je polnoleten vllovck avobodcu, in kdaj in klcra obeina je svo-bodna. Pras-im vaji zdaj, kdaj je ljudstvo svobodno kaj tn'iKlilaV
Vrhan. N»* vein pravega »dgov<tra: po tern ja, kar k<mu h)i-;iI, mislil bi, <la takrat, kedar Ijud-»tvn, kakor stoboden mo2 in svobodna obeina, za sroj prid naiii'j skrbi, in sioja opravila samo o-pravlja.
G'*<jM. Dobro stc odgjvorili, in povedali ste skoro \m:
kralje i
ljuju ali cesari; on sam postave daje, sain jib tudi izp»»ljin> po svojih ministrib in uradnikili, kteri so v vsoin In njemu odgovorni. Le on sam odloBuje vse donarne zadeve itd.; tedaj je le on gospodar in po-vdjnik glado na vsa notrauja in zunauja javna opravila. Drzava s tako vlado se imenuje absolutisticua ali saniooblastna; tak vladarje samovladttik ali sa-modrzec. Ljudstvo, ktero se ne sme pod njim pegati z javuimi opravili, ni svobodno, je malolotnemu dlo-veku podobno.
Urban. Tako kaj ne je bilo pri na? pred 1848. Mom?
Gospod. Tako je bilo. Zdaj pa je tt^di nase eesarstvo—Avstrija — stopilo v vrsto tistih svobod-nih drzav, ki se imenujejo ustavne ali konStitucijske monarbiji*. V taki drzavi, ki ima ustavnega kralja ali cesarja, daje postave, nalaga davke, ustanovlja, stcvilo vojakov itd. vladar z ljudstvom vred, ktero voli in po.3ilja svoje poslance v dezelne zbore in tibciii (hzavni zbor. Brez dovoljenja teh poslancev in potrjonja vladarjevega m*. velja uobena nova po-stava, s»» ne morejo davki nakladati, dolgovi de-lati itd. Ti poslanci imajo tudi pravico, nove postave
du
K-«0 J° svoboda*?
&ob*veotjne btsediee kmettm $foeenskim.
druga javna opravila kralj ali cesar po  svojib  ministrib, koAna «»pi tvila da bi im«lo ljudstvo.                        m   uraduikib.   On je   tudi   poveljnik   vse vojske
Gusjxf.i. T.i ne b i Sako tezko izvedeti, ako! in imenuje vse uradnike, vendar v nekterih dez*elah, premislinift. d.i je vse ljudstvo, da jc ccla dr2ava i na priliko, na Ogerskem in HrvaSkem imenuje ljud-le velika druzba innogih mnogib obcio. Po takem j stvo nize uradnike po komitatih ali yelikib gupa-so drzavna opravila skoro enaka obemskim, lc da ] nijah. Tak ustavni kralj ali cesar ni odgovoren no-r go obSirnida, vaftnisa in tezja, ker obsegajo ve- j bennmu, ampak le njegovi ministri in svetovalci so ce ^tevilo ljudf in dokaj vec imenitnib zadev. Prcd j za vse odgovorni njemu in drzavnemu zboru, ki na-vsim je trcba, da se gkrbi za primerne in dobre! mestuje ljudstvo. Tak vladar ima tedaj vso izpejje-postave, polem da se te postave hitro in na tanko! vavno oblast a! ministri so tudi zborom odgovorni izpelja.iejo. J»oscbno se mora skrbeti za varnost po j za izpeljavo postav; postavodajavne oblasti pa ima celi de/.eli doniA; a tndi da se dczcla obrani vtia*' vladar, rekel bi, samo napol, deH jo namreo zljud-tijih sovrainikov in napadcev; tedaj mora vaakdo j stvom. In takemu kralju ali cesarju se prayi, da je
Dva kmeta, Urban iu Miha, prtffa ata do ne- ™Jak bili» ke,,ar ic trcn:i- Skrb mora dr2a?i  da"«vladar B omeJeao obla3tjo mimo unega, ki je samo-kega goapoda dobUrja io ga poprosita,  naj   jima   lie biti, za pravicne  sodnije,  za dobre Sole,   za; drzeo z neomejeno oblastjo. razjasni? kaj da jc svoboda. Tako-Se so imeli po- - ^datoo podporo trgovine, obrtnije in za nmno na- j          Urban. Po takem skrbi za de&elni prid v taki
govor:                                                                    rodno gospodarstvo. Gledati se ima  dalje, da se I drLavi cesar ali kralj in ljudstvo,   tedaj oba zedin*
M&ia. Gospod dohtar! veckrat siisim govoriti  opravljajo vsa opravila z dragimi drzavami, s kte-i jena.   Misliti   je, da bi   raorala   taka defela prav o svobodi, pa sem tudi ie bral o nji. Vem, da po- r"'m*! Je v dotiki. Sklcpa se tndi, ako ima biti boj | Slecna biti.
