Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Za i n s e r a t e se plačuje po '20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat.
Velja;
za celo leto 4 krone.:
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
U p ravni St vo „M i r a4 S * *« v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Leto XXV.	V Celovcu, 8. decembra 1906.	Štev. 49.
|jggr Današnja številka obsega 6 strani.
Končano.
Pred leti je bival v Celovcu star kapucinski pater. Ta mož si je zapisal nad svojo mizo besede: „Človek, ne jezi, a čudi se!;‘ Ta pregovor nam prihaja na misel, ko preudarjamo izid državnozborskih debat, ki z volilno reformo pokoplje koroške 'Slovence. Uresničilo se je vse do zadnje pičice, kar so sprva pričakovali pesi-mistje: Dobili so koroški Slovenci tisto, kar so jim blagovolili dati Vsenemci sami. Lastni krvni bratje pa jih pomirujejo:
.,Gruss mleli nicht unter den Linden,
Sind wir alleine daheim, wird sich’s schon fmden.“
Grozovito dejstvo nam je pred očmi: raztrgan je slovenski Gorotan v male kosce, politično uničen. Kdor bi nam bil pred letom prerokoval tako bodočnost, smatrali bi ga bili blaznim. Da, bodočnost nam je bila prikrita kakor grob, čas nam jo je odkril in plašno gledamo strupeni dar, ki se nam ponuja. A raztrgan ni le slovenski Gorotan: raztrgan je z njim vred slovenski narod! Zmagovalni voditelji se vračajo v domovino, postavljalo se jim bo slavolokov, enega dejstva pa ne bodo mogli prikrivati, da se je v borbi, iz katere prihajajo, slovenski narod decimiral, da se je izgubila cela desetinka domovine.
Kdo je krivi
Vsenemci seve! Dobernik in Lemiš sta vsemu kriva, zakaj nista Slovencem na Koroškem dala treh mandatov, ko bi se to bilo lahko zgodilo? Vsak razsodni človek mora sprevideti, da so Japonci bili krivi ruskega poraza na vzhodu, da so Prusi bili vzrok 1. 1866. Seve ! Če bi Dobernik in Lemiš ne bila branila, S. L. S. bi bila Korošcem gotovo priborila vse, kar si žele. Nobena krivda pa ne zadene voditelja S. L. S. in učenega mu mentorja, ki je izdeloval doma demokratske rakete, katere je potem slavni vojvoda v zbornici zažigal.
Volilna reforma ni smela priti v nevarnost, kdor tega ne spozna, je politični „otročaj“, je nerazsoden človek. In slovenski delegaciji gre na veke čast, da je edino ona spoznala ta položaj ter da je požrtvovalno, da, za vsako ceno
služila „reformi“. Da, učeni mentor S. L. S. je sijajno dokazal junaštvo Slovencev, ko je zatrjeval, da morajo Slovenci biti za reformo, in če bi nobenega sigurnega mandata ne dobili. Res, Slovenija ima v svojih žilah še mučeniške krvi.
Sveta stvar volilne reforme je bila tolikokrat v skrajni nevarnosti: Dobernik in Lemiš napovedala sta vojsko, če se od Nemcev terja nazaj, kar so slovenske zemlje pograbili — strašni ljudje so to, ki sveto stvar spravljajo tako v nevarnost! In Bartoli, kako nevaren človek! Wastian v Mariboru in vsi drugi sovražniki svete stvari! Krščanski socijalci in socijalni demokratje se s S. L. S. niti primerjati ne dado. Oni z reformo le pridobijo, oni niso zanjo žrtvovali niti lasu, zato gre Slovencem prva čast! Njihova je krona! V njihovih rokah je bila ves čas usoda volilne reforme in zvesto so čuvali ta sveti paladij, s svojo srčno krvjo so ga porosili! Več kot psička tepeš, zvesteje se te bode držal.
Zakaj 1
Popraševali smo, zakaj se ravno Slovenci niso nobenkrat niti z eno resno besedo oglasili za svoj kos pri skupni mizi? Morebiti nam kak psiholog ali psihiater stvar kedaj pojasni. In če drugega psihiatra ne bo, sodila bodo leta. Mi stvar umevamo: Prvikrat je bila zdaj Slovenija povabljena kot odločilen faktor v avstrijski državni koncert. Tla so polžka, gostje, navajeni kmetskih tal, so zdrsavali, ko je začela svirati „Zukunfts-godba“, ko sta se v urnem koraku zavrtela gospod krščanski socijalec in gospica so-cijalna demokracija.
Potem je bil slovesen obed: tu je Slovenec dobil, kar je drugim preostalo. Prišedši domov bo pripovedoval vsem, kako je bilo vse lepo in kako bo drugokrat še lepše, kadar zopet pride k veliki mizi. Da, narod XI. službene vrste smo.
Zakaj je tako prišlo? Ne znamo ključa do teh vrat; a bojimo se, da se najde ključ v več izvodih in da ga kak prijatelj kedaj izroči javnosti: „Ključ do uganke!" Človek ne more skoro verjeti, da je ves ta žalostni prizor resnica, stvar je prenesmiselna! In vendar vidimo dejstvo, bridko dejstvo. In če kdo pride s ključem odpirat le-ta skrivnostna vrata, kaj bo za njimi našel? Ljubezen do domovine? Ljubezen dò delavcev, do ^gospodarskega napredka? Navdušenje za vero? Želimo, da bi bili tako idealni motivi
nagibali vse, ki so sodelovali pri reformi. Ne bomo sumničili, a ne moremo, da bi ne povedali javnosti, kar pravijo poučene osebe na Kranjskem, da stvar izvira iz nekih osebnih motivov?
„Človek, ne jezi, a čudi se!“ — pravil je celovški kapucin.
Jalovi izgovori.
Zopet se mora konstatirati, da se S. L. S. v javnosti, pred narodom, ni mogla opravičiti, da, niti enega tehtnega izgovora ni našla. Ta stranka ni storila, kar bi bila mogla storiti.
S slepimj svojimi streli seve niso preplašili nikogar. Če se že naprej pove, da se hoče reformo za vsako ceno, tudi za lastno glavo, potem so morala kajpak pozneje biti vsa prizadevanja brezuspešna. Dobro, da Wastian ni bil tako neusmiljen, kot Lemiš, S. L. S. bi sicer, če je dosledna Nemcem, lahko prepustila tudi vso Štajersko — za sveto volilno reformo, in če bi bili Lahi terjali v Gorici vse mandate za-se, bi se jih bilo menda tudi prepustilo. Le škoda, da drugi narodi niso tako » dosledni — kot je Slovenec!
Izgovor, da poslanci niso bili informirani; je več kot jalov, in trditev, da je gibanje na Koroškem liberalna mahinacija, spada na drugo stran in ne med dostojne polemike; to so puhle izmišljotine. Zgodovina poznala bo le eno: da se voditelji S. L. S. za Koroško niso brigali dosti in da nikdar ni bilo resne, odločne akcije za ohranitev starih narodnih pozicij na Koroškem, kaj še za pridobitev novih.
Slab račun.
Zatrjevalo se je, da Slovenci z reformo primeroma največ pridobijo, in odstotki so se natančno izračunali. Bojimo se, da vpliv in ugled ni zrastel v primeri s številom poslancev. S. L. S. bi bila mogla pri tej priložnosti postati v resnici vseslovenska stranka, to bi bil pot do vpliva, a da postane slovenska, bi se bil moral nje voditelj bolje upostaviti za slovenske meje. V sedanjih razmerah pa ni izključeno, da se slovenska delegacija v državnem zboru razcepi in da bo S. L. S. le kranjska stranka in nič drugega. Taktične poteze voditelja te stranke so do zdaj pač take. In položaj S. L. S. bo tem bolj dvomljiv; če pride tako daleč, da ne bi mogla trditi, da je le ona krščanska stranka. Le to dejstvo ji je dajalo doslej velik ugled, kadar pa iz krščanske
Podlistek.
!Raki.
(Dogodbica. Zapisal U r h.)
Meta Hlavuc je bila znana po vsej Suhi krajini, od jutra pa tja do polnočne strani. Včasih je kupovala jajca in jih prodajala; zimskega dne pa je padla in vseh petsto jajc je odletelo rakom žvižgat. Ta hip se ji je jajčarski stan pristudil na vekov veke. Koš je prodala, kupila je žganja in ni se ni brigala za jutri. Pozneje je beračila. Pa tudi to ji ni neslo. Zapila je vse in v glavi se ji je že mešalo.
In tuhtala je cele noči in pila in ni po-gruntala pametne misli, kako bi si opomogla. Ljudje pa so se je ogibali, ker postala je pijanka in vedno bolj glupa.
Nazadnje pa se je odpravila na rake. Zvedela je namreč, da žive v belokranjskem potoku in da se v mestu drago prodajajo. In šla je z nado v srcu. Celo z veselim srcem je romala v Belo krajino, kajti zdelo se ji je, da jo čaka rešitev iu da ji bo lažje, ko ostavi tiste suhokranj-ske globeli in tisti zakleti kot zemlje, kjer ljudje kažejo za njo in se ji smejijo in ne vedo, da je reva, in mislijo, da je pijanka in da se sama hoče upropastitL Pa trčena da je.
Prestopila je visoke gore. Zazdelo se ji je, da se je solnce razgorelo, da je svetleje zaplam-telo, kajti pod njo je ležala Bela krajina v žarkih zlata in Meta je čutila, da je ljudem tukaj lahko
in jim ni bridko in žalostno, in da ne kažejo za človekom.
