PRIMORSKI DNEVNIK
l eruppo
- Cena 35 lir
Leto XYII. - Št. 248 (5022)
TRST, četrtek 19. oktobra 1961
Nadaljevanje XXII. kongresa KP ZSSR
Hruščev je obrazložil novi program KP SZ razvoju v SZ v prihodnjih dvajsetih letih
o
Program določa močno zvišanje proizvodnje na vseh področjih ter poudarja važno vlogo težke industrije - Hruščev je poudaril, da se sedaj začenja razdobje graditve komunizma in da bo že sedanja sovjetska generacija živela v komunizmu
sz v ~ Danes je bila druga	seja kongresa
Poroko o skv‘- Na seji je	Nikita	Hruščev	prebral
Wl v d.* ,novem programu	stranke	v	zvezi	z razvo-
!°vofii	t 7 .Prihodnjih dvajsetih letih. Hruščev	je
Novj	i in popoldne skupno 7 ur in pol.
S. prvi °d ustanovitve KP j*l{ w Program so spre-i<nin in	3 v Londonu
Nteans^Piegovi tovariši v “Vložil T v Program je
fPrejet' L Lenin in je bil *t» igjg osmem kongresu gruščev
? f>°Udarn j sv°iem Poro-trdn a se ie sociali? Planetu uveliavil na na'
$ ito oVi v. Prvi polovici drugi_ polo-
, agal 'Ja Pa bo na Zemlji *, ja ^unnunizem. -	-	"
Poudaril
* *“ ?r*2ru^ev imperializ-j!*11 sveti,8ga .socializma po uščev nei2bežna- Dahe
3 konl Poudaril, da bo
Krvino lraf sz šel v
<, v kn™ kongres gradi->1, a^unizma, in je do-La?istiene S.edai gredo ko-V) 1 skozi St/anke v svoji n« a i . 11 zgodovinsko h °bla«r a: strmoglavlje-v d' izkoriščevalskih s, hriato uvedba diktature j'1. Ustvari*graditev socializmu. ,pl?v komunistične 't ** Hru;*Vl dve razdobji, je
®aše ljid‘5 na?a parti' JS*a, in . uudstvo ze ures-
4i!“ Lže b je drugim na-^a»	1 v smeri so-
SNke Hruščev omenil BS od leta 1919 ko je kon-
leta 1919, ko \ jn Ingres KP SZ, do Po „Je Poudaril, da so
Jf^luciji -	■	—
n^dogodki v svetov-
' »h
r
,-ene i i Ue' Oureuil )e kttari.1. ušnje delavske-
]k: PO r Houuani, ua su
Nnejjfvoluciji leta 1917 f.!g0iiOvi dogodki v svetov-C* , zmaga socialist Revolucije na Kitai-‘?t>e i„ v . drugih državah
k
Sttedn"
ril ln je še posebej r^ti*«	prehod iz de-
li,* v 5(,aga, razdobja revolu-R ''Ren alistieno razdobje, i(L,v Prehod k socializ-® Radostno razvitih delit°hja. z . kapitalističnega W.f(orva»0cial’stieno izkuš-v daeicJUaacije kmetijstva
it - ° ie ii	zeml‘e-
k)iiKde'ovR.r-uščev izjavit, da h	orožja postal
m. . utent kapitalistične-
‘rstva. V kapitali-
.''Moti, avab se od 15 do Šerinvdje v uporabi za obo-kili?Uetti aljeval je: »Im-VoižM d Perabi sedaj 100 4 ke nn!!arjev na leto v
^ili ikovj Ce bi samo Sh vsako !ga aueska upo-u, sttio eto za pomoč
"ii .i’“ v Razvitim deželam, h .ektri*,, deželah zgra-tfc ,'Popi;: e centrale s skup-
V,i!?vatVo°vsti-0 230 milii0'
tovarne za iz-
K,aie “»V
S |L.?»maknV “‘Hjonov ton (i? 'jenm, u lahko nad V*? <C°v hektarov zem-Ho b'Val« z'vljenjsko ra-
»iHev tva*-
^Ctiaiile omenil, da sta JbjV J'4"6«! taboru dve Sk Rseh sa. teži po zdru-
^sti^ga pa ^r?tl socia,iz-him1* neSoni Pe ]e k uara-
S intimi !iem med im-
tJlisi\druEi adami ter med k »»natega ‘ državami ka-%rtele in sveta- ZDA ni-,A ati drug"6. hudo uspele SlhL	te^dence.
h* d \ HranAu programa S«S»5tU8Cev P°udaril: V1** a v ra, P°meni novo ? ^ NrbP\°iu revolucio-
<Sp>a Ta""3’ Engel-
IC1« X? 1	Pr°gram	je
fc	°vek» :	w^se v ^
V	***■)> ’ nVSr	za blagi“
f,ira^vil	je	Hru-
ariva ho	leta 1980
t>: ,Prinesel
bo	t__
ti^ln. bo’ 'j! s')a na svetu.
k,%Vim‘eCij 2em, postaI 1, *t bo v_„J svetovnega
Bv^st 1' i!	i	baro-
N. v°jne aSno vreme, ne-i	le	za vedno iz-
VnVietSka ■ a bliala skoJhdustrija bo (i *tdagai kav dvakrat to-V1 cel0atkpr S« proizva-- lni nesocialistič-
hiiska
fff-u
!h ;.2e i,
dpi *v®.Za bo imela •El ina' ‘etn 1^5' umik na
'»h b<9Ustri]sku?° b° kateg°'
Sivcev ,h ln uradni-• '* * z nizko plačo
p
V°do na bre-C bR.bišo jYsaka družina k Usti llpela a„S".onj ‘n prav
K'
narodni
b'“"
i,V9Pa za 3met‘jska proiz-
proizvajanje goriva v Sibiriji, spremembo Srednje Azije v ključno področje za proizvajanje energije, zgraditev novih močnih jeklarskih središč (leta 1980 bo imela Sovjetska zveza 5 jeklarskih baz — v Uralu, v Ukrajini, na področju Sibirije in na Daljnem vzhodu, v Kazakstanu in na srednjih področjih evropskega dela SZ).
9. V kmetijstvu so glavni smotri piograma: ustvariti o-bilico visoko kvalitetnih proizvodov za prebivalstvo in surovih proizvodov za industrijo; zagotoviti postopen prehod sovjetskih kmečkih področij h komunističnim socialnim odnosom in odpraviti raz-
like med mestom in deželo na podlagi močnega razmaha proizvajalnih sil kmetijstva.
Hruščev je primerjal dvajsetletni program tristopenjski raketi: «Prva stopnja je iztrgala našo deželo kapitalizmu, druga stopnja jo je dvignila k socializmu, tretja stopnja pa jo bo postavila v tir komunizma.«
Ko je govoril o kmetijstvu, je Hruščev opozoril voditelje, da bodo razrešeni, če ne bodo izvedli določenih načrtov. Kar se tiče kmetijstva, predvidevajo načrti, da bo leta 1980 znašal pridelek žita 290—310 milijonov ton. Lani je ta pridelek znašal 132 milijonov ton. Omenil je tudi težave v kmetijstvu Bele Rusije. Pohvalil je uspehe v kmetijstvu v Rusiji, Ukrajini in Kazakstanu in je dodal: «Za Belo Rusijo je bolje, da govorimo potiho, in imamo o čem govoriti potiho.«
Hruščev med govorom na kongresu KP SZ. Od zadaj sta Suslov in Mikojan
Dalje je Hruščev izjavil, da bo leta i980 proizvodnja mesa narastla na 32 milijonov ton (sedaj znaša 8,700.000 ton letno), proizvodnja mleka pa bo dosegla 170—180 milijonov ton, dočim znaša sedaj 62 milijonov ton.
Težka industrija bo še vedno imela prvovrstno vlogo v sovjetskem gospodarstvu, toda stranka bo storila vse, da zajamči redno zvišanje proizvodnje potrošnega blaga. «Skrbe-ti je treba za vse stvari, ki napravijo življenje privlačno,« je dodal Hruščev.
Zatem je Hruščev pozval komuniste, naj upoštevajo naprednejše kapitalistične metode za pospešitev graditve in delovanja novih podjetij: «Ne smemo prezirati koristnih tujih izkušenj in moramo kritično sprejeti vse elemente na Zahodu, ki so tehnično in organizacijsko koristni.«
Kar se tiče vloge države, je Hruščev izjavil:	«Država bo
ostala še dolgo po zmagi prve faze komunizma. Proces njenega odmiranja bo dolg; zajel bo celotno zgodovinsko razdobje in ne bo prenehal, dokler ne bo družba popolnoma zrela za samovladanje. Za nekaj časa se bodo prepletali elementi državne uprave in ljudskega samovladanja. V tem procesu se bodo domače funkcije države razvijale in se spreminjale ter bodo postopoma zgubljale svoj politični značaj. Šele po zgraditvi razvite komunistične družbe v SZ in s pogojem, da socializem zmaga v mednarodnem merilu, ne bo več potrebna država in bo odmrla.«
V nadaljevanju svojega poročila na popoldanski seji je Hruščev med drugim izjavil, da se je tako s političnega kakor z gospodarskega in vojaškega vidika odnos sil že menjal v korist tabora miru. Dodal je, da je glavni smoter SZ ne samo preprečiti svetovno vojno, temveč tudi za vedno izločiti vojno iz mednarodnega življenja, in to že v naši generaciji. «SZ, je dodal, je pripravljena v celoti odpovedati 8č svoji vojski, vreči v ocean sVoje atomske bombe in svoje izstrelke s pogojem, da se izvede splošna in popolna razorožitev ob strogem mednarodnem nadzorstvu.«
Hruščev je nato poudaril, da je smoter komunistične stranke, da bi vsi državljani sodelovali pri vodstvu javnih zadev. Ta smoter bo dosežen z naslednjimi sredstvi: 1. Stalno zvišanje materialnih in kulturnih pogojev za obstoj.
f*ia«»iiiiBiiaiiiia>i>i*ti>*>i**aiailllliaiaaaiai>aiaill,l>*naillllllll,1,ai,IIAII1llllllllllllMaill,ai,ll,III>,lll,ll&>llsl,,llllltM,lltllla,l,ll,l,l>lia,,,ail,ai,>Mltllllll>ia>
Demonstracije je organizirala
Alžircev v Parizu osvobodilna fronta
2 Spopolnitev določb za ljudsko predstavništvo in demokratičnih načel volilnega sistema. 3. Raztegnitev prakse velikih ljudskih posvetovanj
(Nadaljevanje na 2. strani)
Čudno obnašanje kitajske delegacije
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 18. — Beograjsko časopisje objavlja fudi danes obširna poročila svojih dopisnikov o 22. kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze. Z razliko od včerajšnjih poročil, ki so vsebovala izvlečke govora Hruščeva, današnja «Borba» v poročilu svojega dopisnika posebno poudarja ozračje, ki je vladalo včeraj in danes na kongresu. V zvezi s tem poudarja, da so _ udeleženci kongresa navdušeno, z izjemo kitajskega
zastopnika, pozdravili besede Hruščeva o potrebi borbe proti kultu osebnosti. Po poročilih dopisnika «Borbe» so v trenutku, ko je Hruščev končal poglavje, v katerem je omenil delo protipartijske skupine, v zvezi s katero je prvič omenil tudi bivšega predsednika prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Voro-šilova in napadel albanski stalinizem, vsi navzoči v dvorani vstali in z navdušenim aplavzom pozdravili besede Hruščeva Vodja kitajske delegacije Cuenlaj je bil edini, ki ni vstal, temveč je kot popolnoma nezainteresiran sedel. Vsi člani kitajske delegacije so po poročilih dopisnika «Borbe» tudi danes med govorom Hruščeva o bodočem programu Komunistične partije Sovjetske zveze bili zelo rezervirani in sploh niso ploskali. Kaj pomeni to zadržanje kitajske delegacije, se bo mogoče dokončno pokazalo šele, ko bo govoril Cuenlaj.
B. B.
Intervju Nennija za tednik «Espresso»
Razlogi,	ki
takojšnjo krizo vlade
«Razsulu vladne večine ni pomoči in ne vidimo, kaj naj v takih pogojih, po odobritvi proračunov, delata parlament in vlada» Nadaljujejo se manifestacije dijakov srcdnjetchničnih šol
(Od našega dopisnika)
RIM, 18. — V intervjuju, ki ga je dal tedniku «Es-presso«, je voditelj PSI Nenni naštel razloge, zaradi katerih je nujno, da se sedanja vladna večina, likvidira čimprej, namreč takoj po odobritvi državnih proračunov. Ti razlogi so: mednarodni položaj, italijanski notranji položaj, notranji položaj v socialistični stran-
■fi.
Na mednarodnem področju — pravi Nenni — smo zašli v ozko grlo, ki utegne postati tragično, če se ne doseže naglo kompromis, ki se je pokazal med ameriško in sovjetsko tezo glede Berlina; na področju notranje politike ni pomoči raz- ~ga zav7~rva s komunisti;
sulu vladne večine, in ni moč vedeti, kaj naj bi v takih pogojih delala parlament in vlada po izglasovanju proračunov, če ne upoštevamo domneve o pomanjkanju vsakršne pobude v pričakovanju demo-kristjanskega kongresa. S stališča socialistične stranke je naglo opravljena stvar hkrati eden pogojev za to, da je opravljena dobro.
Tretji razlog pa je okoliščina, da večina PSI naleti na notranjo opozicijo, ki se delno vzdružuje zaradi nekaanje-
toda obsežen sektor opozicije nima nič proti sodelovanju s KD, le da v to sodelovanje nima zaupanja. »Gibanje se dokazuje s hojo. Ce se italijanski položaj ne premakne z mesta, se bodo napori onih, ki z različnih stališč zagovarjajo potrebo po spremembi, izkazali če že ne jalovi, vsaj preuranjeni*.
Po mnenju Nennija sta Fan-fani in Moro pokazala, da razumeta nekatere teh potreb. »Videli bomo, ali bosta imela pogum za odgovor na ^vprašanje, ki visi nad KD že od njenega kongresa v Neaplju
    ......................................................
Rusk je pozitivno ocenil izjavo Hruščeva glede sklenitve nemške mirovne pogodbe
Dejal je, da izjava lahko služi k zmanjšanju napetosti in da se bodo po kongresu KP SZ spet navezali stiki v Moskvi - O nesoglasjih med zahodnimi državami - Sporazum o tajništvu OZN je blizu
Predstavnik alžirske vlade je poudaril, da so alžirski delavci hoteli s tem poudariti podporo alžirski vladi • Demonstracije so se ponovile tudi včeraj - Novi napadi ultrasov v Oranu
h«°dsto*ZVeza k” polkrat. So-‘kOv b° Proizvaialf
i°v%eč° proizvajala
l'	c	e>e<ttrič
držRf Pro'zvajajo '•» t •'O ,laihistr?- avota. Je-
k'**i°nova»b° dal3 let.
% V Preki l?n in 1*-
š ProizvIa ’a sedan)° 5 ttiiii:	°dnjo	za	pri.
S ^>onortJoY
"htjh^-dpega da,se,‘in zviša-% 4*V* *vL dohodka bo
» Nil' Ta eT proizvod-
bo ^ta 1980
a tudi
PARIZ, 18 — Tudi nocoj so Alžirci, ki živijo v Parizu, prišli na ulice, da protestirajo proti diskriminacijskim ukrepom ki jih izvaja francoska vlada. Kakor včeraj so tudi danes vzklikali neodvisni Alžiriji in zahtevali izpustitev Ben Bele.
Danes so sporočili, da je število žrtev policije pri včerajšnjih demonstracijah naraslo na 3, ker je eden od ranjenih danes umrl. Ranjenih je bilo 65 ljudi. Neuradno pa se govori o 20 mrtvih in okoli 100 ranjenih. Po včerajšnjih demonstracijah so aretirali 11.500 Alžircev, ki so sedaj zaprti v raznih krajih, ter jih bodo poslali prihodnje dni v Alžirijo, kjer jih bodo zaprli v koncentracijska taborišča. Prva skupina 1500 bo odpotovala v prihodnjih 48 u-rah. To so sklenili na današnji seji vlade, na kateri so podrobno govorili o včerajšnjih spopadih.
Nocoj so razmestili po Parizu ogromno število policajev da preprečijo ponovitev demonstracij. Ze v teku dneva je alžirska osvobodilna fronta raztrosila po četrteh, kjer živijo Alžirci, mnogo letakov, s katerimi poziva na demonstracije Policaji so ustavljali vse skupine Alžircev, ki so izstopali iz avtobusov ali iz podzemeljske železnice.
Nocoj je prišlo do hudih spopadov med Alžirci in policijo v zahodnem predmestju Pariza Policija je streljala in ubila dva Alžirca. Vsi alžirski trgovci so danes stavkali.
Medtem se množijo protesti proti rasističnim ukrepom, ki jih francoske oblasti izvajajo 'glede Alžircev v Parizu. Številne politične skupine in sindikalne organizacije so se pridružile protestom. Nocoj je skupina 40 alžirskih poslancev in .senatorjev objavila prote^t-
aredišč za 1 no izjavo zaradi diskrimina-
cijskih ukrepov in zaradi množičnega pošiljanja alžirskih delavcev iz Pariza v Alžirijo. Poslanci in senatorji protestirajo tudi proti včerajšnjemu ravnanju policije.
V Tunisu je predstavnik ministrstva za informacije v alžirski vladi izjavil, da je včerajšnje popoldanske in večerne demonstracije Alžircev v Parizu organizirala, vodila in nadzorovala alžirska osvobodilna fronta.
Predstavnik je poudaril, da so imele te demonstracije od začetka do konca miren značaj, in je dodal, da so alžirski delavci hoteli dati popolno podporo geslom alžirske vlade v zvezi z narodnim dnevom 1, novembra za neodvisnost Alžirije, za spoštovanje njene ozemeljske celovitosti in za začetek takojšnjih pogajanj med francosko in alžirsko vla^ do. Predstavnik je dodal, da je francoska vlada odgovorila s kolektivnimi represalijami in aretirala nad 12.000 Alžjr-cev. Pripomnil je, da so včerajšnje demonstracije ponovno pokazale zrelost in enotnost alžirskega ljudstva. Demonstracije niso bile uperjene proti francoskemu ljudstvu, temveč proti kolonialnemu sistemu in proti njegovemu rasističnemu ravnanju, ki se zaostruje tako v Alžiriji kakor v Franciji.
V Oranu so francoski skrajneži danes ponovili napade na Alžirce. Varnostne sile so streljale, pri čemer so ranile štiri Alžirce in enega Francoza. Francoski skrajneži so znova razbili več alžirskih trgovin.
Včeraj so ultrasi povzročili v Alžiru 26 eksplozij, ki so povzročile veliko škodo. V O-ranu so eksplodirale 4 bombe, v Costantini 3, v Boni pa dve. Danes popoldne so v Al::iru vrgli bombo v bližini sinagoge in ranil; 8 Alžircev. Al
bombo na neko igrišče, kjer je bil ubit en Francoz, drugi Irije pa ranjeni.
 «»--------
Kongoška vlada poziva OZN na odločen nastop
NEW YORK, 18. — Na tiskovni konferenci, ki jo je imel na sedežu ZN, je zunanji minister kongoške vlade Justin Bomboko izjavil, da bo kongoška vlada «uporabila vsakršno sredstvo in bo sprejela tujo pomoč kakršnega koli izvora« za likvidacijo secesije Katange, če ZN ne bo uspelo vrniti tega ozemlja pod oblast osrednje kongoške vlade. Bomboko je hkrati dejal, da je sporazum o prekinitvi sovražnosti, ki sta ga sklenila poveljnik čet ZN in Čombe »povsem nesprejemljiv«; če bo tajnik OZN potrdil ta sporazum, bo kongoška vlada predložila to vprašanje varnostnemu svetu ali generalni skupščini« Ce bi se talcem ZN kaj pripetilo, bomo ravnali s Com-bejem kot zločincem, prav tako pa tudi s člani njegove vlade in njihovimi pomagači«, je izjavil Bomboko, Ki je še pripomnil, da je sporazum še zlasti nesprejemljiv za kongo-ško vlado, ker posredno daje neko priznanje katanški vladi, ki skuša s podporo »določenih zahodnih velesil in amoralnih pustolovcev« vsiliti svojo voljo ZN. Ob zaključku je Bomboko izrazil svoje prepričanje, da imajo ZN zadostno moč, za likvidacijo tega izsiljevanja in tega «primera mednarodnega tolovajstva«,
Z letalom, funkcionarja ZN sta danes prispela v Leopold-ville dva odposlanca Combeja. ki prinašata njegovo poslanico
žirski borci pa so odvrgli I za predsednika vlade Adulo
listino OZN in z geografsko porazdelitvijo tajnikovih pomočnikov. Ce se ne bi kmalu sporazumeli, bo morala o tem odločati glavna skupščina.
Glede Jugoslavije je Rusk izjavil, da je ameriška vojaška in gospodarska pomoč tej državi prispevala, da je Jugoslavija lahko ohranila svojo neodvisnost pred sovjetskim blokom. Dejal je, da ameriška pomoč nima namena doseči pritegnitev tujih držav k ameriški politiki, temveč pomagati jim, da ohranijo svojo suverenost in neodvisnost.
Glede Jugovzhodne Azije je izjavil, da bo v začetku novembra verjetno odpotoval v Tokio in morda tudi na Korejo. Kar se tiče Južnega Vietnama, je izjavil, da državni departma z velikim zanimanjem pričakuje poročilo Kennedyjevega vojaškega svetovalca generala Taylorja, ki je sedaj v Saigonu.
Glede Laosa je bil Rusk zelo rezerviran, kar se tiče posvetovanj Suvane Fume s kra, ljem v Laosu za sestavo koa-
. WASHINGTON, 18. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je na današnji tiskovni konferenci pozitivno reagiral na izjavo Hruščeva, da Sovjetska zveza ne bo vztrajala, naj se nemška mirovna pogodba podpiše še letos. Hkrati je Rusk izjavil, da nameravajo ZDA nadaljevati pripravljalne stike za pogajanja s Sovjetsko zvezo.
«Izjava Hruščeva lahko služi k zmanjšanju napetosti, toda na splošno dokazujejo njegove pripombe splošnega značaja zelo rahlo spremembo ali celo nobene spremembe tega, kar je bilo rečeno prej,« je izjavil Rusk.
Državni tajnik je večkrat izjavil, da dosedanji stiki s Sovjetsko zvezo ne veljajo za pogajanja, in je pripomnil: »Važno je, da velike drža« e ne zgubijo stikov. Poizvedovalni razgovori lahko pomagajo k ugotovitvi, ali je mogoče najti podlago za pogajanja, ki lahko pripeljejo k rešitvi«.
Glede nesoglasij ki so pripeljala do preklica napovedanega sestanka v Londonu, je Rusk izjavil:	»Prav gotovo
ne mislim trditi, da ni nesoglasij med zavezniki. Toda popolno soglasje vlada med njimi glede Berlina in glede bistva življenjskih interesov v Berlinu kakor tudi glede potrebe, da se ti interesi branijo«. Dejal je, da se nesoglasja tičejo samo proceduralnih vprašanj, predvsem pa glede časa in oblike stikov s Sovjetsko zvezo. Pripomnil je, da te diskusije a proceduralnih argumentih »niso tako važne kakor temeljna enotnost namenov, ki navdihuje zahodno akcijo. Poizvedovalni stiki se bodo nadaljevali, da se diskutira priprava zadovoljive podlage za pogajanja«.
Sporočil je nato, da se bo ameriški poslanik Thompson v kratkem vrnil v Moskvo, da spet naveže stike s sovjetsko vlado in isto bo storil tudi britanski poslanik Dodal pa je, da se diplomatska dejavnost v Moskvi ne bo omejila samo na ta dva zahodna odposlanca, ki bosta navezala stike takoj po zaključku kongresa sovjetskp komunistične stranke.
Kar se tiče udeležbe Zahodne Nemčije pri posvetovanjih med zahodnimi državami, je Rusk poudaril, da prehodna doba, kar se tiče vlade v Bonnu, ni ovira glede tega.
Na vprašanje glede morebitnih sestankov Kennedyja in Ruska s predsedniki zahodnih vlad je Rusk odgovoril: ((Sedanji kanali za posvetovanja so povsem primerni za trenutne potrebe.« Dodal je, da za sedaj ne predvideva sestankov na visoki ravni.
Rusk je izjavil, da upa, da se bo Sovjetska zveza premislila in ne bo povzročila konec meseca eksplozije močne vodikove bombe Ameriška vlada upa, da bo mogoče hitro sklenili pogodbo o ustavitvi jedrskih eksplozij in tudi, »da bo njeno opozorilo Sovjetski zvezi glede omenjene eksplozije dalo misliti vsem narodom sveta«. Mnenje ZDA je, da dosedanji poizkusi Sovjetske zveze v veliki meri zadoščajo sedanjim tehničnim in znanstvenim potrebam.
Glede tajništva OZN je Rusk izjavil, da se zdi rešitev zelo blizu. ZDA bi želele da
ali bodo razgovori imeli u- ropskega sveta 7- julija 1961. speh.	|	Svečano .t se je začela z go-
vorom italijanskega ministra za delo Sulla,
Listino so podpisali predstavniki 13 držav; Belgije, Danske, Francije, Zahodne Nemčije, Grčije, Irske, Italije, Luksemburga, Norve-ke, Nizozemske, Švedske, Turčije in Anglije. Avstrija, Islandija in Ciper bodo podpisali pozneje.