meni ta beseda frajnost, in jez meuim,  da je   to au' m™ 8 tnjci itd. Ker se pa za vse to dosti de- j          Miha. Tudi jez sem teh raisli.
prav napLna re6, zakaj, kjer gospodari svoboda, de-: DarJa potrcbnjc, se ima zloievati ta denar, in pre-;         Gospod. Splob je tomnenje,daje takaustavna
pravljati in paziti na to, da se ne potro- j drzava srecneja od take, v kteri se
prav samo
lajo ljudj6, kar sami hoccjo,  da   potem  postave 3 racune napravljal       .                                  .            ......            „             ..             .        ..-..,
ni6 ne veljajo. Tako je bilo 1848. iu 1849. leta na 5« vc6 kakor to, kar je potrebno. VBem tern opra- j vlada, to je, v ljudovladni drzavi. Pravijo sicer, da laSkem. Saj sem bil tisti das vedkrat tam, inLa-J vi,ora. pravimo dezelna ali  drfcavna,  tudi javna | ljudovladne drzave veS'svobode vzivajo, daje njih
bi so zmirom upili; evviva la liberla! toje, iivila!        :l"                                                                 .--1--1—-1           -¦*- ^j.....j— -•- t..A. ^ »«»A«A
frajnost!
Urban. A\ ti, Miha! nisem veckrat djal, da to je bil punt, a ne svoboda. Jaz trdim, da brcz po-atav niso ljudje uikjer ziveli, in da  bi  tudi ne
\ vilom opravila.
Urban. Saj je res po tem, kar ste nam, dohtar, povedali, gospodarstvo drzave nekako podbb-no gospodarstvu v obcini (srenji).
Gospod. Poslu§ajta me na dalje. Obcini nace-
j vladarstvo cenejse itd; vendar je tudi to gotovo, da v ljudovladnih drzavah mora ljudstvo ze zrelo biti za tako vlado, ouo mora ubogati in pokorno biti vsakamu izmed sebo, (Se je bil popred tudi nizkega stauti, ako ga je vecina ljudstva izvoltta za
58
svojega glavarja. Ce ni vajeno sluSati svoje ljudi, nastanejo pnnti in vsa drzava trpi skodo ali tudi pogine. Tudi je v ljudovladah obsirna pot odprta SastiMnosti, da ta ali nnihrepeni poslaviinoblasti prvosednikovi in pisano gleda onega, ki stoji zdaj na najvisem mesttt; prizadeva si, da bi ga z les-tvice doli vrgel in sam sebe gori postavil. Ker so vsako tretje ali sesto leto poglavarja volitve, je to vefikrat ze vzrok bilo krvavim bitvam uied volivci. Tacih homatij pa ni, kjer je stanovitni kralj ali cesar najviksi glavar; tudi so nekteri ljudje rajsi pokorni po9tavam, ktere se dajajo v imenu kralja cesarja in ce on pazi na red in varnost. Zato je gotovo bolje, da stanovitni cesar z ljudstvom vred skrbi za obcni blagor, in da imata tako visoke pravice in dolznosti cesar in ljudstvo skupaj. Ako v taki drfovi ministri vladarju kaj slabega nasve-tujejo, so poslanci v zboru, kteriin je dolznost to rec" vladarju razjasniti in je ne dovoliti; ako bi pa poslanci hotli kaj napcncga vpeljaii, je vladar z ministri svojimi, ki mora poslance razsvetliti in kaj tacega ne potrditi. Se ve da, kakor mora cesar ali kralj pravicen biti, tako morajo tudi ministri in poslanci poSteni F;>i, da se vse dobro invrsuje.