Popoldne pa, ko je že solnce jadralo proti goram, ki spe pred Suho krajino, je obstala ob jasnem potokn. Vzela je palice, privezala nanje posmojene polže in jih potonila v vodo. Pa potegnila jih je ven in držali so se jih raki, lepi in veliki. Spravljala jih je v košaro pa zopet dela palice v vodo.
Noč je že prihajala; svet se je pogrezal in potapljal v mogočni senci, ki je prihajala tam od jutra. Le zvezde so čedalje bolj blestele in čisto blizu polja so bile, da se je Meti zdelo, da to srebro lahko doseže, spravi in proda. Pa ona ni hotela utrgati zvezd, ker potem bi ne bilo več tako jasno. Saj ima rakov polno košaro, jih proda in dobi zanje svetle kronice, pa jih zaveže v robec in odide v Suho krajino in stopi pred krčmarja Tonka in mu da polovico, plača sosedi, tisti s tako dolgim jezikom, in še sami nekaj ostane.
Napotila se je proti mali, nekoliko že zadremam vasi. Ni znala, da bo ta vas zanjo tako žalostnega spomina. — Stopila je na prag prve hiše in čakala. Crez dolgo je prišel pastir iz hleva in hudo se je je ustrašil. Revež ni še nikoli videl žensk vpisani obleki in domislil seje v hipu, da je to ciganka, ki voha tukaj in ki morda tudi njega ukrade.
Skočil je v izbo in se stisnil za peč: „Na pragu je ciganka !“
Planili so vsi od mize in šli gledat in vsi so se čudili in se ustrašili.
„Ciganka, bogme, ciganka !“ je klical Markoš.
Méta pa jih je debelo gledala in ni vedela, kaj da hočejo, ni se ji posvetilo v glavi, ker je bila noč temna in so tudi zvezde že dremale.
,.Rake lovim in lačna sem, nisem ciganka !“
Pa ji niso verjeli. Predvčerajšnjim so kradli cigani in ta bi zopet rada. Zakaj je pa tako oblečena in tako rjava, zakaj se ji vranji lasje tako svetijo, če ni ciganka? In čedalje več ljudi je prihajalo in vsi so ugibali, kaj naj store s ciganko.
„Ubijmo jo!" krikne pastir Miko in se veselo zasmeje.
„Zvežimo jo, žandarmom jo dajmo!" meni
drugi.
„Odkod si?" praša stari Jure.
„Od Suhe krajine, ljudje, in rake lovim, rake, in ne kradem, ljudje, hoj, lačna sem, jako lačna; dobri ljudje !"
«Speljala bi nas rada na led, pa nas ne boš!" reče Katuza.
«Neumno se dela !" pripomni Bara.
A Meta se ni delala neumne; le razumela ni, kaj ji hočejo s ciganko. Mislila je na rake, na svetle kronice in da je lačna, jako lačna.
«Zaprimo jo, jutri pa žandarmom!"
«Kdo jo vzame !"
A nobeden je ni hotel, ker so vedeli, da bi jim urekla in bi poginile krave in bi ne bilo sreče na polju.
«V mrtvašnico jo zaprimo!"
In Meta se je čudila in ni razumela. Potem pa je zajokala. Štirje so jo pograbili. Rake so ji vzeli.
«Mare, za večerjo jih skuhaj, alo!"
IHT8* Naročujte edini koroški slovenski list »Mir«!
postane Šasteršičeva stranka, in že je popolnoma na tej poti, potem si lahko izračuna, kedaj pride konec njenih dni. Zdaj se nam dozdeva, da je voditelj stranke zbežal po svojih potih in da v stranki ni nikogar, ki bi znal brzdati to silo, da ni nikogar, ki bi se upal le spregovoriti, kar vsi mislijo.
Da bi bila S. L. S. ustvarila le en mestni mandat na Kranjskem, predelati bi se tudi moral koroški načrt. Ta edini mandat bi bil deseteren sad rodil, a zdaj?
,',Ne toži o tem, kar se premeniti ne da, in glej da premeniš, o čemur tožiš.“ (Shakespeare.)
Zadnji poskusi.
Ko se je poročalo, da se je umaknil predlog za reasumiranje obravnav o Koroški v volilnem odseku, se je moralo misliti, da se bo s previdno odločnostjo dalo še kaj doseči. Predlog se je umaknil z razlogom, da se ne sme ovirati zapričeta akcija, ki obeta uspeba v zbornici. Tedaj se je pri nas ugibalo: Ima li voditelj S. L. S. gotove načrte, ali ne? Bili so glasovi, ki so pravili: bile so doslej priložnosti, ki se niso uporabile, in ni upati, da bi se ljudje, ki popred niso imeli s primerno voljo združene moči kaj storiti, zdaj proti koncu na Koroško ozirali. Drugi pa so sodili, da to ni mogoče, in so zaupali v toliko hvalisano diplomatično spretnost in brezobzirno odločnost voditelja slovenske delegacije. In ko se je Koroška v drugem branju uvrstila v predzadnji oddelek, smo smatrali to za ugodno znamenje ter mislili, da se je dr. Šušteršiču posrečilo doseči aranžma, vsled kojega bi bili nemški nacijonalci na koncu razprav postavljeni pred — fait accompli, ki bi zaradi njega gotovo ne žrtvovali cele predloge, ki jim na vseh koncih in krajih prinaša nepričakovanih stalnih uspehov.
Toda vse to je bilo — «sperare contra spem“. Zadnji trenotek so se gospodje oglasili pri ministrskem predsedniku — za Korošce. In minister je poklical Nemce. Voditelj S. L. S. je menda upal, da Lemiš in Dobernik vrneta rado-voljno, kar so jima Slovenci brez resnega boja poprej že bili prepustili. A Lemišu in Doberniku se je volilcev bolj bati, kot voditeljem S. L. S., ki menda zdaj še niso odgovorni nikomur. Saj je vsakdo, ki ni prepričan o sijajni zmagi S. L. S., največji tepec, lažnik, izdajalec, liberalec itd. «Sijajno smo zmagali," in s tem je debata končana, odgovora ne dajemo zdaj nikomur, ker ga tudi ni treba. In ko je bila «zmaga" gotova, šli so poslanci S. L. S. č a s t i t a t ministrskemu predsedniku, veseli, da se ni več izgubilo v uso-depolni — ne vojski, marveč slepi trgovini.
Odgovornost.
Za Koroško pridejo težki dnevi. Odkar obstoji ustava, so se Slovenci tukaj borili neumorno zoper liberalno-nemški naval. Žal brezuspešno, ker se na nemški krščanski strani ni zadosti delalo. Zdaj pa se krščanski Nemci gibljejo z vso odločnostjo, in njihova moč postaja že tolika, da bi z njimi združeni Slovenci tudi po starem in-famnem volilnem načinu pridobili dva mandata. V zadnjem trenotku torej so si Vsenemci zavarovali svoje posestno stanje z novo, vnebovpijočo
krivico. Za staro krivico je bil odgovoren stari liberalizem in za sedanjo? Ne Vsenemci; umevno je, da so ti terjali največ kot mogoče. A da so do pičice dobili vse, kar so želeli, za to je odgovorna stranka, ki je bila zdaj voditeljica Slovencev. Če se je pa že vrglo 90.000 Slovencev stran, še se jih ni popolnoma zatrlo, še se govori slovenski jezik, še vpijejo v nebo slovenska krajevna imena, še stoje slovenske trdnjave, posojilnice in društva — na sedaj oficijelno od Slovencev samih priznanih nemških tleh. Požrtvovalni slovenski duhovniki iskali so služb na najnevarnejši meji, zdaj so na enkrat sredi nemškega terena, zbirali so narod v društvih, misleč, da se pojde v boj, namesto bojevnikov imamo tukaj le še dolgo vrsto pogrebcev! Taki bodo za rodove prežalostni spomini na — slovensko ali pravzaprav kranjsko zmagovalno politiko anno domini 1906!
Vera in vzgoja.
V knjigi «Kultur der Gegenwart" piše svetovalec pruskega naučnega ministrstva Schoppa sledeče velepomenljive besede o verski vzgoji v šolah:	«Da bi šola mogla brez vere nravstveno
vzgajati, ni misliti. V krščanski veri so neminljive nravstvene moči, ki jih v ljudskem življenju ne moremo pogrešati. Francozje so dne 26. ju-lila 1888 uvedli pouk (brez vere), a kakor si že prizadevajo, vere vendar ne morejo popolnoma pogrešati.
Ljudski pouk ni mogoč brez vere. Lepo je napredovalo znanstvo, ali sreče, ki smo je upali, nam ni prineslo. Da, nevarnost je, da v ljudstvo prodirajoča svetna omika zatre vse globlje mišljenje, in zato moramo tok te omike zajeziti z uzori (ideali), ki jim je krona vera.
Zgodovina nam izpričuje, da so verni časi bili sijajni časi. Zato si še misliti ne moremo, kako bi mogli verski pouk iz šol odstraniti. Za naše nemške šole, ki hočejo vzgajati in ne le poučevati, mora vera ostati srce vsega dela, če noče šola samo sebe ukončati.
Cerkev in šola morate zložno delovati, ker imate obe namen, ljudstvo vzgajati versko nravno. In učitelji in duhovniki imajo strogo dolžnost, podpirati se med seboj. Kdor pa smatra duhovnike in učitelje le kot zastopnike nasprotujočih si verskih naziranj, ta dela ljudstvu veliko škodo."
Tako govori znan velmož, učenjak in poštenjak. Misli naših pijanih vsenemcev so seve drugače. Zato moramo z vso silo delati, da učiteljstvo pride iz klešč vsenemške stranke. Učiteljem pa se mora dati prepričanje, da so oni namestniki krščanskih staršev, da bo ljudstvo dobro in srečno le, če so ga verski vzgojili, in če kdo ljudstvo verski pohujšuje, boljše bi mu bilo, da bi se potopil v morju.