Avstrijski socialistični poslanec je ostro obsodil dejstvo, da Avstrija ni danes podpisala socialne karte. Dejal je, da se je to zgodilo, ker sta poslanca za trgovino in za finance, ki pripadata ljudski stranki, postavila v vladi nekatere ugovore.
Preden je odgovarjal na vprašanja časnikarjev, je Rusk prebral izjavo o diplomatski akciji, ki jo je začel Peru v Organizaciji ameriških držav za sklicanje izrednega zasedanja ameriških zunanjih ministrov, da bi razpravljali o novi akciji prot Kubi. »Zelo skrbno proučujemo važen perujski predlog za imenovanje preiskovalnega odbora o zlorabljanju svobode in o prevratnem delovanju Kube v drugih ameriških državah«, je dejal Rusk.
Bela hiša je danes potrdila, da je predsednik Kennedy poslal pismo Adenauerju, ni pa sporočila vsebine pisma. Predstavnik je izjavil, da ne more niti zanikati ■ niti potrditi informacij, da omenjeno nismo poudarja: 1. da ZDA ne bodo priznale Vzhodne Nemčije; 2. da se ZDA ne bodo pogajale na podlagi načrta Rapackega; 3. da ZDA ne bodo sprejele nobenega sporazuma glede jedrskega orožja, ki bi lahko »ustvarilo diskriminacijo do Zahodne Nemčije«.
Socialna karta Evrope
Suvana Fuma v Luang Prabangu
LUANG PRABANG, 18. — Predsednik zakonite laoške vlade Suvana Fuma je prišel davi v Luang Prabang z letalom mednarodne nadzorstvene komisije. Takoj po njegovem prihodu ga je sprejel kralj Savang Vatana, ki mu je poveril nalogo, naj sestavi vlado narodne enotnosti Novo vlado bo skušal Suvana Fuma sestaviti na podlagi dosedanjih in nadaljnjih posveto-
(1954)! namreč: s kom izvajati politiko obnove?«.
Na vprašanje, ali bi nova parlamentarna večina, v kateri bi sodeloval tudi PSI, povzročila težkoče komunistični stranki ali vsaj njeni sedanji politični liniji, je Nenni dejal, da je vprašanje slabo postavljeno, «Kar nas _ zanima, ni to, ali neka določena politika spravlja v težkoče komuniste ali pa jih ne spravlja v težkoče, ampak le, ali tolmači potrebe delavcev. S tega stališča, čim bolj se položaj odpre v smislu, da poveča zaupanje delavcev v mirno in demokratično pot v socializem, večji postane vpliv stranke, ki — kako je to primer naše stranke — nima he-gemonskih ciljev, za socializem pa ne smatra le socializacijo proizvajalnih sredstev, ampak integralno uveljavljenje in obrambo pravic svobode in demokratičnega življenja množic«.
Na vprašanje, če bi poslanci in senatorii, ki pripadajo levi struji PSI, v pogojih nove vladne večine, disciplinirano glasovali za vlado ali pa bi se tudi v PSI utegnili pojaviti »primeri vesti« — je Nenni dejal, da taki primeri ne spadajo v socialistično etiko. »Obstajajo pri posameznikih, in v takem primeru je rešitev vsakemu pri roki, ker se more v vsakem trenutku odreči javnim funkcijam, katerih opravljanje je postaio neskladno z niegovimi čustvi in prepričanjem«. Kar zadeva struje v PSI, je Nenni izrazil mnenje, da so izključeni pojavi razkola in nediscipline: »V ostalem, tov. Vecchiettl je ob zaključku zasedanja našega centralnega odbora dejal, da manjšina sicer ne soglaša s sklepi kongresa v Milanu, ki jih je centralni odbor potrdil; toda v teh sklepih ni našla niti takrat niti najde danes razlog za politični ali disciplinski razkol, dasi je prepričana, da gre za politično usmeritev, katere nestvarnost in nogrešnost_ namerava dokazati«.
Tudi danes so se nadaljeva-
le manifestacije srednješolskin dijakov proti didaktični reformi srednjih, tehničnih, trgovskih in industrijskih šol. Do takih manifestacij ie prišlo v Genovi, Savoni. Sanremu, Chiavariju, Veroni, Milanu, Rimu in tudi v Trstu. Državni podtajnik prosvetnega ministrstva Elkan je imel v Milanu sesatnek z generalnim inšpektorjem Losaviom, prove-ditorjem prof. Marzullom in ravnatelji tehničnih šol, na katerem so ugotovili, da baje ni nobenega razloga za protestne manifestacije dijakov teh šol in sklenili, da se morajo dijaki takoj vrniti v šolo, ker bodo sicer sprejeli u-strezne disciplinske ukrepe proti odsotnim. Tudi demo-kristjanski študenti so izjavili. da smatrajo te manifestacije za povsem neupravičene, ker je didaktična reforma povsem pozitivna, in ker je treba učne programe prilagoditi potrebam moderne tehnike, dijake srednjih tehničnih šol, katerim je sedaj omogočen vpis na določene fakultete, pa usposobiti za vstop na univerzo.
A. P.
TURIN. 18. — Davi so v pa-.j.   _______     lači	Madama	podpisali	evrop-
licijske vlade. Dejal je, da je | sko socialno 'karto, ki jo je I vanj s Sufanuvongom m z prezgodaj, da bi lahko rekli, 1 odobril odbor ministrov ev-1 Bun Umom.
Mac Millan: Nekateri govori Hruščeva so prispevali k izboljšanju vzdušja
Poudaril je, da je treba rešiti berlinsko vprašanje s pogajanji in sprejeti razdelitev Nemčije, ki jo vsiljuje sedanji položaj ■ Caitskell kritizira ravnanje de Caulla
LONDON, 18. — Ob zaključku debate v spodnji zbornici je govoril nocoj Mac Millan, ki je med drugim izjavil, da bi bilo nevarno, če ne bi v celoti upoštevali zahodnonem-škega mnenja. Dejal je, da se Velika Britanija ne sme bati obrazložitve svojih stališč, toda, «če hočemo pričakovati lojalnost Zahodne Nemčije, moramo biti lojalni do nje«. Mac Millan je nato izjavil, da je Velika Britanija sposobna «u-pogniti se, toda ne prelomiti«, in je dodal; »Ce se obvežemo v sedanjem stadiju položaja, bomo napravili neumnost in dejanje, ki bi nasprotovalo možnosti sporazuma z našimi zavezniki in začetku učinkovitih pogajanj ob umestnem trenu‘ku. Vendar ne moremo drugače, nego da domnevamo, da hoče sovjetska vlada določiti dokončno razdelitev Nemčije.«
Zatem je Mac Millan govoril o bližnjih nalogah britanske zunanje politike v zvezi z Nemčijo: rešitev berlinskega vprašanja s pogajanji, načelno sprejeti razdelitev, ki jo vsiljuje sedanji položaj.
Sovjetska zveza pravi, da bodo z mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo pravice zaveznikov v zahodnem Berlinu avtomatično odpadle: to je pravni nesmisel in torej ne-
janja in da je treba izključiti širšo diskusijo, Vsekakor je treba kakršno koli rešitev doseči s pogajanji in ne z enostranskim vsiljevanjem. »Zaradi tega, je dejal Mac Mu-lan, potrebujemo ugodno vzdušje. Menim, da so nam nekateri deli govora Hrusce-va pomagali v tem smislu. Razen tega se Sovjeti zavedajo resnosti položaja in odločnosti zahodnih držav.«
Zatem je Mac Millan izjavil da se francoska obotavljanja glede pogajanj o Berlinu tičejo bolj postopka kakor bistva. »Francozi se strinjajo, da je treba .zača»' Pogajanja, vendar bi utegnila biti nesoglasja o važnosti nekaterih podrobnosti. Toda ne smemo teh nesoglasij pretiravati Britanska vlada hoče o-mejiti diskusije na oraktic-na vprašanja pogajanj. Vsekakor ne smemo zgubiti nobene možnosti sporazuma, tudi če bo ta omejen. Ne smemo se lotiti preobširnih pogajanj, toda tudi se ne smemo izogniti diskusiji širših vprašanj. Ne moremo govoriti o podrobnostih predlogov, ki jih bomo postavili, toda o njih smo diskutirali in še diskutiramo z našimi zavezniki«.
Na koncu je Mac Millan ugotovil, da se je v zadnjih treh mesecih mednarodno ozračje
- — ------.	—	sprejemljiv.	Vendar pa to ne ( izboljšalo.............
bi se sporazumeli v skladu z1 pomeni, da niso mogoča poga-| Na včerajšnji seji spodnje
zbornice je voditelj laburistič-l govori med štirimi zahodnimi ne opozicije Gaitskell izjavil,! prestolnicami glede načina po-
da je treba obsoditi dejstvo, da de Gaulle ne dovoljuje niti sestanka funkcionarjev, ki naj bi se posvetovali o Berlinu. «Ravnanje de Gaulla, je dodal Gaitskell, je naslednje. »Čeprav se mora Zahod pogajati o Berlinu, ne sme dati pobude za pogajanja.«
Zatem je Gaitskell izjavil, da ima de Gaulle »mnogo dobrih lastnosti«, dodal pa je: »Nisem mnenja, da bi taka nepopustljivost morala preprečiti Ameriki, Veliki Britaniji in Zahodni Nemčiji (če ta hoče), da začnejo vsaj neuradne razgovore z Rusi. Konec koncev ne gre za vprašanje, ki se tiče francoskih narodnih inte^sov, temveč za taktiko. Naj bo naše upoštevanje francoskega predsednika še tako veliko, nisem mnenja, da bi mu morali dovoliti, da diktira zahodno politiko na tem področju«.
Nato je Gaitskell pozval vlado, naj vodi politiko, ki naj temelji na naslednjih treh točkah: 1, Poziv Zah. Nemčije, naj sprejme mejo na Odri in Nisi 2. Dati pobudo z drugimi zahodnimi voditelji za načrt o brezatomskem področju 3. Priznati Vzhodno Nemčijo de faeto v kakršnikoli obliki.
Predstavnik Foreign Officea je izjavil', da so v teku raz-
svetovanj o Berlinu m Nemčiji. Pripomnil je, da je malo verjetno, da bo glavni britanski izvedenec za nemške zadeve Shuckburg odpotoval konec tedna v Washington, kakor je bilo sinoči javljeno. Mogoče pa je, da bo v kratkem odšel v Bonn in v Pariz.
Dalje je predstavnik izjavil, da ni še mogoče reči, kdaj se bodo posvetovanja začela in kdo bo zastopal angleško vlado. Medtem pa se nadaljujejo v Washingtonu seje odbora poslanikov.
V diplomatskih krogih izjavljajo, da je zelo verjeten sestanek de Gaulla in Mac Mil-lana proti koncu prihodnjega meseca. Pripominjajo, da bo sestanek kratek in »privaten«. Baje se bosta oba državnika sestala V letni rezidenci Mac Millana sama brez funkcionarjev ali izvedencev.
SAIGON, 18. — Davi je prišel v Saigon ameriški general Maxwe!l Taylor, ki je Kenne-dyjev vojaški svetovalec.
Prav danes je predsednik Južnega Vietnama Diem podpisal dekret, ki določa stanje pripravljenosti na vsem ozemlju Južnega Vietnama. Diem zahtevi! tudi izredna pooblastila m je v ta namen sklical narodno skupščino, ki je njegovo zahetvo odobrila
Lippmannov
članek o Berlinu
Časopis New York Herald Tribune je objavil članek znanega ameriškega komentatorja Walterja Lippmanna z naslovom «Berlinski razgovori«. Po govoru Hrušče-va na kongresu Kp SZ članek nikakor ni postal brezpredmeten.
((Kolikor lahko ugotovim iz tistega, kar sem slišal,« piše Lippmann, «je bistvo položaja v tem trenutku pri razgovorih o Berlinu v tem, da so sicer že identificirali pomembnejša vprašanja, niso jih pa še jasno definirali. Za sedaj ni videti še nikakršne rešitve. O bistvu problema se še niso pogajali, povsem gotovo pa je, da ga niso niti vsestransko preiskovali. Pravzaprav niti ena stran še ni konkretno povedala, kaj ima za sprejemljivo rešitev.«
«Vendar pa so dosegli napredek pri nekaterih drugorazrednih vprašanjih, ki so zelo vnetljiva. Kolikor mi je znano, niso dosegli tega na osnovi formalnega sporazuma, marveč molče. Kaže, da sprejema sovjetska vlada nespodbitno dejstvo, da ZDA in njeni zavezniki ne bodo podpisali mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo, da ne bodo začeli diplomatskih razgovorov z njo, niti je ne bodo imeli za zakonito vlado. Njihovi nikakor ne morejo biti drugačni kot «de facto« odnosi.«
«V zameno molče priznavamo- z naše strani, da obstajata dve nemški državi in da ni več praktični smoter ameriške politike, da bi Vzhodno in Zahodno Nemčijo združili z integracijo.# Lippmann piše, da bo a-meriško povračilo za sovjetsko odstopanje glede doh> dov do zahodnega Berlina v tem, «da bomo dovolili vzhodnonemškim funkcionarjem zamenjati sovjetske funkcionarje na dohodih k Berlinu. S tem v zvezi moramo vedeti, da je Vzhodna Nemčija že nekaj let nadzorovala zahodnonemški civilni dohod razen zračnih koridorjev. Vzhodni Nemci so nadzorovali več kot 95 odst. prometa v zahodni Berlin.«
»Vendar nas vse to ne privede do bistva vprašanja. Sovjetska vlada nas je obvestila, da bo zagotovila pristop k zahodnemu Berlinu, če bo zahodni Berlin postal demilitarizirano rvobod-no mesto. V tem je t istvo spora in pomembno je, da bomo kar se da točno seznanjeni s problemi «
((Sovjetska vlada želi pretrgati zveze med zahodnim Berlinom in Bonnom kot tudi zveze med zahodnim Berlinom in organizacijo Severnoatlantskega pakta. Nedvomno, da bi Moskva imela raje, da zahodni Berlin ne bi bil posebno mesto. Toda njen neposredni smoter ni v tem, da bi absorbirala zahodni Berlin v Vzhodno Nemčijo, kar bi pomenilo vojno, marveč, da bi osamila zahodni Berlin. Zahodni Berlin bi bil politično povsem izoliran, v določenem smislu pa bi s pomočjo pogajanj bil izoliran tudi gospodarsko.«
Lippmann nadaljuje, da bi sovjetska vlada prav tako hotela pretrgati stike med Bonnom in NATO, Voljna je pristati na to, da bi zahodne vojaške enote 5e naprej ostale v zahodnem Berlinu, toda — in ta toda je zelo velik — potem bi morale biti v zahodnem Berlinu tudi sovjetske sile, Lippmann trdi, da bi skrajni namen tega lahko bil, omrtvičiti zavezniške vojaške enote ’n v'ado zahodnega Berlina v [Jiime-ru kakšnega napada.
«Nasprotno tem sovjetskim zahtevam, naj bi radikalno spremenili status zahodnega Berlina, je bila naša politika, da obdržimo status quo. Nikdar nismo imeli, in tudi sedaj nimamo, nekakšnega pozitivnega zahodnega in a-meriškega predloga, na o-snovi katerega bi zahodni Berlin dobil trajnejši in zanesljivejši status kot ga ima sedaj. Politika vzdrževanja sedanjega položaja pomeni, da je Berlin v stalni krizi, ki je nikdar ne moremo rešiti, kjer je izbira zmeraj v dilemi:	iti do roba vojne
ali prevzeti nase odij pomiritve.
Sovjetska zahteva oo radikalni spremembi in zahodno vztrajanje pri status quo sta daleč drug od drugega. Predsednik Kennedy ja v selo težkem položaju m za-
služi razumevanje in podporo svojega naroda, saj sta mu potrebna. Na njega pritiskajo nasprotniki v Moskvi, njegovi zavezniki v Binnu in Parizu ter desničarji doma. Ta številna nasprotovanja bi mu lahko zvezala roke.«
((Predsednikove odgovornosti so resne. Prav tako resne pa so tudi odgovornosti tistih Nemcev, Francozov in Američanov, ki mu vežejo roke in ki si na vse načine prizadevajo, da bi preprečili pogajanja in pospešili spopad.«
((Hoteti preprečiti spopad, ne pomeni, ne imeti poguma. To pomeni razumevati, kaj bi jedrska vojna dejansko pomenila, in kakšne, so naloge diplomacije v sedanjem jedrskem času. Predsednik ZDA ne sme biti potisnjeni v kot, kjer sta mu kapitulacija ali sramota edini izbiri, ki mu preostajata.«
»Kolikor razumevam današnji položaj jaz, bi neuspeh pri pogajanjih za ureditev problema pomenil najmanj to, da zahodni Berlin ne bi imel nikakršne emocionalne varnosti. Nikdar ne bi vedel, kaj vse lahko store vzhodni Nemci, da bi zaprli dohod do njega. Lahko dolgo časa ničesar ne store, toda to bi bilo povsem dovolj, da bi Berlin in svet bila nenehno vznemirjena. Tako se v zahodnem Berlinu lahko
Kozmonavt Titov v razgovoru z nekim starejšim delegatom na kongresu KP SZ v Moskvi
Dvajsetletni program KP ZSSR
(Nadaljevanje s 1. strani)
predvsem o načrtih zakonov in o glavnih vprašanjih, ki se tičejo graditve komunistične družbe v SZ. 4. Raztegnitev in okrepitev nadzorstva, ki ga izvaja prebivalstvo nad delovanje javne oblasti in u-prave. 5. Raztegnitev načela o možnosti izvolitve na odgovorna mesta v državnem aparatu in v socialnih organizacijah, sistematično obnavljanje vodilnih organizmov.
Zatem je Hruščev poudaril potrebo, da se zagotovi tesna enotnost med posameznimi narodi v Sovjetski zvezi, in potrebo vzgajanja množic v duhu proletarskega internacio-nalizma in sovjetskega patriotizma. Hkrati pa je potrebno brez obotavljanja boriti se proti slehernemu najmanjšemu pojavu ostankov nacionalistične miselnosti.
«V prihodnjih 20 letih, je nadaljeval Hruščev, bo večina našega prebivalstva imela možnost nižje srednješolske izobrazbe, posebne srednješolske izobrazbe ali pa višje izobrazbe. Vse oblike višjega šolanja bodo bolj dostopne. Eden od smotrov programa naše stranke je, da število naših študentov naraste leta 1980 na osem milijonov; se-
daj jih je 2.600.000».
Poudaril je nato, da »življenjski interesi socialističnih držav nujno narekujejo okrepitev njihovega sodelovanja«. «Sleherna politika izolacije je škodljiva, ker lahko ošibi sile socializma nasproti enotni fronti imperialistične reakcije«.
Kakor običajno, je Hruščev tudi danes izjavil, da se bo KP SZ še dalje borila »proti revizionističnemu stališču jugoslovanskih voditeljev«. Pri tem je dodal, da je Sovjetska zveza »naklonjena okrepitvi odnosov med obema državama, ker so v borbi za mir naša stališča v številnih točkah blizu».
Nadaljeval je: »Dokler bo obstajal kapitalizem, bo delavski razred v svoji revolucionarni borbi zadeval ob oportunistične tendence. Zaradi tega poudarja novi program potrebo borbe proti socialdemokraciji in revizionizmu ter proti dogmatizmu in sekta-štvu».
Nato je Hruščev izjavil, da bodo uspehi graditev komunizma posebne važnosti za usodo narodov Afrike, Azije in Latinske Amerike. Izrekel je mnenje, da je gibanje za narodno osvoboditev prišlo v končno fazo likvidacije kolo-
ustvari panika, drugod pa nevzdržno nezadovoljstvo.«
«Ce ne bodo našli pozitivne rešitve, bo v najslabšem primeru Vzhod omejil, če ne bo celo povsem zaprl dohod k zahodnemu Berlinu, kar bi pripeljalo na rob jedrske vojne. Mislim, da sedaj nihče ne more vedeti, kako bi ukrepali Evropa. Amerika in svet, če bi se zares znašli na robu take vojne. Ljudje po svetu ne verjamejo, da bo izbruhnila jedrska vojna, in zato toliko tistih, ki bi morali vej vedeti o njej, tako lahkomiselno govore.«
((Predsednik bo moral izločiti iz spora vprašanje, ali naj bo zahodni Berlin to, kar imenujejo Sovjeti svobodno mesto, ali naj ostane tak, kakršen je brez sprememb. Najboljši način, s katerim to lahko stori, je, da predlaga, naj zahodni Berlin spremene v internacionalno mesto, v sedež organov OZN in v mednarodno središče za proučevanje, za znanstveno raziskovanje, za umetnost in šport. To bi bila dobra prihodnost, mnogo boljša kot biti mesto, ki u-mira in se drži pri življenju s subvencijami in z dvomljivim upanjem, da bodo ZDA in njeni zavezniki zmeraj pripravljeni živeti na robu jedrske vojne.#
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
Vreme se je temeljito spremenilo
Povsod	zelo	m
V višini	nad 1500 m sne#
dežja
Pri Modeni je naglo narasla voda blokirala pet vojakov in pet delavcev, ki so se nahajali v strugi, ki je bila še malo prej suha
NEAPELJ, 18. — Veliko neurje je davi zajelo Neapelj in njegovo okolico. Skozi skoraj dve uri je neprestano lilo, hkrati pa je pihal veter in močno grmelo. Naliv je povzročil povodenj v nekaterih področjih mesta in na poljih neapeljske okolice, vendar pa brez ‘večjih nevarnosti. Gasilce so klicali kakih desetkrat zaradi tega, ker je voda zalila kletne prostore. Slabo vreme divja tudi nad vsem neapeljskim zalivom.
del s podstrešja njunega sta- Salerna, odnesel strehe pri-
NOCERA INFERIORE, 18. — Področie Nocere. je v prvih jutranjih urah zajelo veliko neurje. Hudournik Cava-iola je prestopil bregove in zalil Ul. Astuti na periferiji Nocera Inferiore ter poplavil pritličja vseh hiš. Na pomoč so morali priti gasilci, da bi rešili pet družin, ki so ostale izolirane. Dva otroka so morali spraviti v bolnišnico. Gasilci so morali še drugod pomagati. V celoti je vodovje zalilo stanovanja, v katerih je živelo 150 družin. Občinske oblasti Nocere so te družine spravile v zasilna bivališča, dokler ne popravijo njihovih stanovanj.
73-letni vojni invalid Fran-cesco Stangati, ki je živel v enem izmed zalitih kletpih stanovanj, se je tako ustrašil, da je od kapi umrl. Dve osebi pa je ranil omet, ki je pa-
fiiiiiitiiiiiimiimiiiiimiiiimiHiiiimniittiitiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiimiHiiiiiiiiiiimiiii
V Čilu močan
zopet
potres
Podrobnosti še niso znane, ker so zveze pretrgane
SANTIAGO (Cile), 18. —I na razpolago nova stanovanja Dva zelo močna potresna sun- Hkrati z agenti in karabinjer-
ka, od katerih je eden trajal 40 sekund in je bil osme stopnje po mednarodni lestvici, sta prizadela obširno področje srednjega Cila okrog Concep-ciona, kjer so že lani uničevalno delovali močni potresi.
Prvi sunek — kot poroča notranje ministrstvo — so v Concepcionu začutili ob 17,55 (po srednjeevropskem času). Med prebivalstvom je nastala panika, pretrgani so bili električni vodi in rušili so se zidovi, Drugi sunek je bil ob 18,15. Zveze so bile pretrgane in doslej ni vesti o žrtvah.
Prizadeta je pokrajina, kjer se nahajajo Concepcion, Te-muco, Valdivia, Talca, Chillan in Curico v razsežnosti 650 km.
V Palermu podirajo naselje barak
PALERMO, 18. — Davi ob 10 se je začelo izpraznjenje zasilnih hišic in bajt, ki so nastale takoj po vojni na velikem področju, ki ga je po bombardiranju Ul. Francesco Crispi bombni napad spremenil v nekakšno ravnico. Ker je minilo dovoljenje, ki ga je dal tedaj župan, se je začelo z izpraznjenjem tako i-menovane palermske »Kazbe* Nekaj sto karabinjerjev, policijskih agentov in gasilcev se je davi lotilo dela, ki pa ni lahko, kajti prebivalci tega kraja nikakor nočejo zapustiti svojih žalostnih bivališč, pa čeprav so jim dali
ji je prišlo sem tudi na desetine delavcev, katerih naloga je zbrati »premoženja* teh družin in z buldožerji zravnati bajte z zemljo. Kajti v teh žalostnih domovih so imeli agenti za javno moralo do sedaj zelo veliko dela. «»------------------
Plačal je globo po 52 letih
BERGAMO, 18. — Pred 52 leti je danes 76 let stari Gio-vanni Rota šel na lov, ne da bi imel za to ustrezno dovoljenje. Zalotili so ga in mu naložili 22 lir globe. Zapisnik, s katerim so mu globo naložili, pa so nekje založili. Te dni pa je mož iskal na sodišču neki dokument. In ko so funkcionarji brskali po njegovih dokumentih, so stari dokument staknili in mu poslali nalog za plačilo globe. Seveda je bila sedaj globa nekoliko višja — 100 lir, kar pa je vsekakor veliko manj, kot je bilo pred 50 leti 22 lir.