Urban, M\\ pa ze main razlooiti to in imo, in preprican .sem," da v ustavni drzavi moraino vsi skrbeti za dezelo. Tudi vidim, da bi mi za Ijudov-lado ne bili; saj so Ijudye. ki Seradi zupana ziner-• jajo, reko6: kaj nam bi ta zapovedoval! — Vendar vas moram Se nekaj vprasati. Zakaj prav za prav imamo dezelne zbore in tudi drzavni zbor na Du-naji?
Gospod. Zato, ker ima nasa Avstrija vec de-2el iu veS narodov. Vsak narod in vsaka dezola imata svoje potrebo, in vse cesarstvo skupaj ima svoje ki so tedaj obcne in sploSne, Za prvo so dezelni zbori, a za druge je obcni drzavni zbor. Vse pravice in dolznosti ustavnega vladarja in pravico in dolznosti vseh ljudstev so zapisane v euo pismo, kteromu se pravi nstavno pismo. Tako pismo, ki je podlaga ustavnega vladarstva, je avstrijskim narodom cesar dal s tako imenovano diplomo od oktobra meseca 1860. leta.
Urban. Vse to zapisano imeti, dobro se mi zares zdi, kajti potem vsak ve, kaj gre Velicanstvu cesarju in kaj gre* ljudstvuj; prepira o tern no moro vcc biti.
Gospod. Da pa je drzava zares srecna, mora vsak svoje dolznosti izpoln'ovati, kakor vladar, tako ljudstvo, sicer bi ustava le mrtvo pismo ostalo. •— Prva ljudska dolznost pa je, svojih pravic se poslu-zevati, toraj pred vsem k volitvam vsakikrat shajati se, in voliti poStene, bistroumne, skusene in zgo-vorne moze, — moze, kteri svojo domovino zares ljubijo, kteri se v zborih pe njenih zoljah ravnajo, ne pa po svoji trmi ali pa po mislih tacih, kteri se naroda nasega ne poznajo in bi ga radi le zmi-raj vpregali v ptuj jarm; sploh take moze, ki so svoje lastnosti, svoj znacaj ze djansko pokazali. Go-dim besedam nikdar ni verjeti; one so veckrat hi-navske. — Ljudstvo skorej vse le po poslancih dela kakorsni so tedaj poslanci, takosno bo njih delo, in vse ljudstvo bo §kodo trpelo, ce je slabo volilo. Za-voljo tega se morajo volivci ze dosti casa poprej po-tnenkovati in po dogovoru skleniti, kterega bodo volili, da pridejo k volitvi vsi pripravljeni. ..Dobro. je tudi, tacega poprej prasati, kaj da rnisli o tej ali drngi dezelni potrebi, in ali prevzame poslanstvo. NiL drugace ni pri volitvab zupana in sforeSin.
Urban. Povem vam, gospod c.ohta-, da sem pri vsaki volitvi bil; nisempatako ra taiko vedel, da je res treba priti, in da imamo t$,ko skrbno pa-ziti na lastnosti tega, ki ga hocerao izvoliti. Ko smo znpana volili, dal sem svoj glas svojemu botru, kteri je skozi in skozi pos"ten moz, a drag; so za-nj naj-feolj zato glasovali, ker sa mu dolzni bili.— Ko smo volili poslanca, nisem vedel prav za prav, koga imam voliti, in dal sem svoj glas nekemu premoz-nemn posestniku, misled, da bo ta ze vedel, cesar mi kmetje potrebujemo. Tudi sn.o se volivci jle malo nr pred volitvijo se pogovarjali, koga da bi volili, in nismo se,mogli  dogovoriti.  Vidim,  da je bilo
Miha. Jez pa naravnost povem, da nisem bil so pri obeni volitvi, ker sem si mislil, naj jo opra-vrjo drugi; jez nimam dasa in mar mi ni,naj izvo-lijo Petra ali Pavla.