Katoličan je postal.
Ravnokar prinašajo časniki novico, da je dr. FOrster, profesor na curiški univerzi, postal katoličan! Ta učenjak zaslovel je zadnji čas po svoji znameniti knjigi o mladinskem pouku: „Ju-
Ta usodna obsodba je razčistila Meti zamotane misli. Pograbila se je za lase in vpila in dokazovala in nazadnje se je pridušila, da ni ciganka. Morala je v mrtvašnico, za njo je šla truma dece in priklanjali so se ji kakor kraljici in jezike so ji kazali; Anžek jo je pocukal za nos:	«Je Petrček doma, ti ciganska
gospa, kaj?"
Ostala je sama v mrtvašnici. Zunaj noč: jasni mesec je razsvetljeval mirno pokopališče, trume oblačkov so jadrale na polnočno stran in zvezde so gorele.
Kladvo je udarilo deveto uro in vaščani so ji prinesli nekaj rakov, kos kruha pa skledo vode. Pojedla je, ker je bila hudo lačna in zazdelo se ji je, da ji je lažje. Vode pa ni pila, ker jo je sovražila iz dna srca.
In strah jo je bilo. Opolnoči je videla, kako vstajajo nekaki duhovi iz grobov in se zbirajo okoli križa in iztegujejo roke k Spasitelju in kličejo: «Gospod, Gospod !" Skoro gotovo so to nesrečne duše. In z glavo je bila Meta ob zid in zid se ni vdal.
Ob eni je prišla na tiho pokopališče smrt. Sem od vzhoda je prispela in tolažila je duhove. Grobove je odpirala in nesrečne duše so legale vanje in smrt jih je zopet zapirala. Prav mimo mrtvašnice je šla in Meta jo je zaklicala in zaprosila; smrt pa se je ni usmilila; odšla je in se potopila v nočni mrak. — Meta je zaspala v težkih sanjah.
Na jutro so prišli vaščani. Verige so imeli in vrvi in gnojne vile so nosili, ker so rekli, da se bo ciganka okrutno branila in da bo poklicala
tristo vragov na pomoč. Pa niti zvezati je ni bilo treba. Šla je in ob koncu sela je še pra-šala: «Kje so moji raki in denar?" Potem pa je bila mirna in ni rekla nič in ni zajokala, ko ji je hudi Miko zagnal preklo pod noge. Pet možakarjev je šlo za njo in vsak je imel vile za vsak slučaj.
Ljudje po polju pa so postajali in kazali za njo.
Orožnikom so jo izročili kmetje s ponosom pričakujé pohvale. Ko so jo pa preiskali, našli so pri nji list od županstva na Suhi krajini. Torej so jo izpustili.
Odšli so možakarji z dolgimi nosovi in Meta je odšla v zaničevano Suho krajino brez rakov. Njen duh je še bolj otemnel in otopel. Živi se od miloščine; denarja ne mara, najraje ima črn kruh. Po dnevi navadno spi, z mrakom se pa i ona zbudi.
Ako te prinese pot po noči v tisto vas, v taki noči, ko so na nebu prižgane vse zvezde, ko luna s čudovito močjo svojo uspava slehernega človeka, tedaj se oglasi izpod kozolca močna pesem Mete, pesem, katero je sama zložila in uglasbila v čast in slavo svojemu trpljenju:
„Pa so dejali vsi, vsi, da se jim zdi, da ciga-anka sem !
Pa zakaj, ne vem.
Ojej, ojej.“
Slovenci, spominjajte se Velovške šole!
gendlehre". V tej knjigi se bavi obširno z nravstvenim propadanjem mladine in daje krivdo tega propadanja nezadostnemu nravstvenemu pouku v ljudskih šolah. Kot protestant seve gospod ni poznal katoliškega krščanskega nauka. Mislil je, da ljudstvo krščanskega nauka ne mara več, in zato je predlagal, naj države uvedejo nravstveni pouk brez obzira na veroizpovedanje otrok. Izdelal je v svoji knjigi vse gradivo za učitelje, kako naj bi ti svetne predmete združili z mora-ličnim poukom. Knjiga je velezanimiva zlasti za učitelje in za duhovnike katehete. Mislili smo, da Forster dela za tiste ljudi, ki hočejo v šolah le moralični pouk brez vere. A vendar v knjigi o veri govori z naj večjim spoštovanjem in o Kristusu kot o naj popolnejšem človeku, v njega božanstvo pa doslej ni še veroval. Da pa je opominjal svet, naj — bi bil ponižen: «fundamen-talna socijalna potreba je, vzgajati mladino k spoštovanju; delati moramo proti naivni prevzetnosti, s katero hoče vsak revček govoriti o velikih človeških vprašanjih ter hoče vse boljše razumeti, kot najslavnejši možje vseh časov. Povsod hočemo delo razdeljevati; smejali bi se človeku, ki bi si hotel sam delati svoje škornje, a ne smejimo se ljudem, ki govore o temeljnih vprašanjih vere in nravnosti, ne da bi se bili teh vprašanj kedaj zadosti učili!
Spoštljivosti socijalno ne moremo pogrešati. Le v spoštovanju do preteklosti je mogoč zdrav razvoj. Nasproti otrokom so starši zastopniki zrele izkušnje. In če liberalni starši brez spoštovanja govorijo o veri, rušijo temelj, na katerem sloni otroško spoštovanje staršev. V otrocih se rodijo misli, da ni treba spoštovati nobene izkušnje, in otroci bodo hoteli biti kmalu nad starši. Duševno zdravi ljudje bodo vedno postopali spoštljivo.
Takih lepih naukov je Forster jeva knjiga polna. In ko smo jo brali, tožilo se nam je, da tak blag človek dela za vero, a sam je ne najde. In primerjali smo takega učenjaka z ljudmi, ki pri nas ljudi odganjajo od vere, ki pri nas uče mladino zaničevati, kar je bilo starim svetega. Tembolj nas zdaj veseli, da je blagi učenjak našel pot k resnici, da je postal, kar je po srcu bil popred — blag katoličan. Površne študije peljejo človeka v brezverstvo, temeljito delo pa in globlji preudarek vodi učenjake k Bogu.
Politični pregled.
Tolilna reforma sprejeta. Državni zbor je prošlo soboto, dne 1.1. m., po več ko enoletnem «delu" dokončal razprave o volilni reformi. Ta dan je bila na dnevnem redu točka, ki je koroške Slovence gotovo najbolj zanimala, namreč sklepanje o ureditvi volilnih okrajev na Koroškem. Sicer smo koroški Slovenci pravzaprav bili prepričani, da nam tudi ta zadnja prilika, kjer bi se še kaj dalo doseči, ne bo prinesla rešitve, ali oklepali smo se le še te zadnje bilke upanja, žal pa, tudi to zadnje negotovo upanje je šlo po vodi. Dr. Ploj je najprej utemeljeval svoj manjšinski predlog glede spodnještajerskega mestnega volilnega okraja ter potem prešel na Koroško. Poudarjal je, da je vlada s svojo predlogo glede koroških Slovencev kršila načelo narodne enakopravnosti, kajti Slovencem na Koroškem pripadata po njih številu najmanj dva mandata, a dobili so le eden mandat in še ta je negotov. Slovenci so razkosani in dodeljeni nemškim volilnim okrajem, kar pomeni politično smrt za večino koroških Slovencev. Priporoča sprejem načrta, po katerem bi dobili koroški Slovenci dva mandata, za služaj pa, da ta predlog ne obvelja, naj se vsaj z izločitvijo občin Borovelj, Podljubelja in Guštanja zasigura Slovencem «slovenski" volilni okraj. Nato je govoril štajerski Vsenemec Wastian ter predlagal, da naj se Slovencem odvzame sedmi štajerski mandat. Potem je utemeljeval slovenski liberalni poslanec Plantan predlog za ločitev mest od kmetskih občin na Kranjskem. Dr. Voušek se je zavzemal za dr. Plojev predlog ter končno stavil posebni predlog, da naj se iz vseh občin, kjer bivajo Slovenci na Koroškem, sestavi en slovenski volilni okraj. Nato je prvikrat odprl svoja usta nepotrjeni poslanec velikovško-ce-lovškega volilnega okraja — Seifriz, ter kvasil, da se koroškim Slovencem ne godi nikaka krivica, ker imajo svoje zastopnike v državnem zboru: Oraša, Lemiša in njega samega. Vsega narodnostnega prepira na Koroškem so krivi le izvenkoroški hujskači in duhovščina, vsled česar bi bilo dobro, da se ji s kancelpara-grafom zamaši usta. Mož je izgovoril, sedel in zopet zakimal. Ko sta se še dr. Tavčar in dr. Šušteršič nekoliko pokregala med seboj, sta govorila glavna govornika Pommer in Robič. Robič se je pošteno potegoval za sprejem dr. Plo-jevega predloga. Po kratkih stvarnih popravkih se je vršilo glasovanje in vsi izpreminjevalni
predlogi so bili odklonjeni. S tem je bila pokopana slovenska Koroška. Glasovalo se je nato še o primorskih deželah, nakar je poročevalec dr. Locker nujno predlagal, da se vrši takoj tretje branje predloge o volilni reformi. Nujnost je bila sprejeta z dvotretjinsko večino in potem tudi predloga sama. Za sprejem volilne reforme so glasovali: „Slovanska zveza,“ v kateri so slovenski in hrvatski poslanci, nemška ljudska, napredna, krščansko-socijalna, konservativna stranka, Italijani, Mladočehi, veliki del Poljakov in socijalni demokrati. Proti so glasovali: veleposestniki, Schonerijanci, češki klerikalci, slovenski liberalci. Glasovanju so se odtegnili češki radikalci, nekaj naprednih Nemcev in Vsenemcev, Malorusi, večina nemških konservativcev in nekaj Mladočehov ter Poljakov. Volilna reforma je bila sprejeta s 194 glasovi proti f>3. Ako bi bila „Slovanska zveza11 glasovala proti, bi bila volilna reforma padla, tako smo pa koroški Slovenci pokopani za vedno. To nam je prinesla „vsezveličavna" volilna reforma.