Štirikrat pred sodnikom v enem dopoldnevu
Ferrara, 18. — Lastnik neke slaščičarne v Ul. Mazzini, in sicer Fetman Fogli, se je moral danes dopoldne kar štirikrat pojaviti pred pretor-jem in sicer zaradi štirih prekrškov, ki se pa vsi nanašajo na predpise o delovnem pravu. V vseh štirih primerih
no vanj a.
Neurje je izrulo tudi velika drevesa ob državni cesti med Cava dei Tirreni in Salernom, ki je bila na več mestih zaprta.
AOSTA, 18. — V višjih predelih doline Aoste je zapadel sneg. Na višinah od 1900 metrov navzgor je padlo veliko snega. V bližini planinskega doma Torino so imeli 30 cm novega snega. V Cervi-niji pa sneži.
GENOVA, 18. — Močan veter, ki piha s silo od 50 do 60 km na uro v genovskem pristanišču, ni. do. sedaj povzročil nikakega zastoja v pristaniškem prometu. Ladje normalno zapuščajo pristanišče, le pri pristajanju imajo kakšno težavo, ker jih v pristanišče vodijo vlačilci. V pristanišču pa so kljub temu ladje trdneje privezali. Izredno močna plima pa kot po navadi zvablja radovedneže na Corso Italia. Močnejši brizgi valov dosežejo tudi obmorsko sprehajališče.
RIVA TRIGOSO, 18. — Na obrežju od Portofina do Cin-queterre je veter dosegel br-zino 70 km na uro. Na obrežju Trigoso so veliki valovi dosegli vse do Ul. Cristoforo Colombo in s tem izolirali zabavni park ter športno igrišče. Mnogo čolnov so morali potegniti iz morja visoko v mestne ulice.
NEAPELJ, 18. — Od prvih jutranjih ur veje v Neapeljskem zalivu močan veter. V neapeljskem pristanišču so pristanki ladij zelo težavni. Pri nekaterih pristajališčih v vzhodnem delu pristanišča je nemogoče pristati. Štiri ladje in sicer »Exeter», «Etena»,
• Valencia* in neka motorna cisterna so nekaj časa ostale izven pristanišča in šele po dolgem času so mogle pristati.
CHIAVARI, 18. — Visoka plima je divjala tudi na o-brežju v področju Chiavari. Visoki valovi so se zlili preko obalnih nasipov in nanosili na cesto velike količine proda. Močan veter, ki je v trenutkih dosegel tudi 80 km na uro, je napravil nekaj škode tudi na nasadih oljk.
BOČEN, 18. — Po vseh hribih nad 1500 m močno sneži. Na prelazu Resia je že 15 cm snega, na Giovu pa 10 cm. Z dežjem pomešan sneg pa pada tudi niže, n. pr. na Brenner-ju ter pri izviru Drave. Na Giovu je temperatura padla na pet stopinj pod ničlo.
SONDRIO, 18. — Od davi sneži v Valtellini in Chiaven-ni. Na prelazih Stelvio in Ga-via je bilo ob 18. uri meter snega. Oba prelaza sta seveda za promet zaprta. Na cesti proti prelazu Spluga pa so cesto očistili do švicarske meje, toda na švicarski strani prehod z vozili še ni mogoč. Tudi v nižinah se je temperatura precej znižala,
V tridentski pokrajini spremlja dež močan veter, zraven tega pa je še gosta megla. Veter je ponekod podrl telefonske drogove, tako da je bila pretrgana telefonska zveza z glavnim mestom pokrajine. Vendar so te okvare takoj odstranili.
Močni vetrovni sunki so poškodovali električno napeljavo tudi v Apeninih nad Reg-gio Emilia. Iz južnih krajev
bližno sto-tim hišam ter izdrl številna drevesa.
Tudi otok Elbo je zajelo slabo vreme. Piombinski preliv je zelo razburkan in ribiške ladje se niso mogle spustiti na odprto morje. Popoldne pa se je tu nekoliko zjasnilo.
MODENA, 18. — Deset mož — pet vojakov, ki so bili zaposleni pri neki vaji, in pet delavcev nekega podjetja za prevoz proda — je ostalo blokiranih v strugi reke Secchia, ker je voda nenadoma narasla.
Struga je bila popolnoma
suha in omenjeni vojaki so še s kakimi dvajsetimi tovariši prišli s kamionom v strugo reke ter izvajali neko va-
jo. Nedaleč od njih pa so bili delavci, zaposleni pri nekem ekskavatorju, medtem ko so kamioni ves čas prihajali in odhajali, natovorjeni s prodom.
Voda je narasla kar nenadoma, tako da so se tisti vojaki in. delavci, ki so se nahajali blizu brega, še utegnili rešiti na breg, medtem ko so se drugi povzpeli na strehe kamionov. Toda voda je vedno bolj naraščala in položaj je postajal kritičen, zlasti ker se je začela bližati tema. Zaradi mraka je bilo tudi reševanje toliko bolj težko. Helikopter gasilcev iz Modene je rešil pet delavčev in dva vojaka, medtem ko je tri vojake, ki so ostali na strehi svojega kamiona, s pogumno akcijo rešil amfibijski čoln.
nialnih režimov. »Pomoč nezadostno razvitim deželam, je dodal Hruščev, je samo oblika, s katero imperialisti, predvsem ameriški imperialisti, prikrivajo in vzdržujejo svoje nadzorstvo nad tretjim svetom v želji, da bi vse te dežele ohranili v stanju kmetijskih proizvodnikov in dobaviteljev surovin*.
Hruščev je poudaril, da morajo dežele, ki so se osvobodile kolonialnega jarma, še v celoti rešiti vsa svoja gospodarska vprašanja. Fevdalni predstavniki in buržoazija v teh deželah jih skušajo vključiti v sistem svetovnega kapitalizma. Edini način za rešitev gospodarskih vprašanj je na poti nekapitalističnega razvoja.
»Marksistična teoretična misel, je nadaljeval Hruščev, je po objektivni proučitvi poteka dogodkov odkrila obliko ki omogoča, da se z največjim uspehom doseže enotnost vseh zdravih sil nekega naroda. Ta oblika je stanje narodne demokracije, ki ne odraža interesov enega samega razreda, temveč interese velikih množic in ki ima nalogo do konca rešiti vse naloge, ki jih postavlja protiimperialistična narodnoosvobodilna revolucija*. Pri tem je Hruščev dodal, da SZ nima namena vsiliti socializma nikomur in tudi ne vmešavati se v zadeve mladih držav. «Naša partija meni, je dodal, da je njena dolžnost pomagati vsem narodom, ki se borijo za neodvisnost in za popolno uničenje kolonialnega sistema*.
Hruščev je poudaril, da je potrebno spoštovati demokracijo v notranjosti stranke in preprečiti sleherni pojav kulta osebnosti. Poudaril je važnost kolektivnega vodstva in stalnega nadzorstva vseh nad vsemi. Hruščev je takole o-značil naloge stranke v razdobju graditve komunizma:
«1. Povečati vlogo stranke kot., višje javne in politične organizacije in okrepiti vodilno akcijo na vseh sektorjih graditve komunizma.
2. Okrepiti enotnost stranke in ljudstva, okrepiti vezi stranke z množicami brezpar-tiicev in pripeljati čim večje število delavcev v stranko.
3. Razvijati demokracijo v notranjosti stranke, okrepiti aktivnost in pobudo vseh komunistov, okrepiti enotnost in strnjenost v notranjosti stranke«.
Na koncu je Hruščev poudaril, da je bila zmaga komunizma vedno cilj leninistične stranke »in sedaj postaja ta sen stvarnost*. »Ne samo naši notomci, temveč vi in jaz, sedanja sovjetska generacija, bomo živeli v dobi komunizma*, je pripomnil Hruščev.
Na jutrišnji . seji bo Frol Kozlov prebral poročilo o sjiremembah v statutu stranke.
^V/N. ItlljUjV \S\j
Po mnogih mestih Italije v teh dneh študentje protestirajo zaradi nekih reform učnega načrta, kj so bile uvedene že po začetku šolskega leta
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiliiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiliiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
Glavni zid Montecitoria tristo let brez temeljev
Že večkrat so opazili razpoke in čudno, da se zid ni zrušil
t§lahbn ^ ,'tliliri'ihtv0
Letopis SAZU
Letopisi so vedno zanimive knjige. Se posebno radi listamo po vsakoletnem Letopisu Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V tej drobni knjigi je zbran obračun ogromnih del, za katera sicer navadni zemljani sproti malo ali nič ne vemo. Na akademiji je cela vrsta inštitutov, v katerih pa niso zaposleni samo člani akademije, temveč tudi številni sodelavci. (Nekje v Letopisu beremo, da je že vse pripravljeno za tisk pravopisnega slovarja in da se je že začela korektura stolpcev. «Slovar bo verjetno izšel septembra 1961,» je napisano prav tam. Dobro, da je napisano samo «verjetno»...).
V seznamu članstva akademije ni	mnogo sprememb. Novih imenovanj ni bilo, pač ; a se je, žal, povečal seznam umrlih članov. Nekrolog An tonu Lajovicu je v pričujočem Letopisu napisal Lucijan Marija Skerjanc, Aleksandru Beliču pa Tine Logar. Akademija šteje 2 častna člana, 33 rednih ter 21 dopisnih članov. Po smrti akademika Lajovica je postaj tajnik v Razredu za umetnost akademik France Bevk. Akademija si izmenjuje svoje publikacije z ustanovami po celefn svetu.
V seznamu krajev in ustanov, katerim akademija pošilja svoje publikacije in obratno, najdemo vrsto italijanskih	mest; poleg Trsta
so navedena še: Bari, Benetke, Bologna, Bordighera, Brescia,	Castellana - Grotte,
Catania,	Como, Cremona,
Faenza,	Ferrara, Firenze,
Genova, Milan, Neapelj, O-glej, Padova, Palermo, Pavia, Pisa, Rovereto, Siena, Siracusa, Videm, Verona.
Razstava «Morgan’s Paint« se iz Riminija preseli v Jugoslavijo
Mednarodna bienala za slikarstvo in kiparstvo pod naslovom Nagrada Morgani Paint», ki je bila v Riminiju in na kateri so razstavljali umetniki iz Italije in Jugoslavije, je imela zelo lep uspeh. V Riminiju so razstavo zaključili 30. avgusta, nato pa so vsa dela prenesli v Jugoslavijo, kjer bodo razstavljena v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. V Ljubljani bo otvoritev razstave 10. novembra v Moderni galeriji.
uTajni zakon« Cimarose v ljubljanski Operi
V Ljubljani so uprizorili Cimarosovo opero ‘Tajni zakon», ki se je tako prvič predstavila v slovenskem jeziku. (Sicer pa so italijanski gostujoči pevci nastopili s to opero v Ljubljani ie leta 1794 kar kmalu po dunajski premieri.) Sedaj sta opero pripravila dirigent Ciril Cvetko in režiser Drago Fišer ob pomoči scenografa arh. Svete Jovanoviča in kostumografke Alenke Bart-love. V operi so veli Ladko Korošec, Milica Polajnarjeva, Sonja Hočevarjeva, Bogdana Stritarjeva, Zdravko Kovač in Janez Lipušček.
je bil mož obsojen na plačilo globe, ki so znašale 6090, I države poročajo, da je veter 2000 in dve komaj po 600 lir. | v
RIM, 18. — Med deli za montiranje naprav za kondi-cioniran zrak v palači Monte-citorio, so odkrili da je bil eden glavnih zidov, ki nosijo častno stopnišče in predstavlja zato enega izmed stebrov vsega Berninijevega krila tega poslopja, brez temeljev. To je bil tudi vzrok, zaradi katerega so se od časa do časa opažale okvare in razpoke na stenah palače in sicer na oni strani, ki gleda na Trg Montecitorio, in za katere tehniki in strokovnjaki niso nikoli vedeli vzroka.
Odgovor na to so dobili pred časom, ko so začeli kopati v podzemlju, da bi tu namestili cementne bazene, ki naj bi služili za uvedbo naprav za kondicioniran zrak. Tedaj so delavci opazili, da je tisti zid brez temeljev. Takoj so obvestili o tem predsedstvo zbornice, generalnega
kvesture dr. Ferrija in tehnični urad. Po ustrezpih pregledih in ko so ugotovili, kolikšna nevarnost je to, so začeli z gradnjo temeljev. Danes sloni omenjeni zid trdno na temeljih, ki so globoki o-koli 10 metrov.
Stanje, kakršnega smo opisali, je trajalo 300 let, kajti palača Montecitorio je bila zgrajena v dobi med 1650 in 1692. Čeprav so do sedaj o-pažali le razpoke in podobne okvare, bi se bilo lahko zgodilo da bi se palača zrušila in če do tega ni prišlo, je zares pravi čudež.
Palača Montecitorio je sedež zbornice od leta 1870. Palača stoji na severni strani Trga Montecitorio in sicer na umetni vzoetini, kjer je leta i300 stala utrdba družine Colonna. Gradnjo palače Montecitorio so začeli 1650. Graditi jo je začel Bernini po naročilu družine Ludovisi.
 ________  __	tajnika Piermon’ja, generalne- i
Perdifuiuu, kakih 65 km od ga direktorja parlamentarne 1 Nadaljevali so z gradnjo v
dobi papeža Inocenca X. Ber-ninijevemu delu pripada celoten načrt za palačo. Pozneje je arhitekt Fontana izvirni načrt nekoliko popravil, ko je papež Inocenc XII. določil palačo za sedež sodišča, ki je prevzelo ime Curia Inno-cenziana.
V dobi Napoleonove zasedbe so v palači imeli sedež uradi prefekture, leta 1870 pa se je sem preselila italijanska poslanska zbornica. V ta namen so čez nekaj let začeli graditi veliko dvorano, ki je bila dokončana leta 1918. Dvorana ima obliko polkroga, ima 528 sedežev in je vsa obložena s hrastovim lesom. Lepo je de-korirana s slikami slikarja Giulia Aristida Asantoria. Tudi druge dvorane pritličja in prvega nadstropja so poslikane s slikami in okrašene z zelo dragocenimi skulpturami. V palači je tudi velika knjižnica, ki je bila ustanovljena leta 1848 in v kateri je danes na desettisoče knjig.
«Stirje grobijani« v Mariboru
V Mariboru je bila pred dnevi uspešna premiera glasbene komedije Wolf-Ferra-rija «Štirje grobijani». Pod vodstvom dirigenta Jakova Cipcija in režiserja gosta Cirila Debevca so se lepo uveljavili Miro Gregorin (Lunardo), Ada Thumova (Margarita), Mileva Pertoto-va (Luci eta), Aleksander Kovač (Maurizio), Boško Lukeš (Filipeto), Nada Zrimškova (teta), Bert Rudolf (Simone), Slavko Lebe (Cancian), Ondina Otta-Kla-sinčeva (Felice), Jože Kragelj in Marica Hojnikova. Premiero si je ogledal tudi skladateljev sin režiser Wolf-Ferrari iz Gradca, ki se je o uprizoritvi izrazil nadvse laskavo.
Jugoslovanska pisatelja na obisku v Romuniji
BEOGRAD, 18. — Po 17-
dnevnem bivanju v Romuniji sta se vrnila v Beograd jugoslovanska pisatelja Pe-tar Segedin in Cedo Vukovič. V Bukarešti, Brašovu, Konstanzi in drugih mestih sta se mudila kot predstavnika Zveze književnikov Jugoslavije v okviru načrta o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Romunijo.
nje Henie obsege kjj , slik in bo na >	0.
Parizu od 23.
Sedaj so slike na	,
v Stuttgartu. Se P	i
Parizu bodo razst^ londonski Tate Go««
Rojstna hiša To*«"'
skladateljev
PARMA, 12.
Z»f!'
Parme je zagot°rji
mestni svet V n*’® t k odločil glede V0 >	^
terim so Toscanini ci Wally CasteWc’f da Horomitz m „jž pustili Toscanini)1* ^
no hišo mestu podVfl fr da se spremeni n "'.jrjpi«a
svečen
velikemu » f!: Hiša, kjer se Je fpji rodil I. 1867, stoji. ^ j
Rodolfo Tanzi _ji?
Toscanini bival do	j
ko je odšel na tis	^
nje v Brazilijo, ^ j! ffr nilo začetek nje9°	f)
Toscanini je o as kot čelist v opeP\e ^ '1 ,j stru iz Parme. j;,r < Jeneiru pa )e v s' '
bilo dirigenta,
tirko ter dirip,r
Od tedaj ni vec
rigentskega podVa' ^! scaninijevi rojstm
vata sedaj dve
im’-"
 _______________________ rodi	IT;
’ — in ki sta j* j t
soba, kjer se je
mm — m /ci a*1*. ' rtj in Walter včeraj
dela —	je *Pre,B*!V
kuhinjo. Mestni s* ’ o darilu	odločal.	i
poskrbeti Predvse selitev	sedanjih	f
cev ter	hišo	^
praviti, da bi	>t
prostori
deljeni, kot so Za muzej bodo f r
zopet
biti r jf
Zlil
predmetov dali del ^ parmska občina b° ■ J la poziv tudi na Toscaninija in na Po vsem svetu, -p rj jo izpopolniti muze : ke.	M
Napeta borba » i v Francoski aks«e^
PARIZ, 18. "oZ‘( kampanja» za P ^
že n Francoski
postaja vedno b°
✓ O IUJU	— .	/k«
i. Se do včeraj ^
lo skoraj g°toV°’ sedež med snesm --p
seaez mea «•*— o« ,o sedel pisatelj
ki je pra
dK:
kandidaturo Pre^ ji tudi
Toda napoved, da
borbo spustil lua‘f f5 Petri, bivši rnini* (,r ‘ rice tretje repna 1	„
tainov
veleposlan
niji, je napove j ma sprevrgla. se ’ henno — Petrl„-H ^ konflr
sprevrže v kwo- j« . kademsko	VFJ
nico«. Po izvoli * fjlr
la Tisseranta
te1
Jeana Guittona niki «levice» 17111 bi ‘
li na Guehenna, f«>
stavili tradicionalni.
težje političnih
da Petri, ki )e
\an^J
predložil svojo	pfc j
pa je naletel n	jgj 'J
tekmece, lahko	)
stavlja hudega	0 j<1
Guehennu.
eden izmed "Lgjr**; ki so podpiral* js" to, in bi lahko	jtft
Duhamel, d.acret^f CJla,mS0l’Iare Ga<(
Radot, Maurice ” , P, ri Trovat in	A
Za Petri ja Pa _,j5.
bili Henri MasS'
Levis-MirepoiP.p^fft y
maršal Juin
te, Henry B0'" ral Weygand te . 1rj Najb’1
Borde°
»t-])
Vaudoyer.
ločili glasovi
O
nag^ J
kam se bo	^
Na sto PrebiVa'!jjižr,iti 875 knjig V ^ «
MOSKVA.
trt
lih letih se
t, Sovjetski^c J
šalo za 30 iis0 ’ pol°
je bilo v PrV,Jol> J.
tosnjega V
leta.r, 9
knjig naravo /4
Sonja Henie posoja svojo zbirko umetnin
PARIZ, 18. — Sonja Henie, bivša svetovna prvakinja v umetnem drsanju in pozneje filmska igralka, bo pariškemu muzeju moderne umetnosti «posodila» svojo zbirko platen najbolj slavnih mojstrov impresionizma ter največjih francoskih nnefigurattunih« slikarjev. To je povedala Sonja sama, (ki se sedaj ukvarja s prirejanjem baletov na ledu), preden je na letališču Le Bourpet vstopila v letalo za Oslo. Zbirka So-
aslo
tako da hran'^ci ’ sovjetske knj' veiKt { 1.8 milijarde frt f( 100 Prebivaj * vprecno
nicah.
So*'
,taK»’
il*''*
skvi so PtP,c.n s»" TJ I XII. sim/on«) jifijš |
1917». Simf°nil stavke.
Filmi *'Jnl‘e<,„aP(<) za tri le* ji.<,
/
holly
JLL i vr	.rt|S'‘-j: 1
ba »United
mesto, kot r~ v »r fj \e^-nai^%
režiserji na,‘* jrAi */. vidimo poleO ^jjli■ , (,< Billu Wilder,
Jules Dassi . f Stanlev Kraihe man itd-
S?I!!!K0Vfl ČRTICA
Mikula
Letič:
Andrej
ftii
c «rr6,> *
večji meri
«j	Uf I
vihteti «pisa-
I
^ Miui zaPisali marsikaj 'o 7TT’’- Toda ne sme-
^'k odi‘n’~ Zakaj "aj SS ^nje, č	2a	ubrano pi-
^atja	m,U s°di5čc pri-
^“nost
«H :.n‘‘io uPrave naših li 'Ut? c. aiboli ubrano ubra . "i znorel!
^boP“ >čem 'Ut] b 'infcr“t
Vrei,. ? z9°abo o stricu
Stri! ™ Kerini.
V Drikr*3 3e bil trden 'iotec h 0 iet star 2 som«62, otr°k in sploh
l^ovaZ vsa v<ls »a
fl <am „ a «str>ca», bil je
%inla SVetu'
»Osi *36 bl3a vdova v
,,Ca !epe 1	56 let• last~
Slih krnet')e, mati dveh - !mou> energična
Sto d"a ži!’l^nja.
(iej j. J* n e pride stric An-
kjie j™ d°aaja. Najrazhč-»)«Irm, Sine iz življe-'n iahfc,, ,.zi njihove akte
20 naibolj neubrano
HMzw-VeČje Plačil° kot
za spre-znoreti. Po-zgodbo
?' "bJin,*n m’ ndroči, tar j.*°^bo Proti Ka-ki UelceJ1 1 Ureditve meje
l9[n, m
Iz po-
'ora " travniku.
** Pr0l) em razbral, da gre "■ 2a,„mnIenfc°sino vred-j ' p„ 5em vprašal:
*dfej? 56	to	izplača,
^i jePtr»k aI' ne izPlaoa, bilo ° "
■ Je t " '
*i hii.r®ba Posvetiti!
. o. b	lzh°da. Vložil sem
S* na2praua ie bila raz-?°rnem	7riestu samem, na
i	ravniku. Prisotni:
i"" 0ii)e»II-fTl3,car> geometer, > ■ Wm,Ca- stric Andrej iti „ ,n ^ot stranki, 50 bj*} vasi.
N ,„k Vnife ie bil ne-$ tne	°9a gmajna». S/co-
i,^ trn.f	aram: deset
Srakov ne bi odteli-so bili v
V ?r°šfco« jj; '««0 - kt
S
tem
'"‘aret . Spe* dejal. te , ‘ravnik ni vre-
n Saavde-
^etl ne vreden,
Scjabi!
p r ° avnavi smo za-se i ' So prič. Izkaza-zveste starodavnih ■ 1 Podeželskih prič:
s' ^Povedalo belo. N n.°' Nato je sodnik r\ °dmor.
4 pod drer°ob
' )«■ i« fca stric An-i fCoj^edel;
• Se vam rdi? Kako
%a; 5eni gor in dol z ,a9i	na	vagi
An*rej
C0r«t
(tv,--«1 v,9otouega. Sodnik ^e, L. »Jbri prešteti na
ko
k fros,
vij
irn
naj da prav. Vqs, dajte babi
K?k - 1?e
N e 9lej(e na stro-
'3 bii„*a5fe’ Andrej! Ali Icaka po-\:*knClmo’ *a vi od-f robe7 travnika ali
* » j ie' « .
<o(,e. Počasi stisnil sko-
ifti
S*1"«
t>aba
Pred 15
^In" 'P f^°met. bi me bila Pravde ne
Posvetilo se mi je: Stricu Andreju ni bilo za travnik. Njemu je šlo za maščevanje. Iz njega je govoril nekdanji zavrnjeni snubec. — Lotila se me je hudomušna misel:
— Povejte mi, Andrej: Ali se ne bi dala stvar zdaj urediti? Vi ste vdovec, ona je vdova. Vi potrebujete žensko pri hiši, sam ste na svetu...
Dvignil je glavo in zategnil pod glasom:
— Hja! Če bi baba hotela...
Kar pičilo me je in skočil sem k sodniku:
— Prosim, počakajte s sodbo! Imam idejo.
Vzel sem Katarino na stran:
— Dovolite mi resno besedo, Katarina! Pravda je negotova. Kdor jo izgubi, bo revež. Stvar pa bi se dala lepo urediti. Poglejte! Vi ste vdova, on je vdovec: vzemita se, pa bo mir! Ne bo več treba določati meje ne pri tem travniku ne drugod.
Kakor mlado dekletce je zakrožila na levo in potem na desno ter zamahnila z roko:
— Bež’te, bež’te! Vi ste nor!
Začel sem prigovarjati. Pristopil je njen starejši sin Anton, krepak, lep, postaven kmetski fant, star okrog 30 let. Ko je zvedel, za kaj gre, je začel protestirati.
Resno sem mu pojasnil:
— Imejte pamet, Anton! Saj pri tem samo pridobite. Zakon narave je, da boste preživeli mater in strica Andreja in dvoje posestev bo vaše. Pomagajte mi raje prepričati mater!
Sin Anton je uvidel upravičenost mojih besed. — Kake pol ure je trajalo živahno pogajanje; bil je pravi semenj, vsi prisotni so veselo •sodelovali. Končalo se je s tem, da smo šli vsi v gostilno — slavit zaroko.
Čez dober mesec dni sem bil povabljen na veselo svetovanje. Na čelu mize je sedel stric Andrej s svojo Katarino. Ona se je zadovoljno muzala, on pa je žarel. Toliko pohvale in slavospevov kakor tisti dan menda odvetniški poklic še. nikoli ni doživel.