Gspod. Sto in stokrat ponavljam vamrecein, da taka misel je skozi napcna misel, pa tudi —- al ne zamerite mi — nenmna misel; zakaj ce hocete koga kamor o koli poslati, da vas namestuje in za-stopa v vaznih zadevah, ktere tudi v mos'njo sega-jo, boste gledali gotovo na to, da je ta clovek pri-praven za to sporocilo in temn delu kos.
Miha. Pa clovek celi dan pri volitvi zgubi in zraven potrosi tudi Se kak goldinar, ce najde dobro
Gospod. (Sujte Miha! Ali hodite o nedeljah v cerkev in dajete kaj za cerkvene petrebe!
Miha. Kaj ne bi! vsako nedeljo hodim in vsak praznik, in placavam imdi.
Gospod. Zakaj neki? ali vamni 2al za toliko casa in za ta denar?
Miha, Nu, zakaj ? zato ker je tako zapoved bozja in ker bo pomoglo moji dusi; za ta cas mi ni zal, in tudi ne sme biti.
Gospod. Dobro? To kaze, da ste dober kri-
stjan, ker pa ste dober kristjan morate spolnovati tudi vse drugo. kar globoko sega v dusevni in po-svetni blagor vam samim, celi obcini, pa tudi celi dezeli in drzavi. Pomislite le samo to, da gre v vasi lastni nisi vse narobe in rakovo pot, ako ni dobrega gospodarstva, pravega reda. — da gospodar vlece hot, gospodinja pa bistahor. da otroci delajo po svoji glavi, posli pa tudi tako; v taki hisi ni bla-g08lova bozjega in kmalu pride na kant. Pogledke! kakor s hisnim gospodarstvom, prav taka je z ob-c»nsk)*m, d^zelnim in ker ste vi en kos te obcini. pa tudi en kos dezeje in drzave, tedaj vse dobro, pa tudi vse slabo, kar se tarn godi, tudi vas zadeva v denarnih in druzih receh.
Miha. Da se ne bi veliko placevalo, oj, za to mi je ze mar, in ce je res tako. da drzava je kakor paternoster, mi pa smo vsak kakor t*no zrnce na njem, potem vidim, da vs'ict»ga zad»»va. kar s«- v ko-munu (obcini), v dezeli in drzavi godi.
Gospod. Hodita po tern tttkom k vsaki volitvi, naj vama no bode zal za majhno zainwlo rasa in za malo dcuarja, in volita pametno. Pomislita daljc da komur ni mar za prave m»ie v obcinskeiu, d»-zelnom in drzuvnom zboru. ta .sam rfebe /v<»/;tafg;» propusca drugim, da dolajo kar hodcjo; <>s pa vam nepo^teni hinavci, starokopitnezi, sobivni lakumnezi kruh svobode rezejo, vam h> taka njih svobotia strasno preacdala! Kakor nedoletni otroci bote po tt-m vedno pod sibo tacih gospodarjev, kt«jri le toliko svobode radi imajo, da oni svoje namene izpeljujejo. Vedite, da po pametnih volitvah se vrSi svoboda.
Urban. Mene, gospod, ste ze preverilt popol-noma. Zdaj Se le vein, da v ustavni drzavi se svoboda zacenja z umuimi volitvami.
Gospod. Prav kratko receno, je tedaj svoboda pravica in dolznost vsacetnu tlrzavljanu, dase mar-ljivo in odlocno peca z dr/avnimi, dezVlnimi in obfiinskimi, to jo, z javnimi zadovami, — da pametno dela in zivi po postavah, ki jih je dal cesar z ljudstvom vred. — Videto pa iz toga tudi, da je svoboda prav koristna pa tudi tezka reo. Ljudstvo pa, ktoremu jo prav zivo mar za javna opravila, in se z njimi po ustaynem pismu pametno in po vesti peca, ktero je slozno inustaviiim postavam v^eiej pokorno, ni samo sreuno, temnc postano itnenitno, voljavno ljudstvo. -— Zdaj pa srocno! Povejta svoji in sosedom, o cem smo se pogovarjali, da tudi drugi vcdo" da svoboden je v ustavni drzavi le tak, kdor ni vfdek bozji, ampak ki doliro pozna svoje (Irzavljanske pravico, pa tudi dolLnosti svoje, da glavo po konci no-si, ce tudi jo v kmecki suknji, vendar pa tudi v nr/uzdanosti no ii5ue svobode, ampak v inejab, ki jih stavijo postave! Ako pa niso take se dajo prt>imaui-ti po postenih poslancih.