Koroške novice.
Miklavžev večer. Slovensko delavsko društvo v Celovcu priredi v nedeljo, dne 16. t. m., svoj vsakoletni »Miklavžev večer11 s petjem, tam-buranjem in tridejansko igro: „V Ljubljano jo dajmo.11 Nastopil bo tudi Miklavž z angelci in parkeljni in bo razdelil dobitke srečelova in darila, ki jih posamezniki določijo udeležencem. Srečolov bo imel veliko lepih dobitkov. Kdor želi komu nakloniti kako darilo, naj je pošlje ali prinese zadnji čas v soboto, dne 15. t. m., popoldne do 3. ure v naše uredništvo. Stvar mora biti dobro zavita in imeti natančen naslov obda-rovanca. Miklavžev večer se vrši v prostorih »Rokodelskega doma11 (Neue Welt-ulica). Začetek točno ob 8. uri zvečer. Natančen spored prihodnjič.
„Mala žrtev v prid narodu" je bilo v zadnjem »Miru11 zaglavje beležka, v katerem se je svetovalo, odkupiti se božičnim in novoletnim voščilom v prid bodoče šentjakobske narodne in gospodinjske šole. Prav dober nasvet ! K že zadnjič navedenim vzrokom dodam še jaz enega —• pomisliti je treba, da v današnjih dneh se voščila rešujejo navadno z razglednicami, izdelanimi po večini pri židovskih tvrdkah. Pri odkupu voščil pa se dejansko in direktno ravnamo po geslu »Svoji k svojim !“ Izdani denar ostane med narodom in ne pride v tuje malhe. Tudi v »K. W.“ smo čitali enak poziv na Nemce, ki naj se odkupijo tem voščilom v prid »Slidmarke11. Tem svetejša dolžnost za nas, da se s treznim a odločnim protitežjem postavimo v bran našim tisočletnim tlačiteljem. Poleg odobrenja tega nasveta pa naj še velja rek: »Kar danes moreš storiti, ne odlašaj na jutri !“
Duhovniške in cerkvene stvari. (Bogoslovcev v celovški bogoslovnici) je letos vseh skupaj 49, in sicer v četrtem letniku 7, v tretjem 14, v drugem 15 in v prvem 13. Slovencev je 23, katerih imena tukaj navajamo. Četrtoletniki: Benetek Anton iz Griž pri Celju, Hafner Ulrik iz Krčanj pri Grebinju in Tonjko Rok iz Prevalj; vsi trije so že duhovniki. Tretje-letniki: Morti Valentin iz Melvič v Zilski dolini, Rožman Gregor iz Šmihela pri Pliberku, Štritof Anton iz Št. Vida pri Cirknici, Vidovič Ivan iz Podkrnosa in Žel Ivan od Sv. Benedikta v Slovenskih goricah. Drugoletniki: Kasl Leopold iz Šmarjete pri Velikovcu, Mikula Frančišek iz Podkloštra, Ogriz Albin iz Slovenjega Plajberka, Ogriz Josip iz Šmarjete v Rožu, Šenk Frančišek z Jezerskega, Škofič Peter iz Št. Jurija na Vinogradih in Trupe Andrej iz Skočidola. Prvolet-niki: Irgolič Anton od Velike Nedelje na Štajerskem, Katnik Ivan iz Rožeka, Koch Ivan iz Št. Ruperta pri Velikovcu, Mente Konrad iz Prevalj, Ožgan Ivan iz Št. Ruperta pri Beljaku, Wastl Frančišek iz Dobrle vasi in Weiss Matej iz Lipe prj vrbi. — Tudi letos akademija slovenskih bogoslovcev vrlo deluje. Razni naročeni listi, bogata lastna knjižnica, za katero slovenski bogoslovci mnogo žrtvujejo, in redna predavanja skrbe za izobrazbo v materinščini, lepa domača pesem in zvoki drobne tamburice pa za prijetno zabavo in navdušenje. S posebnim zanimanjem zasledujemo stremljenje in delovanje slovenskih bogoslovcev, ker vedno težko pričakujemo, da vstopijo v vrste vrlo delujočih naših dušnih pastirjev. Zadnji čas je postalo pomanjkanje duhovnikov, posebno v slovenskem delu Koroške, jako^občutno, saj so štiri slovenske dekanije (Borovlje, Spodnji Dravograd, Tinje in Velikovec) brez vsakega ka-pelana.
Zborovanje strokovnega društva v Pod-sinjivasi v Rožu zadnjo nedeljo je bilo prav ži-
vahno. Govorili so na mnogoštevilnem shodu g. župnik Zabukovec iz Jesenic, g. Gostinčar iz Ljubljane in g. dr. Oblak iz Celovca. G. predsednik društva se je v toplih besedah spominjal umrlega kapelana g. Laknerja, kateri govor so zborujoči stoje poslušali. G. Zabukovec je govoril o organizaciji na krščanski podlagi, g. Gostinčar o krščanstvu z ozirom na delavsko gibanje; govor zadnjega je splošno ugajal, zlasti njegov poziv k narodni odločnosti. Tudi govor g. Zabukovca je v bistvu ugajal; toda dotaknil se je kranjskih razmer, govoril nekaj o »Sokolu11 in Aškercu, kar Korošce malo zanima, in je zato izzval debato, v kateri ga je dr. Oblak zavrnil in protestiral, da g. Zabukovec vlači kranjske razmere na Koroško, ter se pridružil pozivu prvega govornika k narodni odločnosti, katere je merodajnim slovenskim državnim poslancem v odseku za volilno reformo tako manjkalo glede koroških Slovencev, — česar g. župnik Zabukovec ni hotel priznati. Za danes konstatiramo samo, da se niti g. Gostinčar niti g. župnik Zabukovec ni dotaknil niti z besedico naših najhujših sovražnikov — koroških liberalnih nemčurjev. Sicer pa se je vršilo zborovanje v najlepšem redu, in so zborovalci z zanimanjem sledili govornikom. Dal Bog, da bi pozivi k narodni in verski odločnosti obrodili mnogo sadu.
Dkolica. Kdo je na Dholici najmodrejši? Kdo neki? Tisto človeče, ki opravlja posel dopisnika v lutrovsko »Bauernzeitung-1, kajti takega človeka, kot je ta dopisnik, se pač mora šteti med najmodrejše ljudi po celem svetu. Celo zavidamo mu toliko modrost, kateri se celo zvezde na nebu čudijo, ker je namreč tako »salamensko11 brihten, da če pride na Dholico kaka oseba na obisk, pa že javka po »Bauernzeitung11. Kaj mi moramo zato, da je ta »modrijan-1 tako boječ. Bog ne daj, da bi prišlo naših znancev toliko k nam, kakor jih pride k njim menda tudi na »vol-pešprehungo11. No, tedaj bi pač gospodine do-pisun takoj zblaznil in norišnica bi mu bila gotova. Svetujemo mu, naj sam sebi zapiše na nos tisti »vorsiht11, bo bolj prilegel!
Dholica. Cenjeni gosp. urednik, škoda, da niste bili v nedeljo, dne 25. m. m., po sv. maši pred našo cerkvijo, ko je namreč občinski pisar naznanil, da se vršijo v kratkem občinske volitve in da je volilni zapisnik na ogled. To bi vi videli čudne, čudne obraze. Kakor votel grom od skalnatih Karavank, tako je pretresla ta novica marsikaterega volilca. In kako tudi ne, ko morejo gotove osebe toliko prestati ob času volitev. Samo tistim značajnim volilcem, ki volijo za pivo in golaž, tem je rastel obraz kakor luna, kadar je polna, ko so se spomnili, kako bodo zopet zastonj jedli in pili. Od kod in koliko bodo naročili piva in klobas, o tem zgodovina še molči. Kakor hitro kaj izvemo, pa poročamo. Radovedni smo, koliko bodo zopet »sfehtali11 skupaj »gimpelnov, cajzelnov11 itd. iz sosednih občin. Bržkone bosta prišla iz gozdanjske občine tista dva premožna volilca, katerih eden nikoli nič nima drobnega, drugi pa nikoli ni doma — »niks daham11! Smilijo se nam tudi županovi hlapci in drugi, ko bodo morali napeti vse moči, da navlečejo več ko veliko volilcev. Bog vam daj sreče.
Dholica. Oj, srečni kmet na Dholici, lahko si vesel, da imaš lepo novo šolo, cesto »plajberške unije11 si tudi dobil, da jo smeš ravnati na svoje stroške, in glej, še celo občinskih doklad ti baje ne bo treba plačati! Kaj hočeš še več, ko si vendar tako lepo oskrbljen z vsem. Marsikdo te bo zavidal tolike sreče. In še prevzeten si, ker se huduješ, zakaj se ti ne pošlje tista zver, s katero smeš iti v c. k. davkarijo in tam plačati z davkom vred vsako leto enkrat tudi občinske in tudi šolske doklade. No, letos bo baje to vse izostalo, ker dosedaj še nisi smel ali mogel plačati občinskih doklad. Moja pamet pravi, da bo vse šolske doklade baje plačevala »slidmarka11 in »šulferajn11. Mogoče pa je tudi, da nese vrtnarstvo z zelenjavo in korenjem pri novi šoli toliko, da se pokrijejo vsi stroški. Da bi le! Vrt skoraj obsega pol župnije, kakor se baje govori. Da bi se moje misli uresničile, potem bo dholski kmet res že v nebesih in tam prosil za vse dobrotnike dholške občine, da jim Bog podeli pamet.