Preteklo je približno pol leta, ko nekega dne nenadno pride k meni Katarina, izvleče iz jerbasa debelo gnjat in jo položi na pisalno mizo. Brez vsakega uvoda je dejala:
— Tu imate, zaslužili ste! Včeraj smo Andreja pokopali, Sam bog vas je takrat navdahnil:	Sedaj sem lastnica dveh kmetij!
Skoraj sem bil v zadregi in nerodno sem vprašal:
— Pa drugače? Kako je bilo?
— Kaj mislite? Morda zaradi tistega?
— No, da! Tudi zaradi tistega...
-— Salamenski dedec! Verujte mi: Prav žal mi je za njim...
I
©
— Ben, Jakec, samo do konc mesca moremo še počakat jen pole bomo jemeli anbot mir ses temi atom-skemi bombami, Taku je reku Hruščev na kongresi u Moskvi.
— Ja, ja, samo do konc mesca. Ma kak u je uan zagiftau zrak vre do zdej jen ga bo še bol do konc mesca, tega pej ni povedau. Jen tudi ne more, zatu ke ne zna, za tu ke ne znajo nanka profesorji, zatu ke pravejo, de tisti štroncjo numero devedeset frli gor vesoko u lufti kej jest znam kolko let jen pride dol forte počasi jen pole pride počasi u kosti jen pole ledje zbolijo od raka jen drugeh čudneh bolezni jen se ne more nan. ka znat, de je zbolu glih od atomskeh bomb.
— Jen morbet tudi se ne more znat, al je aden zbolu od ruskeh al od amerikan-skeh al francoskeh šperimentou. Ce — denmo reč — danes aden zboli od kašne tašne bolezni, morbet zboli šele od tisteh bomb, ke so jeh mečali amerikanci u njeh puščavi Nevadi, al pej morbet od francoskeh šperimentou u Sahari. Jen za zbolt od tisteh ruskeh pej jemamo morbet še cejt, ke tisto bo še an par let u lufti....
— Ja, ma kej pej pride tudi hmali dol. Sej so pisali, de u kašneh krajeh je vre padau atomski dež. Jen so ani governi tudi protestirali; kej jest znam: Japonci, Norvežani.... Jen zdej je pej Hruščev reku, de bo za na konc spestu ano bombo od pedeset mega tonou.
— Pej kolko je tu — pedeset megatonou?
—- E, Mihec, to more bet strašna reč,
ke mi nanka ne moremo zastopet. Zatu ke tu je meljone jen meljone jen meljone to-nelat od tritola. Tu more bet tašen hudič, de se more bat prfina Hruščev, zatu ke če ne, ne be reku uan, ke je proti veri de
«buh ne dej, de be mogli sp estet ano bombo od stu megatonou.n
— Ma — Jakec — kej ni nekej čudno, ses tem Hru. ščovom? Vidi, zdej prave, de buh ne dej, de be spestu — jen taku naprej. Jen ni dougo tega, ke je delau prfina propagando za an diškoršo od papeža. Sej se spouneš, ke je — ni dougo tega — papež nekej dosti govoru od mira. Jen Hruščov je vele reku, de nečko nej poslušajo, kar prave papež; jen posebno nej ga poslušajo tisti, ke so katoliki koker Kenedi. Adenauer, de Gol. Jen morbet je mislu tudi naše demokristja. ne. Kej se te ne zdi čudno tašno govorjenje od Hruščova. Jen de morbet glih zastran tega Albanci niso nanka šli na njegov kongres u Moskvo, Zatu ke Albanci so forte znani, de se narbol zastopejo na marksizem. Vidi ke u Moskvo so šli prfina njeh prjatli Kitajci. Ma Albanci pej ne; uani držijo trdo.
— Mihec, pesti stat Albance! Z nimi so zmiri vsi jemeli križ jen ga še bojo. Narbol pametno je, če jeh pestiš k u, ku....
— Zastopem, zastopem, dragi Jakec. Alo. ra menjejmo diškoršo! Si ti vre naredu tiste karte za ludsko štetje?
— Jest ja. Jen sm tudi vse povedau po pravici jen zatu sm tudi napisau. de doma govorim po slovensko. Zatu ke na tisteh kartah more bet vse po pravici, ke če ne boš jemu oprave t sez členam osemnajstem od zakonskega dekreta od 27. maja 1929, nu mero 1285 ke je postou zakon 21. decembra 1929 numaro 2238. Jest pej čem bet čest jen se ne bom mazau ses pravico glih zastran ludskega štetja.
— Orkodindjo, Jakec, ma si postou ku an avokat!
— Ma, magari tudi ku an avokat. Ma pero zmiram za pravico!
t
ZANIMIVA IN KORISTNA HRVAŠKA PURLIKACIJA
Šolski izleti po Jugoslaviji
Knjiga naj bi služila predvsem vodičem raznih izletniških skupin, dobrodošla pa bo vsakomur
To je naslov odličnega priročnika, opremljenega z 2ii fotografijami, geografskimi in topografskimi zemljevidi, ki ga je izdala sSkolska knjigam v Zagrebu in katerega si je avtor prof. Velimir Do-rofejev zamislil kot pripomoček za vodiče dijaških skupin pri njihovih ekskurzijah v razne predele Jugoslavije, ki so dostopni z vlakom, razen dveh potovanj po morju od Reke do Trsta ter od Reke do Ulcinja, skrajnega pristanišča Črne gore ob meji z Albanijo.
Pomen te publikacije pa ni samo v tem, da bo odlično služila v turistični sezoni in sploh vodičem posameznih dijaških skupin in inozemskim obiskovalcem države, temveč tudi v tem, da bodo tudi oni, ki se ne bodo podali na pot, temveč ostali doma v zimskih mesecih ob toplih pečeh, lahko z njeno pomočjo spoznavali naravne lepote, zgodovinske vrednote in še toliko drugih
zanimivosti današnje Jugoslavije. To potrjuje vsebina, čeprav se bomo pri njenem prikazovanju v tem članku omejili . zaradi pomanjkanja prostora v glavnem samo na Slovenijo.
Knjiga je razdeljena na naslednjih 10 izletov. 1. Od Zagreba do Reke; 2. Od Zagreba ' do Splita po liški progi; 3. Od Zagreba do Splita vzdolž unske proge; i. Od Zagreba do Pulja preko Ljubljane in Postojne; 5. Od Zagreba do Pulja preko Ljubljane, Bleda Bohinja in Nove Gorice; 6. Skozi Hrvaško Zagorje in Vzhodno Slo-venijo; 7. Od Zagreba do Dubrovnika preko Sarajeva; 8. Skozi Panonsko Hrvatsko Srbijo, Makedonijo in Crno goro; 9. Od Reke do Trsta po morju; 10. Od Reke do Ulcinja po morju.
Izleti, ki so opisani na približno 50 straneh, nas spremljajo na Ljubljansko polje, Dravsko polje in Celjsko kotlino.
Potujoč po dolini Sane od Zagreba do Ljubljanskega polja naletimo na razvaline Su-sedgrada, zgrajenega v 13-stoletju, kjer je bilo leta 1573 pozorišče kmečkega u-pora proti tlačitelju Franju Tahiju. Prvi upor proti nemškim gospodarjem je izbruhnil že leta 1515 v Brežicah. Krško, v katerega bližini je bila premagana vojska Matije Gubca, je rojstni kraj Jurija Dalmatina in tam sta delovala tudi Primož Trubar in Valvazor. Govoreč o preteklosti Brestanice (starega Rajhenburga) kamor se je leta 1838 zatekel panonski princ Pribina in o preteklosti Sevnice, rimskega pristanišča ob Savi, opiše avtor zgodovino železniškega vozla Zidanega mosta, omenja Rimske toplice in Laško in se nekoliko dlje zadrži pri premogovnem področju Hrastnika in Trbovelj. Premog je bil odkrit leta 1804 in to je bil tudi začetek industrijskega razvoja področja proti
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZDRUŽENE DRŽAVE SO SE LOTILE »RESNE TEKME« S SOVJETSKO ZVEZO
Potisna	sila	rakete
enaka	pogonski	sili
Ta raketa je šele v načrtih, toda raketa «Saturn» je že v Cape Canaveralu Sami ameriški strokovnjaki priznavajo prednost, ki jo ima Sovjetska zveza
Zadnje čase se veliko govori o tem, kako je Sovjetska zveza v raketni tehniki daleč pred Američani. Tudi pred nekaj dnevi smo mogli brati, da so sami ameriški strokovnjaki priznali svojim sovjetskim kolegom prednost. Nekdo izmed njih je celo rekel, da bi ne bil prav nič presenečen, če bi Sovjeti pognali okoli Zemlje vsemirsko ladjo 50 ton. S tem v zvezi ne bo odveč ogledati si, kaj nameravajo s tem v zvezi Američani podvzeti. List Sciences, iz katerega povzemamo podatke, nam daje nekaj podatkov o ustreznih ameriških načrtih.
Po reki Tennessee, v vodah katere so nekoč Indijanci plemena Ceroti lovili ribe, so pred dobrim mesecem na posebno grajenem splavu vozili velikansko raketo «Saturn», ki • po programu ameriških strokovnjakov predstavlja najresnejši odgovor Amerike na dosedanje sovjetske raketne uspehe.
Ker je raketa «Saturn» prevelika in pretežka, da bi jo mogli prevažati s katerim koli suhozemnim prevoznim
'Jr* Trst a
y	7-30: Jutranja
? v,	,pek slovenskih
V'5Wjr5- Veljak; 12.30;
S«bivo aj; 1330: °°-
V*: s' A>bert« ieUJo: 17'00: ' Ib ^ in Casamassima;
Četrtek, 19. oktobra 1961
c* i -	m	tanki	gias-
Kv brlreoi? st’ književ-18 30: Pro-\jj 5	19.00:
Si-
i!,3k;>l0r ftiUSveta s‘ zemlia “•OO; ^lanj komu,- plodiš;
iV^u. 20'an in solisti; 'bt ; 8mno Č' Znani di-'S:tihlUno ter: v od‘
V: «8ias? "J* 2U°: Knji-
L i,n "i6-
m. blrka «Solita»»;
St; na‘o fe Oh
*^esite z nami.
r ‘rst
stran; 14.20: ‘5-10. pi, ,55: Odprta ' H-k 5-25- p’nista Rjusso in <*sta' 0^. r'na Perco-
bus»; 12.20:	Glasben) album;
13.30: Babičin juke-box; 15.15: Poje Luciano Tajoli; 15.30: Tečaj francoščine; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za mladino; 16.30: Giorgio Ca-proni:	»Premestitev«;	16.45:
Delež Italije v drugi svetovni vojni; 17.20: Glasbeno življenje v Ameriki; 17.40: Zanimivost) od vsepovsod; 18.00: Knjige v izložbi; 18.30: Sinje potovanje; 19.00: Tedenska kmetijska oddaja; 20.00: Glasbeni album; 21.00:	Bizetova	opera:
»Lovci biserov«.
II. program
9.00:	Jutranje vesti; 10.00:
Revijski program; 11.00: Glasba za vas. ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.00: Odmevi na prireditve v svetu; 15.40: Miniaturni koncert; 16.00: Program ob štirih; 17.30: Koncert operne glasbe; 19.00- Filmske novo-
j ^°Per
Pastori«,
sti; 20.30:	FederiCo Zardi: zabavn) orkestri; 23.55: Melo-
«Srednja pot«; 22.00: Zanimivo- dije za lahko noč. sti iz vsega sveta; 22.30: Poje Charles Trenet.
tf.fcC-: 7.1?. *>a*ba; 7.00: bliiv.' Uo«. ^lasba za d°-
& Dva • -°tro5kl koti-
Sl;
Mba f °perna dueta;
Po':£weJ!. 14.oo:
C-0,	U	3?;
JČP‘ pregled; j Vr u. Po žen,-. ,,
Svr^ktno^ 14-J0: Melo-
^ tla, ^asba- ,^oldne: 15 15:
ll.i ighJtie. ^3(>: Sloven-
o ; Son'^:	Rad'Jska
GrSk boi,st, •
. So* "aro _ _
^jj Jj.ljGlahe. ,.-19 o0; Orke-
Seljah; 13.40:
\. <5
S S'
‘h zbori; b 'ilos p. °dne pesmi;
lahp. ’	Orke-
h'1' Okt A '30: Prenos
N ftStne—'°ave Poll:
K
K'
>/«/
23.00:
Pro9ram
1>S n,a kal. morjih;
■ ValiJanski' 1>; I0-30:
‘ «»to j, ^ladatelji: ' del «Omni-
III. program
17.00: Komorne skladbe: Mozart; 18.00:	Pregled nemške
kulture; 18.10:	Na programu
Britten in Martinu; 19.00: Nagon pri živalih; 19.15: Družbeni razredi v Italiji; Meščanski razred; 20.00:	Vsakovečerni
koncert; 2.1.30: Portret umetnika- 22.35: Schubertov kvintet op’. 163-	23.15:	Prejeli smo;
23.30:	Mala pesniška antolo-
gija.
Slovenija
8 05- Zborovske skladbe srbskih skladateljev; 8.25:	Vedri
ritmi; 8.55: Radijska šola za višjo stopnjo; 9.25: Operna matineja; 10.10: Zabavna glasba; 10.40- Pet minut za nove pesmice; 11.00: V svetu sonatine in suite- 11.15; Ruski tečaj za začetnike; 11-30:	Popevke in
plesni zvoki; 12.05:	Orkester
ustrezno grajen splav in raketa je na njem opravila 3000 km dolgo pot od oporišča v Alabami, kjer so jo zgradili, do Cape Canaverala v Floridi, kjer jo bodo preizkušali. Na tej poti po reki Tennessee je raketa šla mimo Ohio in ob Mississippiju vse do New Orleansa, nato pa vzdolž obale Mehiškega zaliva do pristanišča v Cape Canaveralu.
S konkretnim pojavom rakete «Saturn» se ZDA postavljajo v resno tekmo s Sovjeti, ker so Američani končno morali priznati prednost Sovjetske zveze v raketni tehniki, saj so ob ruskih raketah s potisno silo od pol milijona kilogramov, s katerimi so Sovjeti pognali okoli Zemlje Gagarinovo in Titovo vsemirsko ladjo, imeli in imajo še na razpolago le rakete vrste «Atlas», ((Jupiter« ali »Red-stone«, katerih nobena nima potisne sile, ki bi šla čez 200 tisoč kg.
Iz gornjih računov izhaja, da imajo sovjetske rakete potisno silo, ki je najmanj dva in pol krat večja od ameri: ških raket. To nam pove, zakaj so Sovjeti mogli pognati Titova in Gagarina na krožno pot okoli Zemlje v vsemir-skih ladjah, ki so za trikrat sredstvom, so jo naložili na težje kot je bila težka kabina, v kateri so Američani napravili prvič s Shepardom, nato z Grissonom le tako imenovane suborbitalne izstrelitve.
V svetovnem tisku se je mnogo pisalo o izrednih gorivih, s katerimi da razpolagajo Sovjeti in s čimer povečujejo potisno moč svojih raket. Govorilo se je tudi o fantastičnih	metodah izstreljeva-
nja na posebno grajenih oporiščih. Ni izključeno, da je v vsem	tem nekaj resnice.
To tudi ne zmanjšuje superiornosti	sovjetskih raketnih
uspehov, pač pa jih celo poveča. Vsekakor pa je tudi res, da je glavna prednost sovjetskih uspehov v njihovih večjih, zato močnejših raketah. Nobenega dvoma namreč ni, da so sovjetske kozmične rakete za dvakrat večje od ustreznih ameriških raket.
Iz te	mučne negotovosti,
v kateri so se ZDA znašle zaradi svoje inferiornosti pred sovjetskimi uspehi, se je rodil ameriški načrt za gradnjo velikih raket vrste »Saturn«, «Centauer» in «Nova», ki naj bi, po mnenju njihovih avtorjev, med katerimi je tudi Wernher von Braun, omogičile ZDA, da v nekaj prihodnjih letih dohite Sovjete in prve zasadijo svojo t. j. ameriško zastavo na Marsu ali Veneri, v kolikor bi Sovjetom že prej ne uspelo zasaditi sovjetsko zastavo na Luni.
Najmanjša izmed omenjenih raket, raketa «Centauer», je ali bo po svoji potisni sili enakovredna ruski raketi od pol milijona kilogramov potisne sile. Raketa «Saturn», ki bi morala po svoji prvotni verziji imeti potisno silo 700 tisoč kg, bo v novi verziji imela potisno silo enega milijona kg. Velikan izmed vseh teh treh pa bo raketa ((Nova«, ki pa je šele v zamislih in ki bo imela potisno silo 10 milijonov kg, kar pomeni, da bo za 20-krat močnejša od
Raphaele; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Trio Rudija Bar-dorferja; 12.40: Naši pevci zabavne glasbe; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.50: Od Skandinavije do Pi-renejev; 14.35- Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Ansambel Jožeta Privška; 15.30: Turistična oddaja; 16.00: Glasbena medigra; 16.05: Predstavljamo vam: 17 violin Velikega teatra v Moskvi; 17.05:	Vsak dan za
vas; 18.10: Med Jugoslovanskimi baleti; 18.45: Kulturna kronika; 19.05: Zabavna orkestra Baxter in Melachrino; 20.00: Četrtkov večer domačih pesmi; 20.45; Glasbena medigra; 21.00: Literarni večer; 21.40: Ramovš: Sedem skladb za godalni orkester; 22.15:	Dva odlomka iz
čeških oper; 22.45: Iv0 Malec: Prva klavirska sonata; 23.05: Kubansk) večeri; 23.25: Veliki
Ital. televizija
8.30: TV šola; 13.30: TV šola; 17.00; Program za najmlajše; 18.00:	Oddaja za analfabete;
18.30: TV dnevnik; 18.45: Tvoja prihodnost; 19.15: Glasbeni variete; 19.40: Oddaja za izseljence; ' 20.00: Kmetijska oddaja; 20.30: TV dnevnik s športnimi vestmi; 21.15: Campanile sera; 22.30: Umetnost in znanost; 22.15:	Čudovito morje;
23.15; TV dnevnik.
Jug. televizija
10.00: TV V ŠOIh Žveplena kislina — Vskladiščenje; 17.30: En-den-dinus — oddaja za najmlajše; 18.00: Pionirski mozaik — oddaja za otroke; 18.45: Kratki film; 19.00: Cas, ljudje i,n dogodki; 20.00:	TV dnev-
nik; 20.15: Elektrifikacija železnic v LRS — reportaža; 20.30: TV kiosk; 20.40: Valentin Ka-talev; Dan oddiha — komedija, prenos iz Mestnega gledališča.
raket, s katerimi so Sovjeti pognali okoli Zemlje Gagarina in Titova.
Vse gornje številke Pa nam kaj malo povedo, ker teh številk nismo vajeni z druge strani pa nimamo primerjalne opore. Da bi nam gornje številke bile bolj razumljive >n da bi mogli dojeti obseg teh načrtov, bomo dali nekaj konkretnih primerov: Velike, največje prekooceanske ladje imajo motorje s pogonsko silo 5P.OOO konjskih sil (HP), največje letalonosilke pa imajo pogonsko silo 100.000 HP. Raketa «Saturn», ki je izme.d gornjih po svoji sili srednja; bo imela pogonsko oziroma potisno silo 30 milijonov HP, kar pomeni, da bo njena potisna sila enakovredna pogonski sili 30o velikih letalonosilk. Raketa-velikan »Nova«, za katero imajo sicer šele idejni načrt, pa bo imela potisno silo 420 milijonov HP, kar pomeni, da bo imela tolikšno potisno silo, kolikor ustreza pogonski sili 42.000 velikih letalonosilk.
Samo ob sebi se razume, da bodo te rakete tudi po svojem obsegu izredno velike. Nekaj, primerjav: Raketa «A-tlas«, ki je sedaj največja a-meriška raketa, je dolga oziroma visoka 30 metrov, sovjetska raketa, s katero so pognali Gagarina okoli Zemlje, je baje visoka 40 m, raketa »Saturn« pa bo kar dvakrat višja od »Atlasa«, raketa »Nova« pa bo visoka celih 135 m. Premer rakete «Atlas» znaša 3 m, premer sovjetske ((Gagarinove« rakete znaša 4 m in pol, premer rakete «Saturn» je 7 m dolg, premer «Nove» pa bo kar 14 metrov dolg. Samo prvi del, prva stopnja večstopenjske rakete ((Saturn« bo tehtala 50 ton. Ta podatek nam pojasnjuje, zakaj niso prvega dela rakete «Saturn» mogli pripeljati v Cape Canaveral po zemlji, pač pa so ga pripeljali po vodi. Kar se pa tiče rakete «Nova», so njene prevozne težave tolikšne, da je ne bodo gradili nekje na kakem oporišču, v kaki delavnici kjer koli v ZDA, pač pa jo bodo sestavili neposredno na samem izstrelišču, od koder jo bodo pozneje izstrelili.
Raketa ((Saturn« je že na Cape Canaveralu in sicer v
niiiiiiiiiiiiiiMiiliiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
PREJELI SMO
DOCUMENTO MODA 1961. Do-
cumento ufficiale deli'Accade-mia nazionale dei Sartori e oella Federazione sarti (Feder-sarfci). Edizkmi di «Arbiter». Milano.
pripravljalni fazi. Prvo izstrelitev bodo izvedli v prihodnjih mesecih, toda to še ne pomeni, da so s tem ZDA Sovjetsko zvezo že dohitele ali celo prehitele. Američanom je treba še najmanj devet izstrelitev, ki jih bodo izvedli dj konca prihodnjega leta, da bi mogli dokončno ugotoviti, ali je raketa »Saturn« uspešna položila svoj vsemirski izpit. Kot smo že omenili, mora ta raketa sodelovati pri uresničevanju nekih važnih vsemirskih podvigov, ki so v programu ZDA. Med temi načrti je postavitev v krožno pot okoli Zemlje tako imeno-
vanega vsemirskega laboratorija, v katerem bodo trije potniki, ter postavitev človeka na Luno.
Raketa vrste «Centauer» je nekoliko manjša. To pa bodo Američani uporabljali prvenstveno zato, da bi »konkretno« dohiteli dosedanje sovjetske uspehe nad tem področju. Poleg tega bo raketa «Cen-tauer« služila tudi za preizkušnjo novega ameriškega goriva, in sicer mešanico tekočega kisika in tekočega vodika, ki da bo mnogo bolj u-činkovito od vseh dosedanjjh ameriških goriv..
Končno se za bližnjo bodoč-
nost že očrtujejo bolj določeni obrisi rakete-velikana ((Nove«, ki bo omogočila človekovo raziskovanje površine ((Lune«, morda tudi postavitev stalne kolonije na Luni, morda celo raziskovanje ostalih planetov sončnega sistema.
Ključ sodobne premoči bo v prihodnjih desetih letih pripadal onemu od dveh sedanjih držav-velikanov, kateri bo prvi uspelo izstreliti nove velikanske rakete. Z raketami «Saturn», «Centauer» in ((Nova« so ZDA izzvale svojega tekmeca — Sovjetsko zvezo. Toda v prihodnjih petih letih se bo videlo, ali nimajo tudi Sovjeti kaj za bregom. Kot je znano, tudi sami Američani prjznavajo,, sovjetsko .prednost, na pgketnepi področju.
llfllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimiUIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIItlltllllllllllllltlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Tudi m imbke pimilo: vadim m poufiod u famm
Tudi črne vrtnice, črni uhani in črne ogrlice
((Obvezna je črna obleka« ni tričetrtinski plašči in ko-1 športni kostum ali obleko v
je včasih pisalo na vabilih za stumi. ples ali druge večerne pri-1 Za večerne in popoldanske reditve. Opozorilo je veljalo | obleke so v modi svetlikajoče vedno le za moške, ki so mo- črne tkanine, torej tkanine,
rali imeti za takšne priložnosti če že ne smoking, vsaj elegantno črno obleko.
Danes velja takšno opozorilo za ženske. Sicer ga ne pišejo na vabila, a letošnja moda ukazuje, da so ženske vedno in povsod v črnem. Tu. di tiste, ki so se črnih oblek in plaščev branile, češ da jih črna barva postara, se bodo morale vdati in si omisliti garderobo v tej barvi.
Moda 1961-62 je moda črnih oblek, ki so jo osvojile vse modne hiše, boutiques in velike tovarne konfekcije. 2e večkrat smo poudarile, da i-ma črna barva razne odtenke, ki jih več ali manj poudarjajo že tkanine. Modni ustvarjalci imenujejo ta odtenke črne barve na primer, grško črno barvo, ebano panter, kaviar, katram itd. Kot smo že poudarile, ima važno vlogo pri tem prav tkanina, ki daje barvi poseben poudarek.
Ne mislite pa, da velja črna barva samo za popoldanske in večerne obleke. Danes morajo biti v črni barvi tudi športne obleke in tu mislimo na kostume, komplete za potovanje in sploh na obleke za službo, dom in šport. Prav tako so črni dežni plašči, dvodelne športne obleke, usnjeni jopiči in plašči, ovratniki in robovi na jopicah in seveda še vsi drugi okraski na oblekah, od gumbov do šivov in trakov, s katerimi so obleke in jopice obrobljene. V drugi barvi bodo le podloge pri jopicah, bluze, šali in kapuce-Za šport so še vedno najbolj
ki se bleščijo ter so že same na sebi tako lepe, da ne zahtevajo drugih okraskov ali dopolnil. V prodaji so razne svile, ki odgovarjajo tem zahtevam. Sicer so zelo drage so pa same na sebi tako lepe, ua je lahko kroj obleke čisto enostaven in preprost. Za one, ki ljubijo bolj enostavne in umerjene obleke, priporočajo modni eksperti crepe, georgette, ali cady. Te tkanine so zelo lepe in primerne za razne kroje in tudi za razne pr.ložnosti. Vsem, ki se bojijo, da jih črna barva postara, priporočamo žamet, ki je se vedno zeio v modi in ki pristaja lepo mladim, pa tudi starejšim. Crni satin naj si izberejo tiste, ki se ne bojijo radovednih pogledov ter so celo zadovoljne, če vzbujajo pozornost.