Ftaxno vesti.
(Dostavek) k 'porouilu o dez. zboru goriskfin. ¦ V seji 12. t. in. sia bila izvoljena za dvzavua po.s-lanca gg. grof Strasoldo in baron Pretis. katera sta se koj drugi dan poslu udpovedala. V odbor so i/,v.>-lili nazoci zastopniki kmeckih obcin enoglasim dr.a Abrama in za njegovega ii.ainvstnik.1 poslanca Fa-ganela. Namesto bivsega namcstnika dr. Zigona st» pa izvolili nazoci zastopniki velicega pose.»tva d.ra Maiirovicha. V zadnji seji 14. t. ni. je prebral ces. komisar odgovore na tri interpelacije in sicer je vlada odgovorila na one zastran narodostnc jKtftave, da nam ni mogla tega dati, c»«sar nismo zahtt-vali; na lans'io interpelacijo zastran g. UK tt>meljnih po-stav glede ucnoga jezika v Solah. da si vfada prizadeva, kolikor more, pa da iu* gre tako na vraf na nos, -- in slednjic na interpelaeijo zastrah po-biranja tlakovnine na mitnicah okoli (ioricc. da j.» mesto po vsoj pravici pobira. Vse te odgovore pri-obcimo v sejuih porot'ilih.
Potem sta se izvolila dr/avna poslanca iu sicer enoglasno grof Coronini in Ceme (!). 1*11 volitvi niso bili nazoci dr. Abram. Doljak, Fagaiwl. dr. Lavrio, Pagliaruzzi in dr. Zigon.
(Gorica trdnjava > V „Xeue freie Pre^se* sm»» te dni citali dopis iz Gorice, ki trdi, da prav iz g.v tovega vira ve, da so Gorica ima utrdiri. 3Ii smo temu dopisu majali z glavo, ker bi Gorica kot trd-ujava veliko zgubila na vsako stran! Kdo bi se v naSej sedaj cvetoci Gorki na novo vselil? Nobeden! Bi li sto in sto zimskih gostov, ki nas zdaj obi-skujejo, hodili tudi v trdnjavo? Xe verjaraemo! —
Po nacrtu bi so zidale trdnjavice po eelisoSki dolini in z tern zajezil Lah(;m prehod cez Soco. U-trjena bi bila tudi Zagrad in Trzi6. Kak pomen bi to delo imelo v vojnem obziru, govorilibomotakrat, ko bi se stvar imela uresmciti.
odgrebli, da ga je komisija preiskala i menda  tudi naSla, da je bil res hudo potolc"en; vmrl bi bil pa ! tezko, ko bi bil za casa iskal zdravnikove pomoci! i         Mi rajnega M. ne poznamo, pad R.-a, ki je v
! Gorenji Vertojbi eden prvih postenjakov, kar jasno j ka2e cela njegova preteklost. Da se pa najposteniM ; moz razjezi, ko mu kdo sad letuega znoja malopri-\ dno-odnasa, kdo nam tega ne priznava?
Obzalujemo, da je prislo do tega in da R. ni ' krotii svoje jeze, ki ga po nepotrebuem zna pripra-! viti v kako zadrego; bodi pa ta dogodek vsiin li-i stim v izgled, ki ne morejo krotiti svojih prstov, in ; ki so krivi. da se nasa sadjsreja prav zarad njih ne ; more povzdiguiti, ker noce nobeden delati da bo .' drugi pobiral.—
<f^i«fnlr« %r<*dnis«t») (}o*\> S. v Pragi ffvaU lepa ! Drugi dojiis lianas prcjili; prihvdujii'.