Brdo. (Volilna lista za občinske volitve.) Kakor nam pride vsake tri leta, da volimo nov občinski odbor, tako nam je prišlo tudi letos, in glej šmenta: Dne 11. novembra je občinski sluga razglasil, da leži pri občinskem uradu volilna lista na ogled, ko pa si jo hočejo volilci ogledati dva tedna pozneje, pa še ni bila izgotovljena, in se jim je trdilo, da jo bo občinski predstojnik še-le po potečenih štirih tednih izgotovil. Vlada bi morala bolj paziti nato, kaj se godi pri naši občini. Kdaj pridemo do volitve, še ne vemo, in kako bo izpadla. Za danes to-
liko o našem starem »fotšritlih11 županu, pozneje pa veliko več.
Melviče. Povsod se napreduje, istotako tudi pri nas. Naš slovenski gostilničar je poskrbel, da ima zmiraj narodne vžigalice v zalogi, katere ljudje pri nas radi kupujejo. Ko je njegov sosed, nemčurski konkurent, to novico izvedel, so se pri njem kar naenkrat tudi videle slovenske vžigalice, seveda le samo en paket — »siidmar-kinih11 pa cel kup. Glejte no, pošteni naši narodnjaki, kam to kaže, in kako se svet pri nas preobrača, in kako se še bo mogoče preobrnil.
Borovlje. Vam. neznani prijatelj iz Borovelj, ki ste v zadnjem »Miru11 poročali o zamotanih sanjah in ste na koncu svojega poročila vprašali, kakšne »numare11 naj bi stavili, naznanjam, da sem vaše zamotane sanje srečno razvozlal in sem se prepričal, da bi bilo najbolje, če bi stavili sledeče »numare11: 8, 25, 9, 10, 13. Da pa boste tudi vedeli, zakaj ravno te numare, hočem vam stvar pojasniti. 8 namreč pomeni neumnega človeka. Pri nas doma pravijo tako neumnim ljudem, kot je tisti vinski gospod, o katerem se je vam sanjalo, »ohtar11. 25 pomeni, da bi zaslužil dotični gospod 25 po —.	9 po-
meni, da se takšne razmere kot v Borovljah dogajajo samo v deveti deželi. 10 pomeni, da je dotični gospod ena prvih glav v Borovljah, a zraven tudi prazna glava. Številke 13 pa mi ni treba raztolmačiti, saj je vam itak znan § 13, po katerem bi se moral dotični gospod ravnati, da bi vas ne nadlegoval več v sanjah. Stavite te »numare11, morda zadenete terno!
Vaš neznani prijatelj Muha.
Medboi’ovnica. V torek dne 27. novembra t. 1. smo spremljali k zadnjemu počitku moža-po-štenjaka, g. Antona Sodijo, posestnika, puškarskega dobavitelja in občinskega odbornika v Medborovnicah. Kako priljubljen in čislan je bil rajni g. Sodija med našinci in nasprotniki, to je pokazal veličasten pogreb, katerega so se udeležili medborovniški občinski odborniki, njim na čelu župan Val. Goričnik, slovensko pevsko društvo »Drava11, borovska godba in medborovniška požarna bramba ter mnogo občinstva, ki je prihitelo od blizu in daleč, da bi skazalo zadnjo čast pokojniku, ki je bil zvest mož, dober in skrbljiv oče, prijazen in pošten občinski odbornik, ki se nikdar ni sramoval svojega slovenskega naroda. Mnogobrojna udeležba je bila jasen dokaz za to, da je utihnilo biti blago srce, navdušeno za vse dobro, koristno in plemenito, ginljiva pesem-nagrobnica, katera je donela tako milo in ubrano v slovo spoštovanemu pokojniku, pa je pričala, da je spoštoval slovensko pesem in z njo vred naše dično slovensko pevsko društvo »Drava11, ki se je tako lepo in dostojno poslor. od rajnega, navzočim pogrebcem pa s svojo milodonečo nagrobnico pokazalo, da so se tudi nad pokojnikom uresničile lepe besede:
»Ena se tebi je želja spolnila,
V zemlji slovenski, da truplo leži."
Slov. Plajberg. Človek ne bi mislil, da kmetje tu v goratem kraju tako nasprotujejo drug drugemu. Res peklu podobno je, če vidiš početje tukajšnjih posestnikov ter tudi ni dvoma, da bi se ne uresničilo staro prerokovanje: »Slov. Plajberk so bile — in še bodo kožentaverske planine11. Ni čuda, če pride tako daleč, kajti naši kmetje preveč radi ubogajo in poslušajo »fort-šritlih može11. Da, sneg je bel, ako pa poreko omenjeni možje, da je črn, pa bodo ubogi kmetje svoje prepričanje zavrgli in potrdili, da je res črn. Že se je prigodilo temu enako. Tudi tako gotovo, kakor gotovo mi srce bije v prsih, je Vseh pravd, vojsk grdih, ki so se vršile med sloven-kimi kmeti, krivo le to, ker svojega prepričanja ne spoštujete ter se date hujskati. Kaj je iz tega? Velika zapravljivost, sramota, a vrhutega medsebojno sovraštvo. Tisti pa, ki vas k temu napeljujejo, vam kažejo s posmehom osle.
Iz Sel nad Borovljami. Občinske volitve bodemo imeli dne 6. grudna. Upamo, da ta stara slovenska trdnjava nikakor ne bode padla, ako-ravno naš učitelj J. L. misli s svojo agitacijo zoper Slovence iz Celovca dobiti menda kakšen »orden11. Na vso moč se namreč trudi, da bi nemčurje dobil v občinski zastop. Potem pa misli, da bo seveda tudi nemško misleči krajni šolski svet izvoljen, in potem, »oh sreča11, bodemo celo šolo ponemčili, da ne bo potem zoper svojo voljo moral slovensko poučevati toliko število otrok. Da ljudje sploh ne bi njegovega romanja po hišah vzeli za hudo, pravi, da gre kozo kupovat. Naj le pazi, ker znalo bi se mu zgoditi, da bi namesto koze pravega kozla ujel. Na tak način dobljenih kozlov je pri nas bilo že več in jih nihče ne mara.	Isti.
Št. Tomaž. ^Te dni je g. Fr. Dobe mig prodal svojo kmetijo pri Jureju in Mačniku na Goričici za 15.000 kron gosp. Hildebrandu p. d.
Grabenhoferju — sam pa kupil v Judendorfu kmetijo „Zavit;< in „Maček“ za 13.000 kron.
Iz Podjunske doline. Žalosten izid glasovanja v državni zbornici zadnjo soboto nas ni iznenadil, pač pa nad vse ogorčil vsled Nemcem prirojenih krivic nasproti Slovencem. To so moderni ljudožrci v ^ulturnk1 Avstriji. Kaj naj bo naš odgovor za take krivice, ki so edine na svetu? To,kar nam je dal pravični Bog, hoče požreti krivični Nemec. Zato pa brezobziren boj nemškim „kulturonoscem“. na celi črti! Začeli smo se živahno gibati v zadnjem času. Volilna reforma nas je začela dramiti. Krivično glasovanje v državnem zboru pa nas naj popolnoma vzdrami ! Bojkot nemškim zatiralcem, edino in izključno slovensko uradovanje na celi črti, ma-nifestačni in protestni shodi v še večjem obsegu, kakor minulo zimo, to naj bo naš odgovor nenasitnemu Nemcu. „Casus belli1' (vzrok boja) so rekli Nemci, ako dobimo dva poslanca. Sedaj pa mi recimo: „Casus belli" ! Začel se bo boj, ka-koršnega Nemci še niso videli.
Velikovec. Kdo je kriv? V 46. št. „Mira“ z dne 17. novembra t. 1. smo brali, da so nam zopet pobrali slovenske katekizme in „ Zgodbe sv. pisma11 na mestnih šolah. Nadučitelj je to storil vsled ukaza c. kr. okrajnega šolskega sveta v Velikovcu, ki je lani ukazal slovenske knjige lastnikom vrniti, toda zopet pobrati, če bi se razdelile vnovič otrokom. Sedaj vprašamo, ali bi bil tak ukaz mogoč, ako bi sedeli v okrajnem šolskem svetu slovenski možje? Ali ni sramotno za nas, da imamo med 8 člani samo dva Slovenca v tem tako važnem zastopu, ko je razmerje med prebivalstvom ravno narobe? In kdo je kriv? Neodločnost nekaterih slovenskih županov, kateri se nočejo kljub opominom zavedati svoje krščanske in narodne dolžnosti. Da se slovenskim otrokom pouk tako potrebnega krščanskega nauka tako otežkoči, to imajo na vesti taki neodločni župani. Slovenci, tu vidite, kako važne so občinske volitve ! Volite vedno le odločne župane ! Ne gre se samo za narodnost, ampak tudi za vero. Odgovornost ima ljudstvo samo, ako se ne briga za volitve.