Za mlada dekleta sta priporočljiva chiffon in organ-dis. Naj povemo, da narekuje letošnja moda tudi za mlada dekleta črne popoldanske in večerne obleke. Pravijo, da so takšne črne obleke kot nalašč za mlada dekleta. Modna hiša Chanel jim priporoča, da nosijo k črnim večernim oblekam tudi crno vrtnico, ki jo pripnejo v lase, Dior se navdušuje za črne uhane in za črne ogrlice, Givenchy pa izpopolnjuje svoje modele s črnimi pasovi iz svetle svile, ki jih okrasi še z zlato verižico.	., .
Tudi bluze pri kostumih bodo iz črnega žameta, chiffona, organdisa itd. Zapomnite si pa, da pristaja k črni se najbolj bela barva.
Ce hočete spremeniti črni
bolj svečano oblačilo, potem ju okrasite z lepo brošo, ah pasom. Letos so broše bolj v modi kot ogrlice — zato izberite brošo z velikimi kamni, ki bo že,, sama zadosten okrasek.
v modi usnjene jopice, usnje-
  i........................................... ..........m,.....................................................        """""....................   """"....................
umnimi
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Precejšnja možnost za povečanje zaslužka. Privatno življenje neke osebe vas bo zanimalo zaradi osebnih razlogov. Zdravje dobro.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Zanesti se boste morali samo na lastne sile. Potrebne bodo žrtve za ohranitev dragocenega prijateljstva. Zdravje uravnovešeno.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ugoden dan za umetnike in svobodne poklice. Znatno osebno zadovoljstvo zaradi izpolnjene želje. Ljubezensko pismo.
rak (od 23.6. do 22.7.) Otresti se boste morali nekoristnega vpliva. Trma bi vam danes utegnila bolj škodovati kot koristiti. Prijeten večer.
LEV (od 23.7. d0 22.8.) Kolektivno delo vam bo nudilo mnogo zadovoljstva. Nekoliko nervoznosti zaradi nepričakovane in neprijetne novice. Prehlad.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nujno morate rešiti zapleten organizacijski problem. Prijetni obiski bodo vnesli v vaše domače okolje noto radosti in veselja.
TEHTNICA (od 23 9 do 23.10.) Za uspeh nekega dela bo po-
treben nadnormalen napor. S hladnokrvnostjo in občutkom za pravičnost boste preprečili sentimentalni polom.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Kljub dobri volji se bo neka zadeva nekoliko zavlekla. Manjše težave v harmoniranju z ljubljeno osebo. Zdravje odlično.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Pri izde'ovanju poslovnega načrta pazite na vsako malenkost.
Slučaj bo omogočil sklenitev novega prijateljstva. Večer s prijatelji.
KOZOROG (od 21.12. d0 20.1.) Danes boste nagnjeni k velikodušnosti, zato pozor pred izdatki. Zadovoljiva rešitev družinskega problema. Zdravje izboljšano.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Znaten uspeh m uveljavljenje na novem delovnem področju. Nepozaben večer z dalekosežnimi posledicami za vaše privatno življenje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Okoliščine bodo uvodne za realizacijo že večkrat odloženega načrta. Možnost odličnih rešitev sentimentalnega značaja.
koncu prejšnjega stoletja, ko je bila skozi dolino Save speljana prva železnica. Zgodovina beleži stavko rudarjev v Trbovljah proti nenasitnim kapitalistom in izkoriščevalcem, spomeniki in spominske plošče pa spominjajo današnje rodove na junake osvobodilne borbe. Litija, pomembna v srednjem veku zaradi gradnje ladij, ki so jih vlekli ljudje in konji po Savi in pozneje po svojih svinčenih in cinkovih rudnikih v bližini, je danes vabljiv turistični kraj zaradi prijetnih Savinih bregov in zimskega športa.
Lepe strani so v publikaciji posvečene Ljubljani, ki se je z ilirskim imenom Emona razvila v rimski dobi in ki so jo ceste povezovale s Siskom (Siscia) in s Sirmiu-mom (Srem). Stara Emona je izginila leta 408 ob preseljevanju narodov in se znova pojavila leta 1142 z imenom Lubigiana. Ko je prenehala nevarnost turških vdorov; se je mesto začelo širiti in v njem so začele rasti mogočne baročne palače. Dve pomembni razvojni etapi predstavljata izsuševanje Ljubljanskega barja z Gruberjevim kanalom l. 1780 in v letih od 1809 do 1813 ko je bila Ljubljana središče Napoleonove Ilirije. Z zgraditvijo železniške proge Dunaj — Trst je Ljubljana postala cvetoč industrijski center, po potresu leta 1895 pa kulturno in gospodarsko središče Slovenije.
V začetku junija 1941 se je Ljubljana dvignila proti fašističnemu okupatorju. 11 tisoč Ljubljančanov je pomnožilo partizanske vrste, in okrog dva tisoč jih je dalo življenje za svobodo, ki je bila kronana 10. maja 1945.
Z naštetjem muzejev, ' galerij, ustanov; trgov, spomenikov s koristnimi napotili o vsem kar je vredno obiska v glavnem mestu Slovenije, nas avtor popelje v rojstni kraj Ivana Cankarja, čez Planino, Rakek in Cerkniško jezero do Postojnske jame in Predjamskega gradu v zvezi s katerim opiše Erazmov tragični konec.
Tudi izlet z vlakom od Zagreba do Trsta preko Ljubljane, Bleda in Bohinja, je poln ilustracij, ki prikazujejo zgodovinsko Škofjo Loko, industrijsko središče Kranj, želeaarno na Jesenicah, Blejski grad in jezero ter pri tem navede za posamezna leta število domačih in inozemskih obiskovalcev, ki so si ogledali to edinstveno naravno lepoto.
Poleg drugih zanimivosti so v publikacij navedeni tudi gorski velikani od Triglava do Škrlatice, od Grintovca v Savinjskih Alpah do Kolškega grebena n Kamniških Alpah in Stola v Karavankah. Avtor tukaj poučuje bralca, da etnične meje Slovencev presegajo državne meje, saj je dobršen del slovenskih Alp ostal izven meja Jugoslavije.
Nadaljnja pot nas vodi mimo Vrbe s Prešernovim muzejem, mimo Jesenic, na eni in onstran Vintgarja na drugi v dolino Save Bohinjke na obisk Bohinjske Bistrice, Bohinjskega jezera in domov na Komni,
Razumljivo je, da se pri opisu zgornjega in srednjega Posočja avtor zadržuje pri Gorici, starem gospodarskem in kulturnem središču Slovencev, ki žive v dolini Soče in Vipave ter navaja znana imena ljudi, ki so delovali v Gorici kot prof. Blaž Kocen, filolog Stanko Skra-bec, zgodovinar Franc Kos, geograf in zgodovinar Simon Rutar ter ■ drugi.
Absurdna meja, potegnjena po drugi svetovni vojni, ki je odtrgala znatno področje od svojega naravnega središča, je dala povod za nastanek Nove Gorice, kjer se poleg stare lesne razvijajo tudi druge industrijske panoge.
Tudi v zvezi s Trstom spominja avtor knjige krivične meje, ki so odrezale mesto od svojega naravnega zaledja in v tej zvezi piše dobesedno: «Nove meje bi imele še bolj negativne posledice, če po zaslugi miroljubne politike Jugoslavije ne bi prišlo do razvoja trgovinskih in kulturnih odnosov z Italijo. Na ta način So bile v znatni meri omiljene gospodarske anomalije, ki jih je povzročila razmejitev».
Četudi se ne bomo podali z avtorjem publikacije na pot ob obali Kvarnerja, na kvarnerske otoke, proti Pulj« in Kopru in proti Reki ter vzdolž vse jadranske o-bale proti Ulcinju, nam nudi že potovanje skozi Slovenijo dokaj jasno predstavo o značilnostih. knjige, za katere pripravo je avtor konsultiral vrsto drugih publikacij od splošnih do specializiranih kot so Enciklopedija Jugoslavije, Pomorska enciklopedija, Turistična enciklopedija ter periodična glasila ((Priroda«,
«Izseljenski koledar», «Naše planine«, ((Speleolog«
UMU E H TO URBANI
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 —
oldolira 1®
Vreme včeraj: najvišja temperatura 17.7, najnižja 13.4, ob 19. u. ri 15.8, zračni tlak 988.9 stalen, veter 13 km Jugovzhodnik, vlage 90 odst., padavine 23.3 mm, nebo pooblačeno, morje razgibano, temp. morja 19.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 19- <,ktolira
Etbin	„1,
Sonce vzide ob 6.26 in » 17.13. Dolžina dneva vzide ob 15.06 in ^^tonc Jutri, PETEK, 20. okto Felicijan
V nedeljo na stadionu «1. maj»
Drugi «Mladinski dan» praznik slovenske mladine
Praznika se bodo udeležili gostje iz Koroške in iz Slovenije ■ Kulturne, športne in zabavne prireditve
Tudi letos prireja združena mladina tržaškega področja, Goriške in Beneške Slovenije • Mladinski dan«, ki bo v nedeljo na stadionu «1. maj».
Na vabilo prirediteljev so se že odzvali koroški mladinci, ki se bodo letos tega mladinskega praznika udeležili v večjem številu, saj se bodo pripeljali s posebnim avtobusom. Korošci bodo prispeli v Trst v soboto okoli 8. ure zvečer in jih bodo tržaški mladinci sprejeli pred sodno palačo. V nedeljo dopoldne si bodo koroški gostje ogledali tiskarno in uredništvo Primorskega dnevnika, se poklonili bazoviškim junakom, nato pa sodelovali na »Mladinskem dnevu«.
Iz Gorice in goriških vasi napovedujejo številno udeležbo na »Mladinskem dnevu«.
Končno so prireditelji že povabili predstavnike mladine iz Kopra in Nove Gorice, ki se bodo prav gotovo vabilu odzvali.
Program mladinskega dne je dokaj obsežen, pester in privlačen.
Ze v nedeljo dopoldne se bodo pričele tekme v namiznem tenisu, kjer se bodo pomerili Tržačani in Goričani. Osrednje športno srečanje pa bo popoldne ob i4.3U, ko bo nogometna tekma med tržaškim in goriškim mladinskim moštvom in ko se bodo pomerili tudi odbojkarji.
Takoj po teh športnih prireditvah se bo ob 17. uri pričel svečani del Prisotne bodo pozdravili mladinci iz bližnjih področij Slovenije in Korošci. Nato pa bo predstavnik slovenske mladine, ki živi v Italiji, spregovoril o naših narodnostnih vprašanjih, o potrebi enotnosti mladine in o pomenu »Mladinskega dneva«.
Tudi kulturni program bo zelo pester, za kar bodo poskrbeli člani Slovenskega gledališča, ki so posebej za to priložnost napisali zanimiv tekst, ki bo povezoval izvajanja raznih skupin, ki se bodo zvrstile na odru. Tako bodo nastopili plesalci prosvetnega društva z Opčin, tamburaši s Proseka-Kontovela in pevski zbor iz Goriške.
Poskrbljeno bo seveda tudi za orkester za ples, za pijačo in jedačo .. . Skratka za vse, da bo vladala v nedeljo na stadionu «1. maj« dobra volja, prisrčno razpoloženje in da se bo tudi letošnji »Mladinski dan« zaključil z veselo slovensko pesmijo.
Se en «nauk» agencije KD
Demokristjanska agencija «1-talia« piše:
((Primorski dnevnik je 11. t. m. objavil članek naše agencije o ideološki opredelitvi slovenskih skupin in prinaša komentar, mimo katerega ni moči molče iti, ker izraža stališče, ki je izrazito nacionalistične barve. Slovenski dnevnik NSZ namreč piše, da noben Slovenec ne sme slediti našemu nauku — to je, predpostavljati ideološko izbiro med svobodo in totalitarizmom pred «narodno» edinostjo — če ne mara škoditi lastnim koristim. Tako pisanje nima ničesar skupnega z načeli internacionalizma, na katerega se često NSZ sklicuje, izraža pa nasprotno bistveno reakcionarno stališče, desničarskih gibanj, skrajno desničarskih pobudnikov nacionalnih »blokov« in «zvez». Pozivati Slovence, da se ((čutijo predvsem in samo Slovence« pomeni delati za radikalno politično borbo za vzpon šovinizma, proti kateremu je delala in dela demokracija v svojih različnih političnih poudarkih.
Primorski se odkriva kot dragocen zaveznik italijanskih skrajnežev in celo skuša, da bi podal politično opravičilo.
V demokratičnih tržaških krogih se sprašujejo, če se v stališču Primorskega odraža pojmovanje vodstva NSZ, ki često zavračajo etnično stališče, in se še vprašujejo, če PSI more podpisati podobno stališče političnih odnosov v naši pokrajini.
Razume se, da za italijanske demokrate ideološka izbira med svobodo in diktaturo je in ostane temelj. Na tem polju ni mesta za razlikovanje in ne izbiranje. Na tej o-snovi se vrši velik razgovor med Vzhodom in Zapadom, zaključujejo v demokratičnih krogih.«
K temu demokristjanskemu nauku dodajamo samo sledeči stavek: Tisti Slovenec, ki ho-
če škodovati lastnim koristim, naj se po njem ravna.
Obvestilo županstva glede štipendij
Tržaško županstvo sporoča, da zapade 8. novembra rok za vlaganje prošenj za dodelitev štipendij za univerzitetne študente, ki sta jih dala na razpolago tržaška občina in hranilnica, da bi počastili spomin Gabriela Foschiattija. Podrobnejše informacije se dobe na VI. oddelku za javno šolstvo v sobi št. 97 drugega nadstropja občinske palače.
Razgovori o prometu ČSSR skozi Trst
Včeraj so se zaključili razgovori o povečanju tranzitnega prometa ČSSR skozi Trst. Na razgovorih je sodeloval namestnik generalnega ravnatelja podjetja Čehofracht dr. František Fiala, s tržaške strani Pa predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, predsednik Javnih skladišč odv. Ta-nasco in ravnatelj Javnih skladišč dr. Bernardi. Razgovorom je prisostvoval tudi delegat podjetja Čehofracht v Trstu odv. Skorpik.
Dogovorili so se za okvirno formulacijo, novega sporazuma med tržaškimi Javnimi skladišči in češkoslovaškim izvoznim podjetjem in predvideli, da se poveča promet za na-daljnih sto tisoč ton. Dokončno se bodo sporazumeli v Pragi. kamor bo takoj v začetku prihodnjega leta odpotovala delegacija tržaških gospodarskih predstavnikov.
* Včeraj se je neki predstavnik francoskega mesta Ba-ieux iz Normandije sestal z miljskim županom Paccom in mu predlagal, naj bi miljska občina navezala s francosko bratske stike.
Iz koprskega okraja
V Piranu zanimiva razstava «SlovensKa obala jutri»
Stalno naraščanje pristaniškega prometa v Kopru - Huda prometna nesreča pri Škofijah
Občni zbor okrajnega sindikalnega sveta Koper
'primorski dnevnik
UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 141, zr Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL, SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel, št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t-dnu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo trža-
škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarieva ulica 3-1, tel. 21-982. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst
V_________________________J
Prebivalci piranske občine so v nedeljo slavili že tretjič svoj občinski praznik v spomin na ustanovitev prvega mornariškega odreda ob slovenski obali med NOB leta 1944. V Piranu in v Portorožu je bilo več prireditev, občinski ljudski odbor pa je i-mel slavnostno sejo. Osrednji dogodek pa je bila vsekakor otvoritev urbanistične razstave »Slovenska obala jutri«. Številne goste je v prostorih kulturnega doma v Portorožu pozdravil predsednik piranske občine Davorin Ferligoj. Rekel je, da je razstava plod večletnega dela skupine študentov arhitekture in inženirjev pod vodstvom profesorja Edota Mihevca, pomemben prispevek pa je dal tudi Zavod za izgradnjo Pirana. Predsednik Ferligoj se je vsem toplo zahvalil za nesebično prizadevnost, saj • so številne idej» ne osnutke napravili brezplačno. Raz5.tav.ijenuJi4ejBj osnutki, regionalni in drugi načrti ter makete prikažejo obiskovalcu slovensko obalo v povsem drugi podobi, kot smo jo bili vajeni gledati do sedaj. Bodoči Koper bo obkrožala moderna avenija, ki se bo začela pri hotelu Triglav, obkrožila podjetji Istra-Benz in Fructus ter se zaključila na bodočem Kolodvorskem trgu. Ta trg bodo zgradili na izsušenem škocjanskem zalivu, na njem pa bo razen kolodvora še poslovna palača, carinarnica in upravna zgradba pristanišča. Novo koprsko mesto se bo razvijalo nadalje ob sedanji semedelski cesti. Na področju koprske bonifike bodo zgradili dve šoli, trgovsko hišo, samopostrežno trgovino, avtobusno postajo kino dvorano in več športnih objektov, med njimi plavalni bazen s kombinirano morsko in sladko vodo. Načrti predvidevajo tudi zgraditev novega industrijskega pristanišča in izgradnjo velike tovarne kemične industrije na ankaranski bonifiki.
Še bolj podrobno kot za Koper pa so izdelali načrte za bodoči razvoj piranske občine. V Fiesi se bo še razširilo sedanje počitniško naselje ob preurejenih umetnih jezerih
line ter zgradili več turističnih objektov, med drugim je v načrtu tudi izgradnja zimskega bazena. Samo mesto Piran bodo obnovili, v okolici pa zgradili več modernih stanovanjskih naselij. Piran bo dobil novo šolo in avtobusno postajo, ki bo pred mestom v lokaciji sedanje luške kapitanije. Portorož bo povezan s Piranom z novo cesto, medtem ko bo sedanja cesta ob morju služila le kot sprehajališče. Zabaviščni prostori Portoroža bodo na prostoru, kjer so sedaj skladišča soli.
Najmodernejši hotel v Portorožu bo »Vesna«, predvidevajo pa tudi ureditev termalnih kopeli v Palacu ter izgradnjo počitniške skupnosti Ljubljana-Bežigrad z 900 ležišči. Sedanjo portoroško plažo bodo podaljšali vse do Lucije. V tem kraju bodo izsušili del solin, na njih pa zgradili več hotelov in uredili prostor za večji cam-ping. V načrtu je tudi ureditev arboretuma.
Koprska obala bo imela tudi turistično letališče. Zgradili ga bodo na področju Seče in bo povezano z vsemi turističnimi centri na obali.
Za Izolo predvidevajo urbanistični načrti ureditev večjih počitniških naselij v San Simonu, na Loretu pa bodo zgradili moderno restavracijo. Več novosti se pripravlja tudi v Ankaranu, kjer bodo povsem preuredili plažo ter zgradili zabaviščni prostor.
# # *
Septembra so v koprskem pristanišču vkrcali in izkrcali skoraj 14 tisoč ton blaga. V prvih devetih mesecih letos je znašal promet 170 -isoč ton, kar pomeni, da :») izpohiili nad 80 odstotkov letnega plana. V septembru je pristalo v pristanišču 22 ladij od tega trinajst tujih.
* # #
V soboto, kmalu po 22. uri, je prišlo pri Valmannu pod Škofijami do hude prometne nesreče. Zaletela sta se motorist Miro Korošec, kurjač v dekanski mlekarni, s sopotnikom Jožetom Poropatom in voznik osebnega avtomob la, upokojeni rezervni oficir iz Izole. Oba motorista so s hu-
V Strunjanu bodo izsušili so- dimi poškodbami na glavah
odpeljali v izolsko b ilnišnico. Vzroke nesreče še raziskujejo. » » *
V torek ie bil v Portorožu redni občni zbor okrajnega sindikalnega sveta Koper. Po dobrih dveh letih so se spet sešli zastopniki sindikalnih podružnic iz vseh krajev o-kraja ter se pomenili predvsem o bodočih nalogah. V središču pozornosti je bilo u-veljavljanje novega gospodarskega sistema. Referenti in diskutanti so ugotovili znaten napredek v zadnjih mesecih, zlasti tam, kjer so utrdili ekonomske enote, V nekaterih tovarnah, kot v Delamarisu, Mehanotehniki, Prvem maju in še ponekod so povečali proizvodnjo za 40 do 60 odstotkov. Nekoliko slabše pa gre v manjših kolektivih, ki jim bodo v bodoče nudili več pomoči.
Veliko je bilo govora o življenjski ravni članstva. V prihodnje bodo sindikati temeljiteje delali na razumnih kriterijih nagrajevanja po delu, da bi preprečili nesorazmerja v osebnih dohodkih, ce to ni odraz vloženega dela. Mnogo je bilo govora o prostem času delavcev. Priporočili so večjo skrb za rekreacijo delovnih ljudi med polurnimi odmori, medtem ko so podjetja glede počitniških domov (razen nekaj izjem) mnogo napravila.
Občnega zbora so se udeležili tudi številni gostje, med katerimi naj omenimo predstavnika republiškega sindikalnega sveta Branka Babiča in okrajnega sekretarja ZK Alberta Jakopiča.
# * #
Koprsko pristanišče je vzpo stavilo poslovne stike z re-škim pristaniščem v Zagrebu. Ker ima Koper dobro cestno in preko glavne proge Trst-Ljubljana in Reka-Ljubljana dobro železniško zvezo z Zagrebom, bi lahko mnogo blaga odpeljali v Podonavje do Savi in Donavi. Gre za prve stike med obema pristaniščema, ki pa bodo dobili velik obseg, takoj ko bo Koper dobil železnico. Vsekakor je zamisel o sodelovanju koprskega in reškega pristanišča naletela pri tukajšnjih gospodarskih krogih na ugoden odmev.
Po včerajšnjem velikem nalivu so se ulice spremenile v potoke
mmmm
Na Trgu Oberdan je ob nalivih vedno mnogo vode
(< -V ,
Pred predorom v Ul. Baiamonti je bilo toliko vode, da je avtomobil vozil kot motorni čoln
Tudi
Miramarskem drevoredu je bilo treba voziti zelo previdno zaradi vode, ki je zalila cestišče
Lepo vreme nam je letos dolgo časa prizanašalo in se je 'skoraj zdelo, da se ne bo pokvarilo do pozne jeseni. Tako je trajalo do ponedeljka, ko se je nebo pooblačilo in je začelo deževati. Vremenska napoved je obetala poslabšanje vremena, kar se je tudi zgodilo. Včeraj je nekaj časa tako močno deževalo, kot bi lilo iz škafa. Na srečo ni
naliv trajal dolgo, sicer bi morali govoriti o veliki škodi. Skupno je včeraj padlo na našem področju 23.3 mm padavin, najnižja temperatura pa je bila 13,4 stopinje C Dopoldne je malo deževalo, najhujši naliv pa je bil med 14. in 16. uro. Po nekaterih strmih ulicah je voda tekla kot v potokih, ulice v spodnjem delu mesta pa so bile
iiitimuiiiiiiiimi mini mi iiih imimiiitiiiimiiii n imimmimmumiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiimi
Na pobudo ministra Sulla
Bodoči Strunjan z urejenim jezerom ter z novimi hotelskimi stavbami na področju
današnjih solin
Sestanek o FeEszegy pri vladnem komisarju
Delodajalci vztrajajo pri odpustih, sindikati pa trdijo, da so odpusti neupravičeni Danes ob 21. uri še en sestanek pri dr. Mazzi
Včeraj popoldne je vladni generalni komisar dr, Mazza sklical predstavnike ravnateljstva podjetja Felszegy, Združenja industrijcev, obeh sindikalnih organizacij kovinarjev in člane notranje komisije podjetja na razgovore o odpustih, ki jih namerava izvesti podjetje. To je komisar naredil na pobudo ministra za delo Sulla, ki je bil v soboto v Trstu.
Med pogajanji so predstavniki podjetja ponovili že znano stališče, ki so Sa navedli med pogajanji na uradu za delo, tako da so ponovno zahtevali, da se odpusti v celoti 85 delavcev podjetja.
Predstavniki Nove delavske zbornice — FIOM - CGIL so prav tako ponovili svoje že znano stališče, da na odpuste ne morejo pristati, pri čemer so se sklicevali na sklep skupščine prizadetih delavcev, ki so obe sindikalni organizaciji pooblastili, da se odpustom upro. Podčrtali so tudi, da so odpusti neupravičeni, ker ima ladjedelnica dovolj naročil in dovolj dela.
Sindikalni predstavniki Delavske zbornice — CISL pa so izjavili, da se hočejo posvetovati s svojimi člani in so zato predlagali, da se pogajanja od-lože, da se jim omogoči sklicanje skupščine. Zato so se končno dogovorili, da se bodo ponovno sestali na vladnem generalnem komisariatu danes ob 21. uri.