Gosp (i. v Ljuhljani, Hvalu za dopis: prosirao tudi zu prih^liiji list kaj zaiiimiu^a NovHu pride 5«-lc dnigi tM'H-c na vrsto
SI. Uarika Slavija v I.juWjaiii Y*<> poflaw in Mofaor-tun i/.vrsti'U proklic Imiuo v prihodiiji stc-vilki priotidli Smo jin»i»ri«*anif da ni dost»jr»o t»?iii w % iH'/nacajn<-zi:  n* ko hi vsi taku rekli.  p<.t«'5» hi imtdi taki   ljudj<« prosto ruku iu   porj<'   poti'iu  rlovr-ikcmii druitvu
iiosp 7, v Tominu l^siravuo u\ na'a nalusr* politi* karje a la iwtrolwiiii zavrauiti, how* vndar v kratkiem V^ii 2«djj vf,ttf'j»li Ker je tndia i;aijiint' za vrat prijptt, cak*uit> M* nckoliko doka/fjv; /ato imdritno z»«*iV»iio, Siivr p* im* uarod v/*' sam obsodtij«;  iak«« >kandalo/ne »e*tavk<?.
Honbnri.
vzajemno-zavarovalna praika banka
sprcjuw nekoliko lfiTOVALCKV s stalno  iu»»sw»n« placo i dubro provizijo takoj v slu/bo. Polog se zahtova b<M.Usi v hijM»teki ali v gotovini. Vt'c o tern hh i/.v«* pismetw ali ujitmeno pri
glavnemu zastopu banke ,. Slavije" v Ljubljani.
Poziv!
Kakor znano, vujisko godbe dobro sliijeju povsod. Kfr se pa znstrau kratko slii/hnu! Julie vsako icto veliko mm «)dpjbci, regiment hi si pa vendar godbo rail dobro olirani! kakor do sedaj, vabijo se zato vsi imizikalni mludi ljudje, da prostovoljno vstopijo za t-as poslavne triletno alui-biiie dobp, ali pa tudi ucenci, ki so pctnajslu setn dovrJili, kot zrejt'nri, k roginuMitni godld t*. k o2. polka j)e>cev nadvojvodo Franc. Karoia, Ki toji v Gorici. Tirjajo sc* /arutno vednosti na. kakciu luuzikalncin in^truuientu. Ker nstani* polk prcjkone mi delj casa to. tedaj je v inUTrsu i^utlba Ijuljore mladine, da doduzi svoja It-ta iia prijetnljf naro.
(iiedr- >pri!j rm;i mVin-vV inu/ikaiitov duja uatanni.1 pojasnila gl;i>o\'udj:i Kr.me Mbschko.
jK<?va^i
V gori.ski plinovi tovornici se dohiva izvrsten koks po pohirugi gol-dinar cent.
Key ima koks desetkrat vero mo^ od ogija. priporocanio ga na^ini ko-vacem in fuzinam !
Ravnateljstvo plinove tovornice.
(Nasledki tatvine.) Dninar M. iz Dolenje Ver-tojbe zgresil je, kakor nam seporoda,vracajese zveCer od svojega dela iz Goriee, pravo pot in za§el v B. K.—- evo polje. Ker se je R.— u grozdje prehitro su§ilo, pofiaka srsena, kterega, potem ko si je zepe napolnil in robec razgrniL da se za par dni preskr-bi, dobro oklesti.
Potepen M. se drugi dan sicer vleSe k delu, mora je pa popustiti, ker mu ni bilo prav dobro po kosteTi: oblezl in 6ez delj casa vmrje! Pogrebli so ga menda v petek, v soboto pa, to je resnica, zopet
Lekarnica Opecarija) Kerpan-Poli tik gostilmce 3. kron priporoca dtupo proti kataru narejetio po Dr. Pogacnik-u in druge lekarnicne iz-delke. katerih korist je oboe poznana.
Citateljem! Zadnje seje dezeinega zbora bile so tako zanimive   in   vazne   da  smo r Sodo tt do danas nalasc zakasnili.
Izdajatelj in odgovorni vrednik: VIKTOR DOLMC. — Tiskar: SEITZ v Gorici,
57