Velikovec. Vendar enkrat dobimo tretjega dušnega pastirja v Velikovec. Kakor morska kača seje vleklo katehetsko vprašanje. Naš nem-škutarski c. kr. okrajni šolski svet se je na vse kriplje trudil, da bi dobil za to službo pristnega Nemca in je zaporedoma odklanjal slovenske prosilce. Zato je prišlo tako daleč, da črez dva meseca nismo imeli rednega pouka v krščanskem nauku, ker se je poučevalo le eno uro na teden. Da so pri tem trpeli le otroci, to vsak pameten človek mora razumeti. Temu je naredil konec kn.-šk. ordinarij at s svojo razsodbo s tem, da je nastavil neodvisnega kanonika v osebi č. g. M. B a u m a n a, ne pa šolskim oblastim popolnoma podrejenega kateheta.
Velikovec. Nemški kandidati za bodoče državnozborske volitve so že znani. Komaj je bila sprejeta volilna reforma, že so izbrali nasprotniki svoje može, katere hočejo spraviti v državni zbor; in ti so: za pliberški okraj g. V. Šumi, potovalni učitelj v Velikovcu, za velikovški okraj Jožef Nagele p. d. Šternbirt v Velikovcu, celovški okraj Štefan Kulterer p. d. Vivnik v Ja-dovcah. Slovenci pliberškega okraja, na noge!
Št. Lipš. Politični shod naš bil je tako dobro obiskan, da sta bili polni dve sobi, veža in stopnice. Ljudstvo je uka potrebno, pa tudi željno krepke, tečne hrane. Prvič smo slišali doma politične govore. Oba govornika sta jako ugajala. Gospod Ekar je razlagal, vmes prav zabavno, kako pravična je splošna in enaka volilna pravica, pa kako koristna bi bila nam koroškim Slovencem, če bi bila razdelitev pravična. Gospod Dobrovc pa je priporočal Slovencem prvo zapoved krščanske ljubezni: Ljubi samega sebe. Seveda so poslušalci debelo gledali in radovedno na ušesa vlekli. Pa naj bi tako prijetno zapoved znali tudi spolnovati s tem, da si pomagajo sami, kjer morejo, s tem zlasti, da volijo može zmožne in delavne, krščanske in narodne, da si ne bodo sami škodovali v veri, narodnosti in gospodarstvu. Hvala prisrčna vnetima gospodoma ! — Igra zvečer bila je izborna zabava. Soba, nabito natlačena, bila je veliko premajhna. Posebej hvaliti nočemo nobenega igralca, ker so sé vsi obnesli vrlo dobro ter pokazali, da kaj znajo in morejo, če hočejo talente porabiti za kaj drugega ko pitje in vpitje, pijančevanje in ponočevanje, tudi fantje. Bili so lepi angelci, ugajali z lepim petjem, angel varih s srčnim govorjenjem in vedenjem, dopadel je nočni čuvaj, njegovo petje, prikupili so se študenti, Vinko, Kremen, sodniki z opravo svojo itd., naj-gorši pa je bil tisti, ki je najgrši, vrag, ki ga ne morejo pozabiti.
Pliberk. Nedavno pridem v Pliberku na trgu v tobačno prodajalno in zahtevam za eno
krono znamk. Prodajalničarka pravi, da ne razume, kaj je to. Pokažem na znamko, ker je neko pismo ležalo slučajno pred menoj, in pravim: tega mi dajte, ona pa pravi, da moram zahtevati nemško. Rekel sem, da ne znam, ona pa odgovori: znaš boljši kot jaz. Res čudno, da bi preprost kmetski fant z dežele, ki niti ljudske šole ni obiskal, znal boljši nemško kot mestne prodajalničarke. Ko pa le nisem hotel zahtevati nemško, sem dobil natančno število zahtevanih znamk. Iz tega je pač razvidno, da mora prodajalničarka znati slovensko, ali ona hoče le Slovence prisiliti, da bi se njeni nemški modrosti klanjali in zahtevali vse v nemščini. Pozor, slovenski mladeniči! Če je še kaj narodnega ponosa v naših srcih, ne klanjajmo se vsaki tudi od Slovencev živeči nemški frajlici, marveč odločno nastopimo proti vsakemu nemškemu nasilstvu. Nismo mi za prodajalničarje, marveč oni so za nas; zato ni naša dolžnost, da bi se morali mi učiti njih jezik, marveč oni se morajo našega, ako hočejo jesti tudi slovenski kruh. Če ne, pa naj gredo v blaženi nemški rajh. Zato pa „hajl“, pliberška nemškutarija!
Yabilo k.ustanovnemu občnemu zboru „Slo-venskega katoliškega izobraževalnega društva za Šmihel in okolico11, ki se vrši v nedeljo, dne 16. decembra v posojilničnem poslopju v Šmihelu ob 4. uri popoldne s sledečim sporedom: 1. Poročilo o potrditvi pravil. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti. Sodeluje pevsko društvo „Gorotan'‘. K obilni udeležbi vabi	sklicatelj.
Vabilo. Katoliško slovensko pevsko in izobraževalno društvo „Peca“ v Možici priredi v nedeljo, dne 23. grudna, po popoldanski službi božji ustanovni občni zbor v svojih prostorih v Možici. Spored: 1. Volitev predsednika v zboru. 2. Volitev odbora. 3. Pobiranje udnine. 6. Govori in slučajnosti, petje itd. K obilni udeležbi vabi	sklicatelj.
Vabilo
k
enajsti slavnostni božičnici
Narodni fant z dežele.
Prevalje. Oprostite, g. urednik, da Vam še jaz kaj novega povem. Jaz sem namreč kar tako od strani čul, da gotovi „kerlci“ pobirajo podpise. Gospodom kapelanom hočejo vzeti krščanski nauk v šoli in ga dati .... Bojim se povedati, kam, saj veste, opravljati ni lepo delo, a včasih pa kar nič ne morem obdržati jezika za zobmi.
In še nekaj Vam moram povedati. Vi bodete gotovo že vedeli, da so bili g. rešpehtar v šoli in so kapelane «šprancirali11 ali kako se -že ta reč pravi. Dva dni pozneje je prišel zopet eden rešpehtar. G. kapetan ga menda nič niso poznali, no je pa sam povedal: „i bin šulobermon11. Gosp. kapelan je baje ravno govoril o nevernikih in krivovercih, g. rešpehtar je stal nekoliko časa in se grizel v usta, a kar naenkrat prosi gosp. ka-pelana naj mu pove, kaj se v šoli poučuje, da bo vedel svojo hčerko doma učiti, in jo je popihal. G. urednik, morda zdaj razumete, kdo bode namesto kapelanov krščanki nauk poučeval?
Iskrena prošnja.
Letos bo obhajala naša narodna šola desetletnico svojega obstanka, katera slavnost se bo združena z običajno božičnico vršila na kvaterno sredo dne 19. decembra t. 1. Vse je oskrbljeno, da se bo ta pomenljiva slavnost izvršila najsijajnejše. Da bomo pa tudi letos mogli naše uboge otroke z obuvalom in razno potrebno obleko primerno obdarovati, obračamo se zopet zaupljivo do preblagih src vseh slovenskih rodoljubov in rodoljubkinj z iskreno prošnjo, naj nam blagovolijo tudi letos poslati darove v blagu, posebno pa v denarju. Da bo pa čč. šolskim sestram, ki imajo itak že z vajami in s pripravljanjem otrok za slavnost jako veliko posla, pripravljalna dela z nakupovanjem in razvrstitvijo darov olajšana, dostavljamo še drugo ponižno prošnjo, namreč da nam blagovolijo darove prav kmalu poslati. Vsem preblagim dobrotnikom se že v poprej za vso njihovo dobrotljivost zahvaljuje.
V Št. Rupertu pri Velikovcu, dne 13. listo-pada 1906.
Vodstvo »Narodne šole((.
Društveno gibanje.
Radiše. Odbor kat.-slov. izobraževalnega društva je v svoji seji dne 23. novembra t. 1. sklenil: 1. da kolekuje vsa društvena pisma z narodnim kolekom v prid družbi sv. Cirila in Metoda, 2. da na nemške spise, bodisi od te ali one oblasti, sploh nič ne odgovori, ampak pošlje nazaj s poročilom, da se uraduje v slovenskem društvu slovensko, 3. da daruje namesto venca na krsto rajnega g. Laknerja, kapelana v Svečah in ustanovitelja našega društva, 20 kron za stavbeni sklad „Učiteljskega doma11.
Radiše. Naše kat.-slov. izobraževalno društvo napravi v nedeljo, dne 9. decembra t. L, ob 3/43. uri svoje redno zborovanje v svojih prostorih. Govori g. župnik Kaplan in govornik iz Celovca.	Odbor.
Borovlje. V nedeljo, dne 9. t. m., ob 3. uri popoldne se vrši v gostilni pri Kleineggeiju (poprej Klavs) v Borovljah posvetovanje o ustanovitvi slovenskega pevskega društva za Borovlje in okolico. Prijatelji petja in slovenski rodoljubi so nam dobrodošli!
Vabilo k mesečnemu zborovanju društva „Lipa“ v Velikovcu, ki se bo vršilo dne 16. t. m. o polutreh popoldne v „Narodnem domu11. Na sporedu je govor: „Ali smo Slovenci res manjvredni narod11 ? Vstop je samo za ude in za tiste, katere pripeljajo udje in se želijo vpisati v društvo.
in desetletnici tukajšnje „Narodne šole“,
ki se priredi
v »Narodni šoli«
družbe sv. Cirila in Metoda
v Št. Rupertu pri Velikovcu
na kvaterno sredo, dne 19. grudna t. I. ob 2. nri popoldne.
Spored:
1.	Slavnostni govor, govori Skočir Franc.
2.	Petje: „Božična.“ (J. Laharnarjeva).
3.	Deklamacije:
a)	Božični prizor: „Otroci pri jaslicah1'. (Otroci I. razreda.)
b)	„Boj med velikanom in pritlikovcem“. (Izak Matevž in Krainer Miklavž.)
c)	„Novoletna". (Picej Ana.)