Sindikalna organizacija Fi QM sporoča, da bo danes po zaključku dela skupščina njo nih članov ladjedelnice Fel-szegy,
V nedeljo splavitev 22.400-tonskc ladje v ladjedelnici Sv. Marka
Združene jadranske ladjedel. nice so najavile, da bo v nedeljo 22. oktobra v ladjedelnici, Sv. Marka, v Trstu splavitev motorne ladje «Fenice». Ladja bo imela 22.400 brutto ton in jo je pri CRDA naročil Finsider za prevažanje sip-Ijivega tovora. Ladjo so zgradili v 98 dneh. Dolga jc 193 m in široka 23 m. Ob polnem tovoru bo dosegla hitrost 16 in po| vozlov. Po naročilu Ital-sider so s posebno skrbnostjo preštudirali opremo za moštvo na krovu.
 «#----------
Tatovi obiskali stanovanje
Neznanci so izkoristili ugodno priložnost, ko je bil Savino Renzi z Opčin — Ul. Man-tovani 7, s svojo družino odsoten od doma. Skozi okno, ki je bilo slabo zaprto, so prišli v stanovanje in vse prebrskali. Iz omare v spalnici so odnesli zlate okraske, zlato uro, fotografski aparat in 10.000 lir v gotovini. Skupna škoda znaša 140.000 lir. prizadeti Renzi je odkril tatvino, ko se je vrnil domov in je zadevo takoj prijavil na komisariatu javne varnosti na Opčinah.
Nekdo je ponoči ukradel avto, ki ga je Umberto Prestel iz Istrske ulice 30 parkiral v Ul. Rivalto. Carlo Vestrucci iz Ul. Canova 5 pa je prijavil policiji, da so mu neznanci ukradli ponoči avto, ki ga je parkiral v Ul. Buonarroti,
nenadoma poplavljene. Promet se zaradi tega ni ustavil ker voda pač ni bila tako visoka. Iz ulic so seveda iz ginili motoristi, avtomobilisti pa so morali previdno voziti. Še bolj previdni so morali biti pešci, ker se je zdelo, da so avtomobili kot motorni čolni.
Kljub temu pa ni bilo včeraj zaradi slabega vremena hudih prometnih nesreč. Tudi gasilci so bili v stalni, pripravljenosti, saj se v takih primerih rušijo zidovi in plazovi ter pride do poplavljanja v kleteh in javnih lokalih v spodnjem predelu mesta, pa jih niso ves dan nikamor poklicali. Kakor, smo' že omenili, je bila sreča v tem, da
Debata o «Hamlctu» je lepo uspela
Včeraj zvečer je bila v Gregorčičevi dvorani debata o uprizoritvi Hamleta v Slovenskem gledališču. Debato je vodil prof. dr. Josip Tavčar tako, da je vso snov razdelil v posamezne točke od izbire dela, režiserjeve koncepcije in izvedbe pa do inscenacije in kostumov ter odrske glasbe. Čeprav je bil to prvi tak večer in se je bilo skoraj bati, da mogoče razgovor z občinstvom ne bo prav stekel, je bil vendar odziv občinstva zadovoljiv, tako da prof. Tavčarju in režiserju Jožetu Babiču ni primanjkovalo snovi za odgovarjanje. Večera, se je udeležil tudi prof. Pavle Merku, ki je podal kratko ilustracijo svoje glasbe pri Hamletu. Navzoči so bili tudi skoraj vsi igralci.
, Vsekakor je večer lepo uspel in prepričani smo, da bodo tudi prihodnji podobni večeri privabili dovolj občinstva.
U S T A N u
BALETNO ŠOl®
uoietni ■»"
Slabi obeti za čistilnico Esso Standard
Minister za industrijo Co-lombo je v odgovor na neko vprašanje v parlamentu dejal, da bo ravnateljstvo Esso Standard Italiana preuredilo čistilnico v Trstu kajti le tako bo to industrijsko podjetje lahko učinkovito delovalo. V ta namen skuša podjetje uvesti v svoje delovne programe «tiste količinske in kakovostne spremembe, ki so potrebne, da se zadrži naraščajoči primanjkljaj v upravljanju čistilnice«.
To se s preprostimi besedami pravi, da nameravajo še bolj skrčiti obratovanje in o-sebje čistilnice, kar se sicer dogaja že več let in proti čemur so delavci in sindikati že mnogokrat protestirali.
 «»----------
V torek seja pokr. sveta
V torek, 24 t. m. ob 18. uri bo druga seja jesenskega zasedanja tržaškega pokrajinskega sveta. K še ne izčrpanemu dnevnemu redu so dodali še nekaj točk, in sicer prispevek družbi svetega Vincencija za pomoč kaznjencem, ter izredno podporo dvema uslužbencema bolnišnice za duševne bolezni.
MALI OGLASI
BRUS1NI CAHLO, Trst, Ul. Bat tisti 20, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče peči na premog in kerosene ter na plin in elektriko. Olajšave pri plačilu. Po-strežba pij na na dom. —-»Telelon 29-041.
VESPAGENZIA — tel. 28-940 -ife ObnJke rcLdoSb^ flr itf «gran šport«, Trst Via S. Francesco 44. VESPAGENZIA	—	obroki od
5160 li" Za 150-kub. vozila s štirimi prestavami.
VESPAGENZIA	—	obrok) od
4500 lir za 125-kub. vozila. Velika izbira vesp, motociklov in rabljenih motornih	tovornikov
Poskrbimo tudi	za	vse listine
za Izvoz.
AVTOMOBILI »SKODA« — mo dela »OCTAVIA« in »FELICIA« 1089 kub. cm, izredna trdnost, najmanjša poraba bencina. Najboljši plačilni pogoji. Razstava in poskusne vožnje:	AUTOEM-
PORIO, Ul. Luciani 6, telelon 72-233.
p R o s v i: T N D R U Š T V. B A R K o v USTANOV
ki jo bo vodil baletni A D R I J A N v
n f®1
Baletna šola bo ^ in dekleta od 6.
V primeru zadost ijfr vila mladincev . ^ bo ustanovljen . j,ji
za klasični rev»s»
-	„	Rulet"®	.
Vpisovanje za d lo in revijski Ljjjlll društvenih Vr'	*
Cerreto 12 četrtek 26. oktoW ^ do 19. ure.
OOOOOOČ
PROSVETNO
DRUŠTVO
BARKOVLJE	„,
priredi v soboto ^ gji
s pričetkom 0
s pričetkom » .
KLUBSKI VEC
PROGRAM0
s
programu,
začel ob 4}*” i stopila folldoft j* bel p.d. «An^rki t Opčin in tambu »Jadran«
•nit r
  - 1
Kontovel« * ,, eIiili P čer bo v drustv „
cer do v u,-- . štorih v Ulici
L J *
V A B k
V S I
RAZNA OBVBh
Narodna in študijska
v Trst\ «*■£
poziva vse one, Ki s t«
jo tudi letos udeležbi ^ nemščine, da se
si jo.
c
K
TSjC?
Nazionale 17.00 «vrag,.ia ^
tih hlačkah«. SoPb« A,nthony Quinn.	/
Fenice 15.30 «Don	#
signor naspob), no Cervi.	^
Excelsior 15.30 «La CI'®! Jean Paul Beimond , / Cardinale. Prepove ni.	-j
Grattacielo 16.00 topovi«. Eastmanco .j,, ry pečk, Anthony vijj Niven.	^
Arcobaleno 16.00 Ugo Tognazzi.
Supercinema 16-00
žel' nje«. Prepovedal
Zadnji da-n.	JgR
Aiabarda 16.0.0 «Za*“" na kongresu«. Wa« Jacqueline Sassard-	.	.
no mladini.	Zadnj	»jJjP I
Aurora 16.00 «Sa.bOt»
" v e d a no mladini.	tj
Cristailo 16.30 morja«. John fo"18' j lyn Monroe.
Garibaldi 16.00 «VOMhoV
puv 'UdUU
Italia 16.00 «Dečki ’ riol.». Nino Man
NAPRODAJ — stara dobro vpeljana tvrdka z resno klientelo; dve skladišči z uradi, s prodajno dobro založeno trgovino s tehničnimi, sanitarnimi in vinarskimi napravami; vsa zaloga plačana; 10 zastopstev; najemnina nepovišlji-va — se proda za 10 milijonov iz zdravstvenih razlogov. Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20.
je naliv trajal malo časa   m   milili  ...........................................................    min
OD VČERAJ DO DANES
HUJ ST V A, SMHTI IN POROKE
Dne 18. oktobra 1961 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa Je 13 oseb.
UMRLI SO: 62-letni Nello Te-varotto, 85-letna Luigia Riegel por. Scheidler, 69-letna Maria Petech por. Petri. 81-letna Cate-rina Quintavalle por. Malusa, 56-letni Vittorio Gironi, 72-letna
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so naj-nižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladaioče)
pomaranče . , limone .... kostanj ....
kaki ..........
jabolka I . . • jabolka II : • hruške 1 . 1 • hruške II . . . grozdje ... 1
pesa...........
zelje .........
Cvetača . . • •
ohrovt..........
cikorija • • • •
čebula..........
svež fižol . . . stročje . . . • t koromač . . . razna solata . jajčevci .... krompir .... paprika . . . ! paradižnik . . zelem radič 1 zeleni radič II
zelena .........
špinače .... bučtee .....
71
94
94
51
59
36
77
83
70
30
20
20
24
30
40
106
118
36
59
40 26 24
41 350
50
30
50
160
235 188 165 141 141 94 59 59 141 118 94 59 212 188 153 120 165 94 100 90
60
50
50
40
50
141 118 188 165 59 47
150
83
51
59
94
500 400 200 150 70 60 120 90 220 200
Večina blaga sp prodaja po pievlad, cenj IJ. stolpec).
Mercede Riosa por. Pangaro, 86-letna Ernesta Ceohini vd. Sca-ricich, 81-letn| Ermanno Sacrati, 75-letna Mana Križnik vd. Vengust, 78-letna Emilia Giustina Cotar, 81-letna Giuseppina Keber vd Ciano, 73-letni France-sco Depace, 88-letna Guglielma Hlampfer vd. Majersich.
NOČNA SLUŽBA LEK »R\
Barbo-Carmel. Trg Garibaldi 5; Benussl, Ul. Cavana 11; Al Ga-leno. Ul. S. Ciltno 36; Alia Minerva, Trg. sv. “'rančtška L Ra vasmi. Trg Llberta 6.
jopi-'«. George Technicoloi.	Vj
Cap,tol 16.00 «Jaz JureV°' biš«. Techuicoior. mladini.	^jai-
Impero 16.30 «KH in pov-dano mladih1-
reč*
J
vedauo miadmi- ^ (t* Massimo 16.00 «CaPa Hascel.	aep J
Moderno 15.30 22.00 ^,repo' in nj-n svet«.	£
mladim.	*
Astoria 16.30 «GaZ„evnol(is Ford, Debbye K" 5ln»-Astra 16 30 «jLlde„Ž,eV povedano mlad10 •
Vittorio Venetu l6 _ (p1” poželenja«. D°w.,
povedano nnladm •
eliKi *' povedk 1
Marconi 16.00 «NeDe_
i
Ideale 16.-0 «Ve|‘kJdJ
Montand. Prepove
Technicdl^J^-s Dana
Abbazia 16.00 <<A1Cjjnd"
pana«. Tecnm^fevP- 4 Fleming, Dana p>lr^
je«. Technicolor.
Ettore Manni.
Odeon 16.00 «Gola „e *r»g Hovvard Keel
v
Skedenj 16.00 «Ka*„e' v ^
tazija«. Slikam^ lorju
Jutri v «SUp0rC*l,e
Valute
Trst	
dolar	621 60
švicarski frank	144.05
funt Sterllng	1751 —
francoski frank	125.20
marka	155 62
šiling	24.01
pezeta	10 8
dinar	0,70
marengo	4900,—
zlato	710,—
pn
•M
V TO I)|,-A0(!
TKCllNl V
predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob barvni film:
«
n i i ii
(II tesoro di Capitan Kidd)	^
Igrajo: TONY DEXTER in EVA
M
PISMA UREDNIŠTVU
r°®anjkljiva
Osvetljava na 0P«nah
ki aaP,?n !mo prejeli dopis, nanj ce °ti objavljamo in trlfljj.. P°sebej opozarjamo ”*° občinsko
je en-
tan«.- j \	0 Pomanjk-
na Op-ifjnt). ,pred nedavnim je to '0a2mi gotovil tudi dnevnik
'eč o te"0*' Zat° ne bo od-
^hleinjj 2°dep* Povedati še . °P&ne sn „
letih j,- j se v povojnih
k not, l ?° širile. Zrasle
PUtiijeL 1 stare so b‘Ie P°-
ietj, 2asebna iniciativa
tofjij J™.P°8ledu marsikaj
'i hm-ni driska uprava, ki
ittn 0t d0b . ,toPat!
^oieL U‘ pokazala dovolj ,n)a za rešitev pro-»oiti J 1 so v njeni pristoj-„JVei ^ izvedla le
ser upravi-
Ottti ^lnuineiših javnih del no* .pr°bIemov pa je o-<t JI enih> med njimi tu-
(( “šorije javne razsvetlja-
^ iast^'efen je tu in kmalu * >e l	tudi
\	Pogreznile v te-
kle lu(i
zima. Opči-
.	javne razsvet-
n- minimalne, da l’let,0D	Pidetl niti deset
*<lja ™prei od nosa. To ne c° v ° Za iavno razsvet-
h te^eTuaVik Ulicah va'
*•	U(*1 za samo va-
p0»li
,re<!iJ<e
('ii
*t710 ■
ki je izredno
:s«na
skozi Opčine vodi
I tu'" Ces(“ Proti Ljubija-t(!ta t,rnfodcePi pokrajinska V protj 1 Proseku na eni l(,«ni ““eonici na drugi % J tent ko je tik pred
*° ce« ° krihiče s trbi'
HtUo' ^5e te ceste so '•to ,j„ Premalo osvetljene,
1,11 <zraio ziastiv *uj'
^***3!ti rnraonosti in ne-
JSna 'ra-m
J Ut j . ‘“Ko med Opčina-,'dtent :aP0 onstran meje! Hiti , ° 50 Opčine temne N ‘reba> d« se ob ^jPanjšem dežju ali in -0 Urijo električni J'CG » t ®edaj ta sedaj ona ,, rHtst,e.,VO. je Sežana moč-;Sc.„ 7ena 2 modernimi S m-nim' žumicami, ki So „Je,tno svetlobo in o-]%	Kaj si le neki
ju tujci
ki pridejo iz Z °čitn naTn *n vidii0 ? Pasjo ° Taztiko med zadati . P Jugoslaviji ter
So t* "
E 1,na tudi kdo na tr-^*n....
žaškem županstvu .propustni-co, tako da bi lahko odšel zvečer v Sežano in si ogledal tamkajšnjo razsvetljavo. Morda bi to kaj pomagalo, da bi tudi za Opčine nekoliko poskrbeli in postavili vsaj toliko žarnic javne razsvetljave, kolikor jih imajo v drugih tržaških predmestjih.
Upamo, da bodo te vrstice kaj zalegle, saj ne gre samo za željo in zahtevo prebivalstva, temveč tudi za določen prestiž!
Vrata in vagon sta si izbrala vsak svoj prst
Ko je včeraj dopoldne 67-letna Teresa Gratton vd. Bre-sigher, iz Ul. Stuparich 9, nakupila nekaj sadja in zelenjave na glavnem zelenjad-nem trgu in je hotela oditi domov, si je poškodovala prst na desni roki, zaradi česar se bo morala zdraviti od 10 do 30 dni. Odprla je vrata, ki pa so se zaradi prepiha zaloputnila in ji poškodovala prst. S taksijem se je ženska odpeljala v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek.
Hudo si je včeraj dopoldne poškodoval prst na desni roki tudi 24-letni Guido Minin z Opčin 917, ki se bo moral zaradi tega zdraviti 40 dni. Minin, ki je zaposlen pri podjetju Laborandi dia Opčinah,^ je hotel priklopiti dva železniška vagona, pa mu je stisnilo desno roko in mu poškodovalo prst. Z zasebnim avtom so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oriopedski oddelek.
Pekovski vajenec s kolesom v avto
Čeprav je včeraj močno deževalo in je bil cestni tlak spolzek, ni bilo hudih prometnih nesreč, kakor bi lahko pričakovali. Zaradi mokre ceste pa se je včeraj dopoldne ponesrečil 15-letni Vincenzo Por-tuesse s Trga Sv. Frančiška 8. Nekoliko po osmi uri se je Portuesse, ki je pekovski vajenec, odpeljal s kolesom iz Ul. Combi 8, kjer je zaposlen, v središče mesta, da bi izročil kruh raznim družinam. Dospel je do Ul. De Amicis in krenil proti Ul. Besenghi, blizu nekega ovinka pa je trčil ob avto, ki ga je po Ul. De Amicis privozil 19-letni Fulvio De-zotti. Do nesreče je prišlo, ker je avto zaradi mokre ceste zdrsnil po cesti, ko ga je šofer zavrl. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Pri padcu si je Portuesse zlomil levo nogo in se pobil ter ranil po glavi, zaradi česar se bo moral zdraviti 40 dni.
Goriško • beneški dnevnik
Prvi meseci novega sistema INAM
Premalo zdravnikov otežkoča dobro poslovanje ambulatorijev
Ob ponovni prebiri zdravnika v decembru, naj si zavarovanci ogledajo seznam manj zaposlenih zdravnikov na sedežu INAM
Kmalu bodo minili štirje meseci, odkar je tudi na Goriškem bil vpeljan pri bolniški blagajni sistem proste izbire zdravnika. Zato smo se obrnili do ravnatelja INAM g. Tiberia, da bi narti povedal, kako se je do sedaj obnesel novi sistem, od katere-J ga so si obetali tako zavarovanci, kot uprava bolniške blagajne, znatno olajšanje in izboljšanje zdravniške službe. Ravnatelj g. Tiberio in glavni zdravnik dr. Beviglia sta nam rade volje postregla z nekaterimi podatki in ugotovitvami, ki so jih pokazale dosedanje izkušnje iz prakse.
Novi sistem ima nedvomno prednosti pred starim, saj razbremenjuje vodstvo bolniške blagajne in njegove ambula-torije, zavarovancem pa prihrani vrste in čakanja pri zdravniku. Seveda pa je predpogoj za to, da je na razpo-
""""imunim ..
Iz sodnih dvoran
*Mč ni n kradel
^rlnjenega bencina
rn°ža zaradi slabega ravnanja z ženo in hčerko
t!> Banskim
& *
sodiščem, e dr. Boschi-zagovarjati
*-■ ribit0 Gianni iz
^dseduj
i »oral *>nr
°btoi* po Poklicu, ki n„’ da ie vtihota-
‘SVn nVv. J vuiiui« li-i^ršii '00 kg nafte, da JŠ A rdpi-. M nare.
;V Pofti
-m,	ladij	in
zaK i*1- Plovnih ob. J Cn dnevnit ezi^° v
ter dnevno pora-
% l kje Qa se iz°snil
^‘^^oSo^f^nančn6;
osoli 14
kakih pet a pristanišča amo», ka-
‘1° «Gang
al imenovani
lL°4'tv.5St.aviU N (p°Veljev
}*	Pri	pregledu
J' /a ttianiUg?tovi'1, da le
^ k ate*e seal°. 700 kS naf' Jilk ®k0 i:iSe. ni moglo zve-VSaj Posadka po-
AoJnja ladijS'Kega
Takoj je pristopil neki stražnik upravne policije, ki je Ce-bohina aretiral.
Glede obtožb, ki se tičejo slabega ravnanja z ženo in s hčerjo pa je obtoženec zanikal vsako krivdo. Sodišče ga ie vsekakor spoznalo za krivega telesnih poškodb v škodo žene ter poskusa tatvine ter ga obsodilo na 4 mesece in 20 dni zapora ter 3200 lir globe. Menilo pa je, da ni mogoče uvesti kazenskega postopka glede telesnih poškodb hčerke, ker ni bila vložena zadevna pritožba.
Javni tožilec je zahteval v svojem govoru zelo strogo ob-sodoo: 7 mesecev in 10 dni zapora ter 6000 lir globe zaradi tatvine ter 3 leta in 6 mesecev zapora zaradi slabega ravnanja z družinskimi člani.
imeli dovolj časa, da bi se lahko posvetili delu pri INAM s prevzemom določenega števila njenih zavarovancev v zdravniško oskrbo. V Gorici pa se za to službo ni prijavilo dovolj zdravnikov, saj jih imamo na terenskem odseku Gorica komaj 20, več dva za otroške bolezni, kar je odločno premalo. Posledica je, da odpade na posameznega zdravnika preveč zavarovancev, zlasti na nekatere, ki so bolj znani in so bili že prej v službi pri INAM.
Poleg tega je še mnogo zdravnikov, ki nimajo svojega ambulatorija urejenega tako, da bi bili kos novemu povečanemu delu, kjer bi bilo potrebno n. pr., da bi imeli tudi svojo bolničarko, kot so jo imeli v ambulatorijih IN AM, kar je zdravnikom znatno olajšalo in pospešilo delo. Nekateri zdravniki so to že
sami spoznali in si preskrbeli svojo bolničarko, vendar so ti za sedaj še v manjšini.
Kot znano imamo na Goriškem okrog 72.000 zavarovancev pri bolniški blagajni ali skoro polovico vsega prebivalstva. Zdravniško službo pri bolniški blagajni opravlja trenutno 61 zdravnikov za splošne potrebe in 5 zdravnikov za otroke v starosti do . 6 let. Povprečno bi torej prišlo na posameznega zdravnika po 1100 do 1200 zavarovancev; to bi še šlo, ko bi bili zavarovanci sorazmerno porazdeljeni na vse zdravnike enako, V praksi pa se dogaja, da imajo nekateri zdrav liki do 1500 oskrbovancev, ali tudi še več v manjših krajih, kjer je po en sam zdravnik INAM, drugi pa držijo križem roke,, ali skoraj. Za primer naj navedemo, da imajo v okrožju Ronke-Pober-dob samo štiri zdravnike za
okrog 7500 zavarovancev in torej pride v tem primeru nujno več kot po 1500 pacientov na posameznega zdravnika, čeprav bi morala biti to skrajna mera obremenitve.
Zato predlaga dr. Beviglia, naj bi v prihodnjem decembru, ko bo dana možnost, da si zavarovanci preberejo svojega zdravnika, izbrali nekateri take, ki so do sedaj imeli manj pacientov in bi tako razbremenili tiste, ki jih imajo preveč in kjer je nujno treba čakati, da pridejo posamezni bolniki na vrsto. Na sedežu bolniške blagajne v Ul. Leopardi bodo pravočasno izdelali seznam takih zdravnikov in dobro bi bilo, da si ga zavarovanci ogledajo pred svojo ponovno izbiro.
Tudi otroških zdravnikov je odločno premalo, saj jih vrši službo za INAM na vsem Goriškem samo pet, od tega po dva v Gorici in Tržiču ter eden v Krminu in zato so pred njihovimi ambulatoriji še vedno vrste.
To je v kratkem nekaj ugotovitev o dosedanji praksi novega sistema. Seveda moramo upoštevati, da smo šele na začetku, ker so trije ali štirje meseci odločno prekratka doba, da bi mogli potegniti dokončne zaključke in se bo marsikaj že tekom prvega leta izboljšalo, zlasti če bodo merodajni činitelji skušali sproti odstraniti napake in pomanjkljivosti, ki se bodo pojavljale.
lago dovolj zdravnikov, ki bi
Hudo neurje na Goriškem povzročilo veliko škodo
Pobesnela Soča, ki je narasla za 2 metra je podrla osrednji del mosta pri Podgori
Pri Sovodnjah je dosegla hiše «v vasi», od koder so odpeljali precej živine na varnejša mesta Poplave tudi v mestu, zlasti na vogalu Ul. Palladio
Posledice izdatnih padavin v vsem alpskem svetu smo včeraj občutili tako na Goriškem kot v Benečiji. Reke so dosegle maksimalne višine, zabeležene v zadnjih desetletjih, in napravile izredno veliko škodo.
Tako je Soča včeraj opoldne podrla betonski most, ki povezuje Podgoro s Stražica-mi, ter na takšen način povzročila hudo škodo cestnim zvezam med Podgoro, tamkajšnjo tekstilno tovarno ter mestom.
Nevarnost, da se most podre, je občinski tehnični urad predvidel že dopoldne. Kakor vsakikrat, kadar je deževje, je tudi včeraj ponoči in ves dopoldne mestni delavec Bre-gantini pazil na nivo Soče, k’ se je neprestano dvigal. Ob 11. uri so poslali ra obe strani mosta mestne stražnike, da bi preprečili dohod ljudi na most, ki se je že pričel nevarno tresti. Ker so nekatere osebe, ki se jim je mudilo na delo, kljub opozorilom stekle čez most, so poklicali karabinjerje iz Podgo-re, ki so ga dodobra zastra-žili.
Okoli 12. ure je prišel na kraj župan s predstavniki tehničnega urada, ki so si ogledali položaj. Na obeh straneh mosta se je medtem nabralo tudi polno ljudi, ki so strmeli v naraslo, rjavo po-
barvano reko, ki se je valila proti m.orju v obliki velikih, do poldrugi meter visokih valov. Izračunali so, da je drvela voda z brzino okoli 6 m na sekundo.
Okoli 14. ure je bil nivo Soče skoraj dva metra nad normalno višino. Pogledi vseh so bili uprti v strukturo mosta, ki je kljuboval ogromni sili, dasiravno sloni na vitkih stebrih.