4.	Petje: „Venec narodnih pesmi". (Ferjančič.)
5.	Igra: „Boza_Jelodvorska". Spisal P. Weissenhofer; prosto po Kr. Šmidu. (Predstavlja 23 otrok.)
6.	Petje: „Venec narodnih pesmi". (Ferjančič.)
7.	Razdelitev božičnih daril.
Pri slavnostni božičnici sodelujejo iz posebne prijaznosti slovenski tamburaši iz Kadiš.
K obilni udeležbi vabi častite rodoljube in prijatelje slovenske mladine	vodstvo ^Narodne šole«.
Dopisi.
Sele nad Borovljami. (Napredek našega slovenskega razreda — nemškutarji brez ognja pogoreli.) Slovenski razred naše šole ima tudi to leto dvetretjinsko večino ušolanih otrok, namreč od 102 ušolanih, obiskuje slovenski razred 65 otrok, utrakvistični oddelek pa le 37 (v resnici še toliko ne!) Lep dokaz, da so zavedni Selani prepričani, da le pouk na podlagi materinega jezika more imeti uspeh. Dokaz temu je vedno naraščanje števila slovenskih učencev in zmanjševanje števila otrok utrakvističnega, bolje rečeno, nemškega razreda. Saj lahko vsak, ki ima zdrave oči, vidi, v kateri šoli učenci sploh dosežejo uspeh, v kateri pa ne. Seveda je ta naravni in, poudarjamo, neprisiljeni uspeh slovenskega razreda trn v očesu našim nemčurčkom v Selah. S tem ni povedano, da so v Selah Nemci, ker takih tukaj sploh ni, to so le, kakor jih je na Koroškem žali-bog veliko, od slovenske matere rojeni izdajalci svojega materinega jezika. Hvala Bogu, ni jih veliko, toda kolikor jih je, so podobni gadom, kateri bi radi s svojim strupenim jezikom kar mahoma zatrli naš slovenski razred v Selah. Seveda, ko bi to bilo mogoče! Poskusili so. Trije prav nemško oblečeni možaki, eden bolj imeniten mimo drugega, romali so v Celovec in tamkaj so pri vseh mogočih c. k. šolskih oblastih na ves glas tožili, češ, nemštvo v Selah je v nevarnosti — pomagajte! Seveda le vpiti še pri vsemogočih naših šolskih oblastih nič ne izda. Mora biti vse „črno na belem11. Mora biti pritožba podprta s tehtnimi razlogi. Ker takih opravičenih in resničnih ni bilo, so kar iz „har-žata“ vzeli. Lagali so in obrekovali tedanjega učitelja V. Š, celi krajni šolski svet in še celo slovenskega našega župana so „poštrihali“. In kar vero v nemškega boga Vodana najlepše razodeva, je dejstvo, da so nekateri starši celo navajali svoje otroke, kako naj krivo pričajo pri sodniji. Vsi končno obdolženi so vložili po odvetniku dr. Brejcu pritožbo zoper napadalce svojega poštenega slovenskega imena, To je bilo že koncem leta 1905 in se je v tej zadevi namenoma molčalo do končne sodnijske rešitve cele te zadeve. Ker končne obravnave predolgo
ni bilo, so že nemčurji v Selah med ljudstvo trosili velezanimive novosti, kakor da je cela zadeva že končana in da je g. učitelj V. Š. za kazen prestavljen k jezeru, torej na čisto nemško šolo (menda so mislili celovško jezero), župnik pa bo moral seveda „za kazen“ „vandrati‘‘ na Visoko Bistrico, šolski svet bo moral plačati 500 kron itd. Da so vse take vesti bile prezgodnje, dokazala je končna obravnava v tej zadevi, katera se je vršila dne 1. grudna v Borovljah od devete ure dopoldne do poldruge ure popoldne. Obravnava je bila velezanimiva. Na eni strani so stali obtoženci v svojih seveda vsakdanjih „uniformali ter so v največji razburjenosti čakali izpovedbe šolarjev nemškega razreda, kateri so bili od obeh strank poklicani za priče. Na drugi strani so stali: župan Šimen Pristovnik, tajnik Val. Jug in udje krajnega šolskega sveta: župnik Nagel, T. Olip, J. Užnik in A. Dovjak ter kot tožitelj tudi bivši učitelj v Selah g. V. Švikaršič. Ob poldveh izrečena je bila obsodba, s katero so obsojeni naši nasprotniki in sicer: A. Šušnik na 3 tedne, M. Magek na 14 dni in A. Male na 10 dni zapora in vsi vkup na plačanje vseh sodnijskih in odvetniških stroškov. — Tako je torej zmaga na strani narodno zavednih Selanov in so se zopet uresničile besede: „Kdor drugim jamo koplje, sam v njo pade.“	Zmagoslavni.
Gospodarske stvari.
Črtice o govedarstvu.
(Piše Pr. Dular.)
Prošnja.*
^Slovita starodavna romarska cerkev na Žihpoljah je vsled požara dne 18. novembra 1906 trpela veliko škodo, ki znaša, ako se hočeta pozidati tudi stolpa, 41.000 kron, brez stolpov 21.000 kron, zavarovalnina pa znaša samo 9703 krone. Na župnijo bi poleg stroškov za zvonove odpadla svota 7731 kron. Cerkev sama nima premoženja in sev vzdržuje edino le z milimi darovi. Župnija je majhna, šteje 600 duš, in uboga, da ne more sama pokriti škode. Zato se s tem prosijo vsi blagi in dobrodelni ljudje, ki to berejo, da bi po mogočnosti z milimi darovi omogočili žih-poljskim župljanom čim prej zopet popraviti cerkev in nabaviti zvonove. Vsem dobrotnikom že naprej najprisrčnejši: Bog plačaj! — Darove sprejemajo: c. k. okrajno glavarstvo v Celovcu ter župnijski in občinski urad na Žihpoljah.
Franc Mihi
župnik.
* Enaka prošnja se bo tudi s priloženo poštno nakaznico razposlala posameznikom, kateri se prosijo, da bi se blagohotno spomnili pogorelega svetišča.

Poshusile
in priporočite = izdelke = i!
Tydrope tonarne hranil
p Prag i VI 11. Cenowiili zastonj.
Pekovskega učenca
sprejme ob dobri hrani Jernej Woschitz, pekovski mojster v Žrelcu pri Celovcu.
Absolutno zajamčeno pristno mašno vino aa^R||
priporočal je ljubljanski knezoškofijski ordinarijat veleč, duhovščini za nakup pri kmetijskem društvu (zadrugi) v Vipavi zato, ker je pod strogim nadzorstvom župnika-dekana v Vipavi. — Razpošilja se od 56 litrov naprej fino staro in novo namizno vino po 40 do 50 kron za 100 litrov loko kolodvor Postojna. — Vino je jako milega okusa, ker je napravljeno po novem francoskem načinu. — Večje množine se zaračunijo nekoliko ceneje. —- V zalogi so tudi finejša sortirana vina, pinela po 50 K, stari beli burgundec po 60 K ter stara buteljska vina.
V tisti deželi je blagostanje doma, v kateri napreduje živinoreja in v kateri cvete poljedelstvo.
(Dalje.)
Da se goveda preveč ne onesnažijo, morate hlev po mogočosti čisto držati. Vrhutega morate živini dobro nastiljati, da ima mehko in snažno ležišče. Najboljša stelja je 20 do 30 centimetrov dolga slama. Šota ni iz zdravstvenega stališča prava stelja za goveji hlev, posebno ne za na-stiljo kravam, ker vimena preveč onesnaži; kar se pa tiče dobrote gnoja, moram poudarjati, da se napravlja iz šote najboljši in najmastnejši gnoj. Tudi suho drevesno listje ni posebno pripravno za steljo, ker popije malo scalnice in je zategadel težko vzdržati živino snažno ; še slabše od listja je resa in hostna stelja. Z zmrzlim listjem ne smete nastiljati, ker bi se_ živina lahko prehladila, osobito kravja vimena. Žaganje je za steljo nekoliko boljše od drevesnega listja.
Za snaženje kože potrebujete ščeti (krtače), čohala (štigla) in primerne cote (cunje). S čo-halom morate oprezno ravnati in čistiti ž njim samo prav debelo kožo; umestnejše je, da rabite pri snaženju ščet bolj, kakor čohalo. Od početka drgajte s krtačo proti dlaki, da odstranite prah; potem pa pogladite še po dlaki. Krtačiti in sna-žiti začnite gornje telesne dele, ker drugače hi se vsipaval prah na že osnaženo kožo. Očedite prav vso kožo, tudi glavo, vrat in noge, a ne samo hrbta, križa in stegen, kakor so navajeni zanikarni hlapci. Goveda osnažite pred krmljenjem, da ne leti prah na krmo. Močno blatne noge, stegna in zelo umazan rep odrgnite s slamo, ali jih operite z mlačno vodo, odnosno milnico; ko se pa posuše, potem jih osnažite s krtačo. Pri snaženju je treba mirno postopati, a ne živine suvati in ne nanjo vpiti, če ne bi mirno stala. Na lep način se več doseže, kakor z grda. Pri potrpežljivem postopanju navadijo se goveda prav dobro na snaženje, posebno če jih privadite, da dobe po čiščenju precej krme. Sploh pa privadite že teleta na ščet, da se kasneje snaženju ne ustavljajo.