Ob 14.02 so prebivalci, ki so stali na podgorski strani, kjer je bil tok reke najmočnejši, opazili, da se ie en steber prelomil in padel v vodo. Takoj za tem je štrbuknil vodo še zgornji del mosta, kjer je asfaltno cestišče Voda je samo nekoliko vzkipela in še bolj pritisnila ob opor ruke. Polagoma je pričel popuščati drugi opornik in zgor nja konstrukcija mosta se j t močno nagnila proti vodi. Tako je kljubovala poldrugo uro. Ob 15.32 se je pričela že-lezobetonska vez trgati. Pod pritiskom toka se je ogromen blok pričel polagoma vgrezati, na zgornjem koncu, kjer je bi! še povezan, pa ie pričel odpatsi omet. Zelezje se je zaiskrilo in popustilo:	tudi
drugi del cestišča je tako zagrmel v vodo, in sicer tako nahitroma, da so to videli le malokateri. Vse to smo opazovali z vrta Emila Jarca v
k';0 Ot bir”11"-13 te količi-S?ia*i?.°veljnii ra*vidna. Za-S0d?^a ribiške ladje
imenih UDrteJ ,ga obt°-
Pravi Prekrsitov.
1 - ,Pr.e(l kazenskim je vsa zadeva
iiiiimiJiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHimiii minimum t mi miiimimiimmiiiimiiiiiimiiiuim n miimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ss«
K**,
dr
ugace
končala
KC'h>oggr°ernik- odv- A V\s°di!č- • Je namrec
vrsto doku
le kQj®rih je razvid-
mnijeva
časa po
k	,	.---w
izkrcala
ladja
morju
k q*ii» Drici Je izkrcala
fciCv*“a?^a,Mih ter se
leh aa,odPrto mor. ’ da tli i°a ?zov bi’
J ti«, °sebarJ mstnik prodal He;<večmHenje^h 700 Pfi WovbidaKJlhJe U-
VM. Kvečjemu predpi-vsakda-
„ ^t
» tiu- ie kazen-tT.11 tjAharnB1 ,obs°dilo na Sj* Nlih a iCazni. V po-? \atQnu0 V a . obtožb pa dejani Ceš da inkri-.. Janla ne obstaja-
^ obj"V za°schir>i. tožilec
hS	ip!"ar strip‘
sodiščem,
Vt1 M»>ral dr- Edel,
'V h} ’0 Ceh i?-0Variati 57‘ Nv,' pri t“hln lz ul‘ce
N}>eiPrav zi razPravi ie
VŽlU „*■ ki ^a dva različ-Vjk . enega Ju sodniki V*}*0 pren samega- Ce-»v&««m dolžili, ženst lani poskui šliie ‘ce n torbico z Vs° ga a , Konterošu. ih,. do'žUi, da je JVC'- d« 13. ok-Ifi r'o rfavnal s svo->- & ki ?eUeHri?i ‘er s i. btožJ® duševno 0-svoii^? Je trdila, ravnanjem morali zate-
razpravi je
da je hotel t«,-a Konterošu.
*	'"'"•SEVŽ;
Sl:
Vesti iz Nove Gorice
Preuredili in izboljšali bodo 20 osnovnih šol v vsem okraju
Nadaljnji razvoj na Bovškem
Prejšnji teden se je mudila v Novi Gorici komisija za a-sanacijo šolskih poslopji v skladu s programom in po navodilih organizacije UNICEF. Po tem programu bodo v go-riškem okraju uredili prostore 20 osnovnih šol. Potrebna sredstva bo do polovice zneska prispevala organizacija za mednarodno pomoč, drugo polovico pa posamezne občine in gospodarske organizacije. Od tega nameravajo znaten del prispevati krajevne skupnosti s prostovoljnim delom.
Pri obnovi poslopji bodo pazili predvsem na ureditev sanitarnih prostorov, poskrbeli bodo za napeljavo pitne vode v šolska poslopja, uredili sodobne šolske kuhinje in šolske vrtove. Začeli bodo tudi s sistematičnim zdravniškim pregledom otrok. V šolski program pa nameravajo uvesti tudi pouk kuhanja in gospodinjstva, ki naj se ga na-uče učenci.
* # #
Kmetijske zadruge v okraju so že izdelale načrt za razvoj kmetijstva v letu 1961—62. V tem načrtu je predviden nadaljnji razvoj živinoreje, poleg sadjarstva in vinogradništva, dočim bodo posejali manjše površine s pšenico.
Živinoreja je že sedaj močna kmetijska panoga, saj zavzemajo krmske rastline že
zadružne živinoreje ■ Planinski pašniki - Ukinitev kmetijske šole v Ložah
sedaj nad 23 odstotkov setvene površine. Z žitom in koruzo posejane površine pa so se v zadnjih letih zmanjšale od 54 na 47 odst. celotne površine njiv.
Tudi na Bovškem posvečajo vedno večjo pozornost 0-krepitvi živinoreje. Uredili so nove planinske pašnike in hleve in podaljšali pašno sezono, ki znatno poceni vzdrževanje živine na okrog šest mesecev letno, saj je bila letos živina do začetka oktobra na planinskih pašnikih. Na tamkajšnjem zadružnem posestvu so dosegli povprečno molžnost krav po 2500 litrov letno in računajo, da jo bodo v kratkem dvignili na 3000 litrov.
V zvezi s kmetijstvom naj še omenimo, da so ukinili kmetijsko šolo v Ložah na Vipavskem, zato pa je rezerviranih 15 mest za učence gori-škega okraja v novi srednji kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Inventar nek danje šole v Ložah je prevzela okrajna kmetijska zbornica,
S steklom si je prerezal roko
Predsinočnjim nekaj pred polnočjo so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško bolnišnico 20-letnega Giuseppa
Custrina, ki stanuje v Ulic: Brigata Etna 2. Ko se je nahajal v restavraciji «Gorizia» v Ul. Morelli je, verjetno že malo okrogel, udaril z roko po steklu v oknu, ga razbil in si pri tem prerezal kito na podlaktu desne roke.
Zdravniki so mu nudili prvo pomoč in ga pridržali v bolnišnici na zdravljenju za 30 dni.
Usoden padec po stopnicah
Včeraj okrog 13. ure so z avtom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico 73-letno Kristino Bitežnik iz Ul. Formica št, 4. Ko je namreč hotela doma po stopnicah, ji je po nesreči spodrsnilo, da je padla in si ori tem zlomila levo nogo. V bolnišnici so jo pridržali na zdravljenju za 30 dni.
VČERAJ V PODGORI
Pri padcu si je zlomila nogo
Včeraj nekaj pred 11. uro dopoldne so poklicali avto Zelenega križa v Podgoro, kjer se je ponesrečila na domu 53-letna Alojzija Ambrožič iz Ul. Brigata Cuneo 28. V bolnišnici so ugotovili, da si je pri padcu v stanovanju po vsej verjetnosti zlomila levo nogo. Zato so jo pridržali na zdravljenju za 40 dni.
Podgori, tik vode, ki je neprestano naraščala. Jarc nam je povedal, da je bila Soča leta 1922 še višja kot včeraj in da je odnesla vojaški most, katerega betonski podstavek se še danes vidi na njegovem vrtu.
Kaj je povzročilo nesrečo, še ni točno dognano. Domnevajo, da se je ob opornik za letelo deblo, ki ga je voda prinesla iz zgornje soške doline. Vsekakor je nesreča zelo huda, ker bodo morali šte-, vilni delavci in delavke, ki so zaposleni v dveh .največjih goriških tovarnah, se pravi v tekstilni tovarni in v oAFOG, ki sta na obeh bregovih Soče, hoditi ali čez pevmski ali ločniški most, kar je zelo daleč in v zvezi z veliko zamudo časa. Zaradi tega je Delavska zbornica že včeraj popoldne vprašala županstvo, kaj namerava ukreniti, da bi se most čim prej popravil. Odgovorili so jim, da so že vprašali pristojne organe za prispevek.
Most čez Sočo pri Straži-cah, ki mu pravijo tudi brv, so pričeli graditi leta 1956, da bi opravili vrzel, ki ie obstajala v zvezah med naselji na obeh straneh Soče. Uradne so ga otvorili 14. septembra. Zgradilo ga je neko podjetje iz Padove, in sicer za 18 milijonov lir, ki jih je prispevala država. Most je dolg 223 metrov, širok pa 2.30 m.
Deževje je prišlo povsem nepričakovano, in sicer po izredno suhi dobi. Predvčerajšnjim proti večeru so padle prve kaplje, ponoči pa je pričelo deževati kot iz škafa, tako da je od 19. ure v toreK zvečer do 7. ure v sredo zju traj padlo 80 mm dežja, od 7. do 11. ure pa nadaljnjih 40 mm, kar da skupno fantastično -količino 120 mm. Ce so toliko padavin izmerili na go-riškem letališču, koliko jih je bilo šele v zgornji Soški dolini, kjer je deževalo vzdr-žema okoli 20 ur. Po vsem tem je Soča, ki smo jo po po pesniku vajeni imenova*i • bistro hči planin«, iz sicer bistre, toda kristalno čis^e vode, postala pravi veletok umazane, razbesnele vode, ki je uničil vse, kar je doseger na svoji poti.
Pri Sovodnjah je Soča zaprla pot Vipavi, ki ie močno narasla in preplavila za kakšnih 40 cm, občinsko cesto, ki povezuje Rubije s Pečjo, ir. sicer ravno na kraju, kjer gradijo novo tovarno. Voda jo vdrla na gradbišče in napravila hudo škodo.
Soča pri Sovodnjah pa je dosegla prve hiše «v vasi«. Razlila se je po Gulinovih njivah, da so se močno prestrašili vsi prebivalci zaselka in nekateri med njimi kot r.a primer Butkovič, Devetak in Kovic, odpeljali živine iz hlevov na varnejši kraj. Vsi starejši prebivalci, ki sicer poznajo Sočo, kadar naraste in jim odnese cele njive, ne pomnijo, da bi njene vode dosegle hiše «v vasi«. Na tem kraju je napravila tudi precej škode na njivah, kjer je zalila zelje, seno, ki je biio v kopicah, itd. Ni pa izključeno, da ni po stari navadi spet odnesla kaj njiv v neposred ni bližini glavne struge.
Kot vedno ob takšnih prili-
kah, so tudi včeraj imeli gasilci polne roke dela. Vodo so morali črpati iz elektrarne SAFOG in iz prostorov tekstilne tovarne. Ob 8.15 so jih poklicali na vogal Korzo Italija in Ul. 9. avgusta, kjer so morali odstraniti napisno desko s hiše odv. Tonklija. O-koli 9. ure so odstranili omet na Trgu Cavour 2, ki se je odluščil od zida. Ob 16.30 so jih poklicali v St. Maver, kjer je Pevmica vdrla v hišo Alojzija Figla, da so pred .uničenjem rešili pohištvo. Poklicali so' jih' tudi v Gradiško, da so z gumijastimi čolni prišli do naprav CAFO, ki so bile poplavljene.
Neurje in strele so močno poškodovale električno in telefonsko omrežje. Na telefonskem omrežju je nastalo 5 hudih okvar. Tudi zveza s Sovodnjami je bila prekinjena za daljšo dobo. Okoli 200 telefonskih naročnikov ie zahtevalo pomoč strokovnega osebja, da je zamenjalo varovalke, ki so pregorele.
Okoli 8. ure zjutraj je bila Gorica na številnih krajih bolj podobna obmorskemu kot pa celinskemu mestu. Požiralniki na cestah so se zaradi obilice listja, ki ga je dež sklatil z drevja, zamašil in povzročili nastajanje velikih, težavno prehodnih luž. Največje takšno «umetno jezero« smo videli na začetku Ul. Palladio, kjer je voda dosegla višino pol metra in se je po Ul. Mi-ghetti odtekala na Placuto. Sele mestni delavec, ki je požiralnika očistil, je napravil konec brezkončni luži, čez katero si nihče ni drznil.
O hudih nalivih nam poročajo tudi iz Beneške Slovenije, kjer so potoki preplavili cesto pri Sent Lenartu,
Medtem ko poročamo, se nad Goriško še vedno podijo temni oblaki, iz katerih se ob spremstvu vetrovnih suukov občasno vlije močna ploha.
Illllltllllllllllllllllll■!llll■■l•>■lll""ll■lllll,lll,,
OD VČERAJ DO DANES
v	(AtRUA
CORSO. 16.30: ((Velikani pod nebom«. Italijanski dokumentarni film o zgodovini letalstva.
VERDI. 17.00:	«San	Tropez
blues«, M. Lafored in J. Hi-ghelin. Francoski črnobeli film.
VITTORIA. 16.45: «Pod žgočim soncem«, R. Hudson in J. Adams.	Ameriški	barvni
film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.30: «Piknik v Afriki«, P. Alexander in A. Cutvvell.	Ameriški	barvni
film.
DEZURNa"LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PON-TONI - BASSI, Raštel št. 26, tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 18 stopinj ob 9. uri, najnižjo 14 stopinj predvčerajšnjim ob 19. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 90 odstotkov. V zadnjih 24 urah, do 16. ure sinoči je padlo 126 mm dežja.
Grozna sila vode
Toliko vode v strugi Soče ne pomnijo najstarejši ljudje
Mestni stražniki so zaprli podgorski most, katerega osrednji dei je pogoltnila razdivjana Soča
Vodne mase so dolgo pritiskale ob izpostavljene opornike, dokler...
UMiii
**:<:••• •• ' •
* . ■:<##*' '
4 ?\ - |*"”*■
= " ~ ” 'X ' "V'
ni ogromni betonski blok štrbunknil v vodo. (Slika je bila napravljena v trenutku, iio se ie odigralo zadnje dejanje borbe med razbesnelim elementom in kljubovalno
betonsko konstrukcijo)
Mestni delavci, stražniki in kronisti na začetku mosta, kjer so postavili kozo z opozorilnim uADisom, da bi kdo i»one>;edotBa ne zašel y nesrečo
Mednarodni atletski miting v Bologni
Poljakom levji delež zmag kar pet v II disciplinah
Jugoslovan Kovač zopet prvi v teku na 400 m
BOLOGNA, 18, — Dež in slabo vreme z močnim vetrom je precej motilo današnji mednarodni atletski miting, katerega so se udeležili številni jugoslovanski, sovjetski in poljski atleti, poleg Italijanov, med katerimi pa so manjkali
najboljši.
Največ zmag je pripadlo Poljakom, ki so si zagotovili v enajstih disciplinah kar pet prvih mest. Poljaki so bili najboljši v metu krogle in diska, v troskoku in v teku na 3.000 in 1.500 m. V teku na 200 m, <t »koku v višino in v metu kopja pa so zasedli drugo me-»to.
Najboljši rezultat je dosegel Poljak Malcherczyk v troskoku, ki je skočil 16,33 m. Jugoslovan Kovač, ki je zmagal v teku na 400 m na mednarodnem mitingu v Rimu. je ta
svoj uspeh ponovil tudi danes. Tudi Jocovič v metu krogle in
TEHNIČNI
REZULTATI
110 m z ovirami:
1. ŠVARA (G.Triestina) 14’’2
2. Cistjakov (SZ) 14”3
3. Cornacchia (Aterno Pescara) 14”5, 4. Bugala (Polj.) 14’’9, 5. Gerbig (Nem.) 15”, 6. Maz-za (FFOO Padova) 15”.
3.000 m:
1. ZIMNY (Polj.) 8’12”6
2. Kubicki (Nem.) 8’12”8
3. Allonsius (Belg.) 8T3”, 4 Rizzo (Riccardi Milan) 8’13”6, 5. Sommaggio (FFOO Padova) 8’19”8, 6. Motyl (Polj.) 8’22”6,
7. Ambu (Lancia Turin) 8’37”,
8. Sidler (Sv.) 8’37”6.
200 m:
1. JONSSON (švedska) 21”5
2. Foik (Poljska) 21"6
3. Sardi (Pirelli Milan) 21”8,
4. Ottolina (Pirelli Milan) 22”,
5. Prokorowski (SZ) 22”1, 6. Morale (Coin Mestre) 22”3.
Krogla:
1. SOSGORNIK (Polj.) 18.07
2. Lipsnis (SZ) 17,43
3. Jocovič (Jug.) 16,99,	4. Monti (Virtus Este) 16,12, 5. Paccagnella (FFOO Padova) 14,25, 6. Rado (Ug. Biella) 14,18.
1500 m:
1. BARAN (Poljska) 3’47”1
2. Salonen (Finska) 3’58”6
3. Ambu (Lancia Turin) 4’ ln 15”7,
400 m z ovirami:
1. CEVICALOV (SZ) 51 ”5
2. Frinolli (Centrale Roma) 52 ”4
3. Makowski (Polj.) 52”6, 4. Gavelli (Edera Forli) 52”6, 5. Castiglioni (FFOO Padova) 54”4, 6. Romano (Frat. Mode-na) 57”7.
Skok v višino:
1. PETTERSON (Sved.) 2,05
2. Czernik (Polj.) 2,00
3. Majtan (Jug.) 2,00, 4. Zam-parelli (Cus Genova) 1,95, 5. Tauro (Ati. Treviso) 1,90
400 m:
1. KOVAČ (Jugoslavija) 47”9
2. Barberis (Fiat Turin) 48”8
3. Rosso (FFOO Padova) 49”6, 4. Montanari (CSI R. E-milia) 51 "1.
Kopje:
1. Kuznjecov (SZ) 79,71
2. Machovvina (Polj.) 75,62
3. Pollastri (Frat, Modena) «2,13.
Disk:
1. PIATKOWSKI (Polj.) 57,69
2. Rado (Ug. Biella) 52.81
3. Beger (Polj.) 52.24, 4. Gros-*i (Fiat Turin) 50.26, 5. Dalla Pria (FFOO Padova) 49,05, 6. Natoli (Pirelli Milan) 45.19,
Troskok:
1. MALCHERCZYK (Polj.) 16,33
2. Kreer (SZ) 16,29
3. Cavalli (FFOO Padova) 15,66, 4. Bisson (Virtus Este) 15,42, 5. Camaioni (Fiat Turin) 15,02, 6. Rakkamo (Fin.) 14,86, i7. Paccagnella (FFOO Padova) 14,49.
Majtan v skoku v višino sta potrdila odlično formo in sta zasedla v današnji hudi mednarodni konkurenci tretje mesto. to je isto kot v Rimu.
Na 400 m z ovirami je zmaga pripadla sovjetskemu tekmovalcu, medtem ko se evropski rekorder Morale ni udeležil tega teka. Morale je nam-ren nastopil le v teku na 200 m. kjer pa je zasedel zadnje mesto.
V odsotnosti Sidla je prvo mesto v metu kopja pripadlo sovjetskemu atletu Kuznjeco-vu, ki je pustil za seboj zelo nevarnega Poljaka Machovine. Šved Petterson se je danes oddolžil za poraz v Rimu in je zmagal v skoku v višino, medtem ko se je moral Poljak Czernik zadovoljiti z drugim mestom. V teku na 200 m je tokrat Šved Johnsson presenetil in je pustil za seboj celo favorita Foika. V glavnem se lahko reče, da danes ni nihče dosegel izrednih rezultatov, a to je treba pripisati neugodnemu in predvsem hladnemu vremenu.
SIENA, 18. — Poleg italijanskih, poljskih, sovjetskih, romunskih, čeških in madžarskih atletov se bodo udeležili mednarodnega mitinga, ki bo v nedeljo v Sieni, tudi trije jugoslovanski predstavniki. Ti so Kovač, ki bo nastopil na 400 m, Jocovič in Majtan, ki sta se prijavila za met krogle oziroma skok v višino.
ni tekmj prvega izločilnega kola za pokal velesejemskih mest je beograjska Crvena zvezda danes premagala švicarsko moštvo iz Bazla s 4:1 (2:1), Ker so beograjski igralci zaključili prvo tekmo neodločeno 1:1, so se uvrstili v drugo kolo tega nogometnega turnirja
DVIGANJE UTE2I
BUDIMPEŠTA, 18. — Madžarska zveza težke atletike, ki bo morala organizirati prihodnje evropsko prvenstvo v dvigu uteži, je sklenila, da bo ta prireditev od 21. do 27. maja prihodnjega leta v Budimpešti. To odločitev so sporočili tudi glavnemu tajništvu mednarodne zveze, ki ima sedež v Londonu.
Svetovno nogometno prvenstvo
Zima že trka na vrata
Skoraj v vseh conah in skupinah Cela vrsta mednarodnih tekmovanj znani finalisti zaključne faze na zasneženih italijanskih sinučis
Finalni del turnirja bo v Čilu 1962. leta
Izločilna srečanja za svetovno nogometno prvenstvo, ki bo v Čilu gredo h koncu Preostane le še nekaj tekem, ki pa v glavnem ne bodo odločilne važnosti za dokončno razvrstitev v lestvicah raznih con in skupin. Po zadnjih tekmah v izločilnih skupinah je položaj naslednji:
EVROPA
0 6 1 4
4 0
Švica-
1. SKUPINA Švedska	3	3 0
Švica	3	2 0
Belgija	4	0 0
Manjka še srečanje
Švedska (29. oktobra).
2. SKUPINA Francija	3	3 0	0	6
Bolgarija	2	10	12
Finska	3	0 0	2	0
Preostale tekme: Bolgarija-
Finska (29. oktobra), Bolgari-ja-Francija (12. novembra).
3. SKUPINA
Zah. Nemčija 3	3 0	0	6
• Grčija	3	10	2	2
S. Irska	4	10	3	2
Nemčija-Grčija
Preostane:
(21. oktobra).
4. SKUPINA Madžarska	3	3	0	0	6
Vzh. Nemčija	3	0	12	1
Holandska	2 0 111
Preostale tekme: Hoiandska-
Nemčija, Madžarska-Holand-ska (22. oktobra).
5. SKUPINA
SZ	3	3	0	0	6
Turčija	2	10 12
Norveška	3	0	0	3	0
Preostale tekme: Turčiia Norveška (29. oktobra), Turčija - SZ (12, novembra).
im n n um m n mu m m m lini m m iiiiiiiiitiitiitiiiiti m iiiiiliiiiiitiiiiiiiiii milimi milnim m n n umiti umu m mn mm m m n umni n n ■milnim
V Bologni od petka dalje svetovno prvenstvo v kotalkanju
NOGOMET
KIJEV, 18. — Dinamo iz Kijeva je praktično nogometni prvak Sovjetske zveze za letošnje leto. Z neodločenim izidom, ki ga je Dinamo v predzadnjem dnevu prvenstva dosegel z moštvom iz Harko-va, si je kijevska enajstorica nabrala v 29 srečanjih 43 točk. Dinamo je tako prekinil premoč moskovskih enajstoric, ki so 23 let prevladovale na nogometnih igriščih Sovjetske zveze.
MEDNARODNI NOGOMET
JENA, 18. — Povratno srečanje drugega izločilnega kola turnirja za pokal prvakov med vzhodnonemškim moštvom SC Motor Jena in enajstorico Wa-lesa Swandea Town se je končal s 5:1 (2:1) za domačine Ker so Nemci v prvi tekmi zaigrali neodločeno (2:2) so se uvrstili v nadaljnje kolo.
* * *
BRUSELJ, 18. — Nogometna reprezentanca Belgije je nocoj pred 10.000 gledalci pre-magala Francijo s 3:0. Prvi polčas se je končal z U0. Gole so dosegli v 19’ prvega polčasa Hannon, v 15’ drugega dela igre Vandenberg, v 22’ pa Verniest.
* * *
BEOGRAD, 18.
Sanje Tjaške in za glavo večjega Petra so danes pos
4
0
(29.
Jugoslavija se bo udeležila prvenstva s petimi tekmovalci V petek prvi dan tekmovanja
Na mizi pred menoj leže raztreseni izrezki iz časopisov. Kratka poročilca športnih strani. Hranim jih v spomin na dni, ko sem še pisal o njunih prvih uspehih, zasledoval njun razvoj in nezadržno pot navzgor.
Trinajst let bo že, razberem iz njih, ko sta s kotal-
kami prvič stopila na betonsko ploščo ljubljanskega kotalkališča z drobnimi, negotovimi koraki. Sest let je bilo Tjaški Andree takrat in njen poznejši partner Peter Per-šin je bil komaj za glavo večji od nje. Danes sta oba že študenta, oba večkratna jugoslovanska prvaka v paru tn posamezno, a kljub temu skromna športnika-amater-ja, vsa predana svoji lepi panogi.
Zdaj je pred njima Bologna in svetovno prvenstvo v umetnem kotalkanju, za njima pa dobrih dvanajst let neutrudnega dela. Dvanajst let skupnih priprav, požrtvovalnosti in močne volje je bilo treba, da se bosta lahko ta mesec pomerila v bolonjski palači športov z najboljšimi vrstniki iz dvanajstih držav.
Obiskal sem ju v športnem parku inž. Stanka Bloudka v ljubljanskem Tivoliju in nekaj minut odmora med napornim treningom smo izrabili za kratek razgovor.
• Konkurenca bo huda, kot še na nobenem podobnem tekmovanju do sedaj*, je odgovorila Tjaša na vprašanje kaj meni o udeležencih prvenstva.
V povrat-
  IIIHII
OD TU IN TA
V Milanu se govori
Greaves se bo vrnil v Anglijo?