Tudi parklje je treba včasi oprati, da se odstrani prisušeno blato, gnojnica in druga nesnaga ter da se ne vname kožica med parklji. Kravam in govedom v obče, ki stoje večinoma v hlevu, ne obrabijo se parklji, temvuč sčasoma tako močno narastejo, da se celo prekrižajo ali pa stoje srpom podobni na kvišku. To napravlja živini bolečine, in sicer posebno tedaj, če se parklji začesnejo. Da zabranite vse te neprilike, morate prevelike parklje o pravem času prižagati, odnosno prirezati.	(Dalje sledi.)
liOterijske številke od 1. decembra 1906. Dunaj	27	77	65	11	60
Gradec	65	57	66	36	29
Naročajte in razširjajte „Mir“!
Mizarskega pomočnika,
vajenega pri orglarski obrti, sprejme Jan. Kuhar, orglarski mojster v Za kamnu pri Vetrinju, pošta Vetrinj.
V zalogi tiskarne Družbe sv. Mohorja v Celovcu je izšel:
Anton Janežičev
nemško-slovenski slovar
(Deutsch-slovenisches Hand-Worterbuch).
Četrti, predelani in pomnoženi natis priredil Anton Bartel.
1905.
Dobiti je tudi
Anton Janežičev
slovensko-nemški slovar.
Tretji, predelani in pomnoženi natis priredil France Hnbad.
Cena vsakemu: mehko vezan K 6'—, trdo vezan z usnjatim hrbtom K 7-20 (po pošti 30 vin. več).
«Hranilnica in posojilnica" v Velikovcu bo obrestovala začenši z dnem 1. januarja 1907 hranilne vloge po
4°|«
Obresti pri posojilih na menice se znižajo °d 5V2% na 5°/0. Po novem letu se vpelja tudi amortizacija posojil, tako da se posojilo izplača v 50 letih.
HflT Kovačnico
dam v najem, katera stoji pri cesti, po kateri vozi mnogo voznikov. Dela je imel prejšnji najemnik dovolj. Meh goni voda. Najemnina se plača kar z delom; tudi stanovanje je poleg. Več pove Janez Kraut p. d. Sveč, posestnik na Bistrici, pošta Šmihel pri Pliberku.
Ohranitev zdravja je v prvi vrsti odvisna od zdravega želodca.
Vsakdo, ki nima teka, ki trpi na zgagi, slabi prebavi, zasliženjem želodca, zapečenosti in vsled tega na trudnosti in ©slabljenju, ki ne more prenašati navadne hrane in po jedi toži vsled bolečin v želodcu,
prenapolnjenja, slabosti, napihnjenja, riganja, glavobola, in drugih želodčnih slabosti,
rabi z najboljšim uspehom že desetletja kot „Marijaceljske kapljice1' obče znane in priljubljene
BradF- želodčne Mice
ki se izkažejo vsled svojega posebno tek vzbujajočega in želodec krepečega učinka povsod kot neprekosljive, kjer je treba okrepiti prebavila,
kakor pri malokrvnosti in bledičnosti in prebolevanju po težkih boleznih,
ker je od okrepitve teka odvisno zboljšanje splošnega položaja.
Ker se pod imenom „Marijaceljskih kapljic" večkrat prodajajo posnetki, naj se zahtevajo vedno le Bradyjeve želodčne kapljice, katere imajo na zunanjem omotu in navodu o porabi poleg Marijine slike s cerkvijo kot varstveno znamko tudi podpis
Najbolj varno pred posnetki pa je, ako se naravnost naroči pri edinem izdelovalcu C. Bradyjevi lekarni, Dunaj L, Fleisch-markt 1/385, odkoder se razpošilja šest steklenic za K 5’— ali tri dvojnate steklenice za K 4-50 franko in brez vseh drugih stroškov.
>og©< xxjo»3c«:x	xj«c«:«ci«xxx>ooooo«3< :
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cesta 10 — v Mediatovi hiši v pritličju — Dunajska cesta 19
sprejema:
1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
3. zavarovanja zvonov proti poškodbi.
Pojasnila daje in sprejema ponudbe rav-CS natel jstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
| Edina domača zavarovalnica! — „Svoji k svojim!“
#
i?5
Po Najvišjem povelju
\r\M\i ‘ ■ jv
c. in kr. ap. veličanstva
XXV. ci kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.

I
Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 18,389 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 512.880 kroni
si ;i:.	;1 iil* liji 'P- . ' , : ;	- i
Glavni dobitek iznaša
200.000
kron
v gotovini,
Žrebanje se vrši nepreklicno dne 20. decembra 1006. Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 7, v loterijskih ko-lektnrah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti žrebanja za kupce srečk brezplačno.
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. ravnateljstva loterijskih dohodkov.
Oddelek za državno loterijo.
Svoji k svojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino | ^ hrvatsko zavarovalno zadrugo
I „CROATIA“ |
? pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ZAGREBA. Š Ì	.	S
t. Ista zavaruje na »tajarskem, Kranjskem in Ko- | ^ roškem vse premičnine, živino in pridelke proti | '	ognju po n a j n i ž j i h cenah.
Vsa pojasnila daje:
glavni zastop „CROATIE“ v Celovcu
Valentin Jug, benediktinski trg št. 4.
Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Koroške. ^
Zakonito zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kaznivo. Edino pravi je
Thierryjev balsam
le z zeleno znamko z nuno. Staroslaven neprekosljiv zoper motenje prebavljanja, krče v želodcu, koliko, prehlajenje (katar), prsne bolezni, influenco itd. itd.
Gena : 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.— franko.
Thierryjevo centifolijsko mazilo splošno znano kot „non plus ultra“
za vse še tako zastarele rane, vnetja, poškodbe, ture in uljesa vseh vrst. — Cena: 2 lončka K 3'60 franko razpošilja le proti predplači ali povzetju
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Knjižico s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
Dobiva se skoro v vseh lekarnah in medicinalnih drogerijah.
[Jch dTeh]
Pozor! — Čitaj! -Pakraške
želodčne
Pozor!
kapljice.
- Staro, znano izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih — posebno se priporoča — pri zaprtju in zapeki, napihnjenju, kongestiji, pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosegljivo sredstvo za dobro prebavo.
Delovanje izvrstno, uspeh gotov. Cena 12 steklcničicam (1 tucat) 5 K franko na vsako pošto s povzetjem ali že se denar pošlje naprej.
Manj kot 12 stekleničic se ne pošilja. Prosi se, da se naročuje samo naravnost pri
P. JURIŠIČU, lekarnarju
v Pakracu št. 58 (Slavonija).
Lovske pnške

vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Peter Wernig,
c. kr. dvorni izdelovatelj orožja v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Trgovina z usnjem
A. Mehur
v Celovcu, na novem trgu, poleg gostilne pri «Deteljici« („Kleeblatt“), priporoča raznovrstno usnje po najnižjih Cenah. Kupuje tudi surovo usnje in sprejema tisto v izdelovanje.
tv
Poštne hran. račun št. 45.867.
.5*
■v »v '*•: »v rv »v
Posojilnica v Radovljici
registrovana zadruga z omejenim poroštvom,
uraduje vsak delavnik “od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure S J? popoldne, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure dopoldne v lastni hiši št. 81. Hranilne vloge obrestujejo se po
4
i
••
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod iz lastnega. Za naia-ganje denarja so tudi položnice poštno-hranilničnega urada na razpolago.
Pncjniilp QP rtaiPiM na Vnnrtf aItanni IrnArlit rvrt Pkl/ O/ in na rvooKv-ii S*
.?
Posojila se dajejo na hipotekarni kredit po 574% in na osebni kredit pa po 6%. Eskomptirajo se tudi trgovske menice.
Posojilnica ima tudi svojo
podružnico na Jesenicah
v Hrovatovi hiši št. 96.
Uraduje se vsak dan, kakor v centrali. Vsled otvoritve kara-vanske železnice se nudi Korošcem ugodna prilika za sigurno naia-ganje denarja.
Denarni promet v letu 1905 K 3,200.000. Stanje hranilnih vlog v
letu 1905 K 1,877.859.	£ T


IS
»v»j* »v»4 yv	»•.-»g »v»v»? »a »■« »v-i»
«i .v*	«a, v* 5scv*	m vS	v* m v* ;•*"*»*
••m m -v« m ••■ sg m. -v« m. -v« m v«	m v« m »
aj Stepalnica za	E	^
S ZaiemSk za	-------- ----—S 3	| .W
Zajemalnik za cmoke, Mečkalnik za krompir, skupaj 25 kr. Obešalnik za brisačo,
umetno izrezljan in s steklom izvezen,
25 kr.
" š 3 ! &
Prevrat
je povzročila v trgovskem svetu ogromna prodaja predmetov po 25 krajcarjev. Da
r» rr m 1 n rl i rv/vlrvovin Ž»o vi n vri Tiolmrv 1/vl-i n t r /~v n 4--rt	r-vv»/-vrl-m	wrv	1 z-	n	M _
omogočim tudi pokrajinčanom nakup teh neverjetno cenih predmetov po 25 kr., sem izdal cenik z nekaj tisoči obrazcev teh 25 krajcarskik predmetov in tudi blaga po višji ceni. »»
Ta cenik razpošiljam na željo vsakomur zastonj in poštnine prosto. Gotovo bodete postali moj odjemalec.
Izvozna trgovina Herman Auer
^	Dunaj, IX/2, Xussdorferstrasse 3—TI. (Krščanska tvrdka.)
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 2,000.000.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Prodaja srečk proti mesečnim odplačilom. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjava in eskomptnje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti knrzni izgubi.
Vinkuluje In devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
liniT Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema po
d1!
2
in obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna dražbe sv. Mohorja v Celovcu.