MILAN, 18. — Že dalj časa krožijo govorice
da se bo Greaves vrnil v Anglijo. Znano je, da nogometni igralec ni mogel živeti v Italiji in, je s svojo trmo povzročil Milanu več škode kot koristi. Vodstvo Milana sicer še ni izreklo zadnje besede, pa čeprav je priznalo, da je pripravljeno tudi «prodati» Greavesa, pod pogojem seveda, da so ponudbe na
višini realne vrednosti igralca. Govori se tudi, da se angleško moštvo Chelsea poteguje za Greavesa in ni izključeno, da bo vodstvo Milana dalo privoljenje za vrnitev v Anglijo. Predpogoj je seveda večmilijonski znesek v zameno za toliko opevanega igralca.
BOKS
TACOMA, 18. — Svetovni prvak srednje kategorije za NBA Gene Fullmer bo 9. decembra letos branil svojo krono proti svetovnemu prvaku welter kategorije Paretu.
•Številčno najmočnejše zastopstvo bodo poslali Nemci, pa tudi favorite lahko izbiramo med njimi, čeprav Španci in Italijani ne zaostajajo dosti. Lansko leto zaradi olimpia&e ni bilo mednarodnih tekmovanj in v tem času je stopil v ospredje nov mlajši kader. Prav res ne vem, kako se bomo mi odrezali in počutili med vso to elito..
Peršina pa sem povprašal o jugoslovanskih tekmovalcih.
•Poleg naju bodo startali še Katjuša Derenda, njen partner Franek Klemenc in Binca Kristanova. Z nami pa gredo še vaditelji Mara Drašlerjeva, Jože Resman in Miro Rozman ter poleg vodje Jožeta Silira še nekaj opazovalcev. Vsi se seveda pripravljamo s podvojeno skrbnostjo in upam, da bomo upravičili svojo udeležbo. S Tjašo sva imela precej smole. Tik pred državnim prvenstvom se nama je razbila gramofonska plošča.	Takrat
smo jo sicer za silo zlepili, zdaj pa sva pod Marinin vodstvom naštudirala novo sestavo za par na glasbo Bojana Adamiča».
• Res škoda,, je pripomnila Tjaša, «da nama je ostalo le še nekaj dni časa. Drugi namreč več let brusijo in pilijo svoje točke. Upam,	da bo
šlo vseeno brez smole. Najina želja je seveda, da bi s čim bolje uvrstila in se čim več naučila. Potrudila se bova, to je vse kar sedaj lahko rečem. Več boš lahko zvedel, ko se vrnemo».
Poslovili smo se.	Zaželel
sem jima kar največ uspeha in srečno pot. Tjaša je še zaklicala za menoj, naj nikar ne pričakujem kakega presenečenja.
Mračilo se je in njuni silhueti sta pod mogočnimi kostanji vnovič skladno poleteli čez belo ploščo.
Sanje šest let stare Tjaške in komaj za glavo večjega Petra so postale stvarnost.
MIRO TOZON
BOLOGNA, 18. — Devetin-šestdeset tekmovalcev iz dvanajstih držav se bo letos u-deležilo svetovnega prvenstva v kotalkanju, ki bo od petka dalje v Palači športov. Tekmovalci so že začeli prihajati v Bologno, kjer bodo v četrtek imeli betonsko ploščo na razpolago za zadnji trening.
Najmočnejšo reprezentanco so poslali zahodni Nemci, ki bodo nastopili z 18 udeleženci. Velika Britanija bo zastopana s 7, Španija, Amerika in Italija s 6, Jugoslavija pa kar s 5 udeleženci. Tudi vzhodni Nemci so prijavili 8 tekmovalcev, toda zelo verjetno ne bodo mogli priti do vizuma za prihod v Italijo.
6. SKUPINA Anglija	3 2 10 5
Portugalska 3 1113 Luksemburg 4	10	3	2
Preostale tekme: Anglija -
Portugalska (25. oktobra).
7. SKUPINA Italija	110 0 2
Izrael	10 0 10
Preostane: Italija-Izrael (4.
novembra v Turinu).
8. SKUPINA Škotska	4	3	0	1	6
CSSR	3	2	0	1
Eire	3	0	0	3
Preostane:	ČSSR-Eire
oktobra).
9. SKUPINA Španija	2 110 3
Wales	2 0 111
Preostale tekme: Maroko -
Španija (12. novembra), Špa-nija-Maroko (23. novembra).
Maroko je zmagovalec afriške cone.
10. SKUPINA Jugoslavija	2	110	3
Poljska	2	0	111
Jugoslavija mora odigrati še
tekmo z Južno Korejo v Seulu 26. novembra. Prva se je končala z zmago Jugoslavije s 5:1.
AZIJA
J. Koreja	2	2	0 0	4
Japonska	2	0	0 2	0
AFRIKA
Skupina 1: Maroko. Skupina 2: Gana. Finale: Gana-Maro-ko 0-0, Maroko-Gana 1-0.
JUŽNA AMERIKA
Italijanska zimskošportna zveza je pred dnevi objavila razpored letošnjega udejstvovanja
MILAN, 18. — Italijanska zimskošportna zveza je objavila razpored letošnjih tekmovanj. Vsega skupaj bo kakih 90 tekem, med katere so vštete mednarodne in tudi za italijansko prvenstvo tako v juniorski kategoriji kot pri članih in članicah.
Na italijanskih smučiščih
bodo tudi številne mednarodne tekme FIS. Prva mednarodna prireditev bo 20. in 21. decembra v Breuilu in sicer v moškem smuku in slalomu za trofejo »Cervinia in Furggen*. Ostali razpored mednarodnih smučarskih tekem je naslednji:
27. in 28. januarja 1962 v Cortini d’Ampezzo: mednarodna *A» prireditev v moškem smuku in slalomu.
27. in 28. januarja v Orti-seiu-Selvi:	mednarodne «A»
tekme v ženskem smuku in slalomu.
4. februarja v Cortini d’Am-pezzo: mednarodne «B» tekme v smučarskih skokih.
Od 23. do 25. februarja v Canazeiu: mednarodne tekme za pokal «3 Tre» v smuku.
4. marca v dolini Aosta: mednarodne tekme «B» v teku na 15 km in 10 km za ju-
morje.
Od 9. do 11. marca v Sestrie-re: mednarodne tekme «K» v
v smučarskih skokih.
10. in 11. februarja v Gres-soneyu:	smuk	in slalom za
moške.
11. februarja v Dobbiacu: italijansko prvenstvo v skokih za kombinacijo.
21. in 24. februarja na Abe-tonu: slalom in smuk za žen-sKe.
Od 1. do 4. marca v Bor-miu alpske discipline za moške in ženske za italijansko prvenstvo.
tek na 15 km.
UP
*	tiri	u	®
18. in 19. marc,*m ja *"■ Mucrone:	veleslalo^	^	ju-
veleslalom « lom za moške, žensK"
CaP° v
18.' in 19. marca
morje
peratore:	slalom	18
lom za moške
,	23	,
Od 21. marca d° ,a![m 11 v Terminilluveles« slalom za moške. ^ 25. marca: tek na
italijansko PrvenstVu-vea; C 8. aprila — SeUa	:
leslalom za moške,
juniorje.	,r;„itenO:	v\
15. aprila v ViP1 jje J moške,
slalom za
jumorje Od ‘
6.' do 17.
vciimvu.	.sporedu	šest	tekmovam^
1. marca v Formazzi:	tek	skem	veleslalomu	jsal^o
na 30 km.
18. marca v Roccadicambio:
I Ventina, na hribu I na Tuckettu.
IIIIIHHIIIMHHHHIHMHIIHIIIIIIMHMIIIHHIHHHIMMIIHMMIIIIIHIHIIMIHHmO1
Ulil"11
. Skupina 1: Argentina (v finalu)
Skupina 2: Urugvaj (v finalu).
Skupina 3: Kolumbija (v finalu).
Skupina 4: Preostane srečanje med zmagovalcem severnoameriške cone	Mehiko	in
Paragvajem.
SEVERNA AMERIKA
Mehika	4	2 115
Kostarika	4	2 0 2	4
Antilje	4	1,12	3
V finalni skupini sta že svetovni prvak 1958. leta Brazilija in Cile kot pripadnik države, ki bo organizirala sve-I tovno prvenstvo 1962. leta.
smuku in slalomu za ženske in moške.
17. in 18. marca na Abetonu: mednarodne tekme v smuku in slalomu za ženske za »Pokal Foemmai.
30. marca in 1. aprila v Ca-tanii:	tridnevni mednarodni
spored na pobočju Etne s tekmovanjem moških in žensk v slalomu in veleslalomu.
V okviru italijanskih zveznih prireditev pa bodo naslednji nastopi smučarjev in smučark :
16. in 17, decembra na prehodu Rolle: smučarski skoki za kombinacijo in tek na 15 kilometrov.
31 decembra v Pontedile-gno: tek na 15 km.
4. januarja v Macugnagi: tek na 30 km.
20. januarja v Sappadi: tek na 30 km.
4. februarja v Cortini d’Am-pezzo:	italijansko prvenstvo
Prijave tekmovalcev za IV. športni teden sprejema:
TRŽAŠKA KNJIGARNA v Ul. sv. Frančiška do 26. t. m.
•iiuiiimiiiiiiimiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiininiiMiiiiiiiiiiiiimmimmiuMniiiuiiiiiiimniiimmiimiMiiiiiiiiinmi
Nogometno prvenstvo koprskega okraja
Kdo bo jesenski prvak Tomos ali Delamaris?
Odločilna tekma zadnjega dne jesenskega kola bo v nedeljo v Kopru
V šestem kolu nogometnega prvenstva koprskega okraja so dosegli v nedeljo naslednje izide: Tabor -Tomos 3:5. Delamaris - Jadran 3:1, Sidro-Pivka 4:1 in Ilirska Bistrica • Po-
stojna 0:6.
Najpomembnejše srečanje tega kola je bilo v Sežani, zlasti za Tomosa, ki se bi moral v primeru poraza odpovedati prvem mestu. Koprčani so sicer dosegli vodilni gol, pozneje pa so popustili, 'ako da je v začetku drugega polčasa Tabor izenačil in dosegel vodstvo 2:1, Ko je Vse kazalo, da se bo začela trda borba za toč-izvedli ne-
ke, so Koprčani kaj bliskovitih akcij, povsem zmedli domačo obrambo in v
le razveljavljena tekma Jadran -Tomos. Gostje iz Kopra so po zelo razburljivi igri zmagali s 3:2. Jadran bi zaslužil neodločen izid, saj je bil na igrišču najmanj enakovreden. Odločilnega pomena za potek igre Jt bila zastreljana enajstmetrov ka pri stanju 2:1 za Dekane V primeru realizacije bi Tomos najbrž ostal praznih roa . Tekmovalna komisija je razveljavila tekmi Tabor - Dela maris in Delamaris - Sidro. V prvem primeru so ugodili pritožbi Tabora, ker je sodni* kršil pravila, medtem ko sm o drugem primeru že pisali. Tekma Tabor - Delamaris bo 29. oktobra, Delamaris . Sidro pa 5. novembra.
Tekmovalna komisija js kaznovala igralca Sidra Tomasa s šest meseci prepovedi nastopanja zaradi povzročenih inci-Delamaris -
Tekmovalna določil*1 za IV. športni tedej
Od 22. t.m. pa do S. novembra bo v -.Udi#'1 SZ Bor zelo pester •športni teden*; s0 f
bo v številnih panogah, zaradi
reditelji smatrali za potrebno, da sesi
movalna določila, ki jih na znanje « objavljamo.	stai
it<*
1. Tekmovanje prireja ŠZ Bor s sedežem na ^s8 #
»Prvi maj*, Vrdelska cesta 5, kjer bodo tudl^g, movanja, razen planinsko - orientacijskega P 2. Urnik tekmovanj objavlja dnevno časopisje^ ^!
3. Tekmovanja se lahko udeleže člani in nečlan1 ^
4. Na prijavni poli so označene discipline 31	fi1’
mladin*^
MO za moške, ZE za ženske in ML za je le oznaka MO lahko nastopijo tudi je le oznaka ZE lahko nastopijo tudi m j^piT ni teh oznak ni omejitve. Za vsako teh 5 v vsaki disciplini ali panogi sestavljena Pose M na lestvica.	_ripi*
Mladinci morajo na prijavni poli poleg imena J tudi rojstno leto, katero	morajo	na	P
teljev pred tekmovanjem	potrditi	z	velj3vn
mentom.
6. Rojstna leta za mladince so: med dvema
ali mlajši, atlet.ka 1945 ali mlajši, namizn' ali mlajši.
7. Prijavnina znaša: 50 lir za nastop v eni >n nastop v dveh ali več panogah. Atletske fllsC!: $ jejo kot ena panoga. V primeru odsotnosti 8
t
100 P-p
f
tekmovalca se prijavnina ne povrne.	j	»U
8. Vsak prvi in drugouvrščeni v vsaki discip '	nJl r
nogi, kjer bo sestavljena končna lestvica,	$
jena z diplomo. Kjer se bosta prijavila le
vaica - posameznika ne bo tekmovanja Poseben prehodni pokal bo prejelo dru:	,	^
tekmovalo z največjim š.ev lom tekmov3 c h
Z 10
uštvč, pos.
trefe *K
bj prejelo v trajno last društvo, ki bo na ^
nih tednih* imelo največ tekmovalcev n,1'“ dr"5''*
rejelo	n<7
jočimi. Poseben prehodni pokal bo Prep,cJnSež'a
katerega tekmovalci oziroma moštva bodo »šp0-{ji<
boljše tehnične rezultate Društvo, ki bi p* teh111 .a
" -,,ce -iv*
tednih* dvakrat zaporedoma doseglo najboljse ^vdj1
Za
rezultate bo prejelo pokal v trajno last. -^ ^ tega pokala bo sestavljena posebna lestvi0 P j, tvih. Točkovanje za to lestvico bo takole- m *
uvrščeni tekmovalec dobi 6 točk, drugi 5,
treti1
Pri moštvih se število točk podvoji.	odvl*	o'r
9. V mejah možnosti se bodo vsa tekmovanj3^	^
pravilih mednarodnih športnih pravilnikov- tgPis j,
nje v streljanju, šahu, gimkani, namizne 50 atletiki je za posameznike. Os ala tekmov3 oPtj tvena. Število nastopajočih v igri »med 0 ^ orieb
ma* je 6 za vsako moštvo, pri planinsko	^
skem pohodu pa tri.	,;i„m	Pr'ii/
valiča in Vižintina, v obram bj pa Pogačnika. Pri domačih	dentov	na	tekm
pa je bil najboljši Rešetar.	Sidro.
V Izoli je Delamaris zaslu- Prihodnjo nedeljo bo na spo-ženo premagal borbeno enaj- redu zadnje kolo jesenskega stonco Dekanov. V prvem pol- dela prvenstva, v katerem se času je bila igra v glavnem bodo pomerili: Tomos . Dela-enakovredna, v drugem polča- maris, Jadran - Ilirska Bistri-su pa je gostom zmanjkalo1 ca, Postojna • Sidro in Pivka-kondicije in domačini so bili j Tabor. Srečanje v Kopru bo v premoči ter je njihova zrna- od.očalo o naslovu jesenskega ga najbrž še prenizka.	|	prvaka	in	pričakujejo rekor-
Siaro je brez posebnih	te-	j	den obisk-
žav odpravilo Pivko, presene-1 _ Lestvica po šestem_ kolu:
10. Vsak tekmovalec se mora podvreči določi^ -n
nekaj minutah dosegli tri go-1 ča pa katastrofa Ilirske Bistri- j Tomos
le. S tem je bila tekma praktično že odločena. Pozneje je Koper povišal razliko na 5:2, domačini pa so v zadnji minuti dosegli še en gol iz enajstmetrovke. Pri Kopru moramo spet pohvaliti napad, zlasti Ka-
če na domačem igrišču. Visok Delamaris poraz gre deloma na račun do-(Sidro bre forme Postojnčanov, delo- Postojna
ma pa na račun večjih oslabitev v moštvu domačinov.
Ker je bila pretekla nedelja prost dan, je bila na sporedu
Jadran Tabor II. Bistrica Pivka
6 6 0 0	25:9	12
4 4 0 0	14:3	8
5 3 11	16:5	7
6 2 13	17:11	5
6 2 13	9:11	5
5 113 14:16 4
6 10 5	8:29	2
6 10 5	2:21	2
teljskega odbora in je dolžan vesti se špof	1
no. V primeru nešportnega obnašanja 311 krškov bo prizadeti v 1. stopnji dobil pa bo izključen od vseh tekmovanj «špor 'pnj9- .jjcd V hujših primerih bo takoj izrečena 2. s^egt 0^ 11. Pritožbe sprejema razsodišče prireditelJs^" pf’ - i le 30 m-nut po zaključku tekmovanja- 'T' jjr, jjf mora biti pismena s priloženo kavcijo _c()(iiš"c.e i!
ne vrne v primeru .zavrnitve pritožbe.	e'r
vori na pritožbo pismeno in njegova 01 končna.	,prvl
12. Razdelitev nagrad bo 5. 11. 1961 na stadion približno ob 17.30.	jo ^
13. Za telesne poškodbe ali drugo škodo, ki nC p valeč utrpel med tekmovanjem priredite	J
ma nobene odgovornosti.	rok0*1
14. Prireditelj si pridržuje pravico, da katei določbo spremeni po svoji uvidevnosth Tg P
ŠPORTNO ZDRUŽENJ*
IVAN CANKAR
klanci*
111. Kako se je Francka omožila
To so bili vroči dnevi julija in avgusta, suh prah je ležal v zra. ku, nebo je bilo belosinje, kakor od vročega jekla. Ob tem času so napravili v trgu vsako leto veselico s petjem, šaljivo igro, deklamacijami in slavnostnim govorom. Slavnostni govori so bili Mihova stvar; pisal jih je notar, načelnik bralnega društva, in Mihov je govoril z visokim, donečim glasom in z lepimi kretnjami tiste dolge zavite stavke, polne nerazumljivih besed; sam se je navduševal sredi govora, sladko mu je bilo, ko je videl pred sabo vse polno rdečih, potnih obrazov, ki so strmeli vanj, migljalo je pred njim, čutil se je srečnega, vzvišenega nad vse na svetu in besede, gladko naučene, so le tako kapale z ustnic, sam jih ni več razumel in osvestil se je šele, kadar je izpregovoril zadnji stavek in ni prišlo nič več dalje; stal je še nekaj časa, poten, ves zardel, potem je stopil korak nazaj, priklonil se je nalahko in se je nasmehnil v čisto otroški zadregi, spodaj pa so kričali in ploskali. «Lepo si govoril, Mihov!» Mihov si je brisal čelo in srce mu je tolklo od blaženosti. «No, da, mislim, da se mi je posrečilo...
Veselica je bila konec avgusta, pripravljali so se že zgodaj
v juliju. Mihov je čakal in naposled je šel k notarju.
«No, kaj pa vi, Mihov?» ga je prašal notar.
Mihov se je nasmehnil vljudno.
«Zaradi govora, gospod notar... pojemo že štirinajst dni in za govor je treba tudi par tednov. Ne gre tako hitro, kakor bi si človek misli....»
Notar je bil v zadregi in Mihov je to opazil. «Ni ga še napisal!* si je mislil in hitel je, da bi se opravičil.
♦Tako se ne mudi, lahko še čakam teden dni... samo zato, da sem omenil....*
Notar se Je zazibal na stolu in je odgovarjal počasi in obzirno
«Glejte, Mihov, saj ste zmerom lepo govorili... ne zaradi tega, da bi vam kaj očitali... ampak krojač je bil tako siten, nismo se ga mogli odkrižati....*
Mihova je oblila temna rdečica; ustnice so se mu gibale, toda izpregovoril ni.
♦No... in pristopil je k društvu in je plačal precej deset goldinrajev za note... ne moremo mu odreči....*
Morda se je zdelo notarju, da se izgovarja preponižno; sram ga je bilo in zato je nadaljeval z drugačnim glasom, skoro osorno.
♦Pa tudi lep glas ima in« dober pevec je in priljuden človek je, vesel, ne tako čemeren.,.»
Ozrl se je po strani na Mihova, Mihov pa se je v tistem hipu domislil, da tudi on prej ni bil čemeren.
«Sploh pa to ni nič, da bi govoril zmerom isti človek... ljudje se privadijo in jih stvar ne zanima več niti ne poslušajo in govor se tako izgubi. Potolažite se, saj boste tako peli....*
Mihov se je nerodno poklonil, zinil ni besedice in je šel. Kakor otroku, mu je bilo — za plot bi stopil in bi se zjokal.... Ali nato ga je obšel silen, besen srd; okrenil se je že, da bi hitel k notarju nazaj, skočil predenj in kričal tam, tolkel s pestjo po mizi in; če bi notar odgovarjal, tako zaničljivo in
prešerno, kakor je govoril, bi planil nanj in bi davil, davil....
Tako ga je krojač pritisnil ob steno, pritisnil na prsi, da ni več dihati mogel; vse mu je ugrabil; prišel je v kariranih hlačah in v suknji s škrici in mu je vzel kruh in čast in življenje.... Od srda in žalosti se mu je zibalo pred očmi; ko je prišel domoV, je legel na posteljo, premetaval se je vso noč in ni zatisnil očesa. Časih se je vzdignil, stisnil je pest; v pol-sanjah se mu je zazdelo, da stoji pred njim na cesti, vse polno ljudi naokoli, in krojač se trese, bled je in prosi... toda on, Mihov, ne sliši nič — bije, bije v obraz in kri curlja po licih dol, na ovratnik, na suknjo.... Toda glej, kri je izginila mahoma in tolsti obraz se je smehljal veselo, zaničljivo in vsi naokoli so se grohotali..-. Zazdelo se mu je potem, da ležita na cesti, v prahu, roke se vijo, grabijo in že je stisnil Mihov za vrat, kakor s kleščami in stisnil debeli potni vrat in oči buljijo vanj z velikim vodenim pogledom... toda hipoma mu je roka zdrsnila ob potni koži, krojač je planil, pokleknil mu na prsi in spet se je smejal veselo in zaničljivo njegov tolsti obraz....
Prišla je nedelja, lepa avgustova nedelja; vročina je bila že malo ponehala, veter je pihal in beli oblaki so se igrali na nebu. Večer je bil topel in prijazen, cesta je bila polna ljudi.
Mihov je stanoval nad trgom in gledal je skozi okno po trgu dol; strašneje mu je bilo, kolikor bolj se je bližal mrak. ♦Zdaj bodo pričeli,* si je mislil in žile na čelu so se mu napenjale, polnile so se s krvjo, vročo kakor ogenj, in oči so se mu zalile, zastrla jih je težka motna mrena. Zazvonilo je sedem; dolgo je zvonilo, z lepodonečim prazniškim zvokom in Mihov je zastokal, kladivo je bilo po njegovih prsih, po njegovem čelu....
Vzdignil se je počasi, sram ga je bilo in kakor tat, z opreznimi očmi, s sključenim životom, je stopil na cesto. Šel je po poljski stezi, da bi ga ljudje ne srečavali. Domislil se je, kako je hodii na veselico prej; postal je sredi polja in zakričal bi od sramu in od bolečine. Nato si je očital, hotel se je strezniti
šiloma: «Ne bodi otročji, Mihov! Ostani doma in
01 JUIllfT .	'»1’lC	UUU1	UHUUJ1)	IVllliUV	S	Wotulll Cic/i	.ji^V
zanje; če mislijo, da bodo sami opravili, naj	v
skrbi imaš!» — Toda šel je dalje, slišal ni sam s ^ 5^
■ nulnminulnl X1<Minlr IrJ »li f f H TI OI	lil
kakor da bi mu prigovarjal človek, ki ni vredno, - jer nanj..,. ♦Kam pa, Mihov?* ga je prašala ženska-	^
plotu za hišo. Mihov se je prestrašil, kakor	^ jty
zasačil pri sramotni stvari. Odgovoril je v za .L, hitro dalje. «Na veselico, Mihov?* ga je prašal Ko ob stezi in gledal po polju, kjer se je nalahko ^ o«r'/7
žito. »Na veselico!* je odgovoril Mihov, ne da tu ^ se mu je, da gledajo za njim in se posmehuje.) ■
__ _ t. ..a  i . 2 —  1 — ,,aIi Ivii Kulin *v«4 ran rti 6R.T16	.1/1
— na hrbtu je imel z velikimi črkami zapisane j0 ( in hodil je med ljudmi kakor hudodelec, ki g°	^>^-
vklenjenega po cesti.	genci' vf
2e se je mračilo, vrtovi za hišami so bili v mjjic,y'ji stalo lepo enonadstropno poslopje — spodaj Sc' jj tfi 1K bralno društvo. Okna so bila že svetla, za zagr n po*,, v*
mikale črne sence Pred hišo in okoli vrta je sta*e j
otroci so se podili, ženske, praznično opravljene: čah na cesti.
so
Mihov si ni upal blizu, ali slišal je tako n® jp bi stal pod oknom. Prišlo je po stezi dvoje U g je umaknil, šel je v umazano krčmo, ki je bi
le par pijanih fantov je sedelo za veliko, z vu*u” poi.^j krčmar Je stal na pragu in je gledal s sovr&in	stf'
beio poslopje, ki je stalo tam ponosno in vse	tp	fi'
hovu je bilo, kakor da je bil prišel med zavrže	^	^
----- m J*
in laže mu je bilo pri srcu. Sedel je k oknu
zagrinjalo. ’	bii»	fJ*
Cesta se je polagoma praznila; prišla _je ^ tf*
veselica se je pričela. Mihov je čutil natanko je stopil govornik na oder ter se sladko prikloni •
♦Slavna gospoda!....*
(Na>
,daWva
ni1