laklad na otoku. ¦flh angleSkega prevedel Paulus. (DaU'C(.) Kapitan je bil hudo ranjen, pa ne sevarno. Noben važni del telesa ni bil sadei. Andersonova krogla — on Je ry.l, ki ga je prvi zadel — mu je p^'ebua ko&t na rami in mu ranila iplju 0u, pa ne nevarno. Drugi stcel mu je razmesaril bedro, Ozdravel bo, ]e rekel zdravnik, pa Se le po tedaih in a»ed tera ne bo smel hoditi, niti geniti z roko in tudi ne mnogo govoriti- Moja rana na roki je bila malenfcostna, Doktor Liv«sey mi jo je obvezal in kmalu jo zacelila. Po obedu sta graščak in zdravnik »&dla k kapitanu. Zopet so se posvetovali in ko so si zadosti olajšali sr Ca, je vzel zdravnik klobuk in samo > kres, si vtaknil nož za pas, dejal xeoJ.evid v žep in puško Crez rauao , je splezal Crez plot in z naglimi ko raki izginil med dreviem proti severu. Z Grayem sva sedela v najbolj oddal.enem kotu, da bi ne motila j>osvetovanja. Ko je zdravnik s tako naglico odSel, ie vzel Gray pipo iz ust in |0 popolnoma pozabil spet vtakniti naia,i, tako zavzet je bil — HKaj vraga", Je zagodrnjal, nali je uoktor Livesey znorel —?" MMislim da ne!" sem dejal. BOn je pač najzadnji izmed nas, kateremu 3i se kaj takega pri.petilo!" MHm, prijatelj", je dejal, Mrecimo, fa ni znorel! — Ampak 5e on ni, sem ,:a jaz —." MZdi se mi", sem nada]]«val, ,,gojpod zdravnik ima svoje načrte. In 6e se fiisto ne mottm, gre eedajle is tat Gunna" Nisem se raotil. kakor se je ipokazalo. Med tem pa je bilo v koči zaduš.;ivo vroče in pesek na dvorišču je žarcl v opoManskem solnou in meni so prišle v glavo misld, ki nikakor niso !).te poStene. Zavist se mi \e zbadila. Zdravnik se bo sprehajal pohladni senci gozdov, ptičice bodo žgolele .irog njega in bonovci bodo prljetno aišali, — jaz pa naj sedira tu v koči v vročera, zadušljivem zraku. povsod kTi, karaor pogledam in mrtva trupla — Vse se mi je ogabilo in strah me ie bilo. Snažil sem po kofii in potnival po*-*odo po obeiu in moja nezadovoi nost in zavist je rastla in rastla —. In ko sem priSel blizu krušneca žaklia, sem sforil pi*vi korak k svojemu pobegu — napolnil sem si vse žepe s prepeCencem. Neumnost, vrtoglava neumuost je bila, kar ^sera nameraval, in skraina predrznost. — Pa za trdno som r.al odločen, da se pripravim na svoj korak z vso mogofto previdnost*o. Pre^ eče neo bi me na] obvaroval lakote vsatj za edea dan, fie bi se mi ntegnilo kaj 2yoditi. Drugo, kar sem vzel, je bilo dvo- \o samokresov. NeopaŽeno sem si jih viaknil v žep. Krogle in smodnik sem ze imel in Cutil sem se dovolj oboro - 7enega. Moj nafirt sam ob sebi ni bil slab Nameraval sem splezati doli na peSčeni polotok, poiskafci belo skalo, ki sem :o opazil sinoči. in ()uRl^dati ali Je ros bil pri n]ej skrit Gunnov Coln. — Mislil sem in še danes mislim, da jo bila stvar vredna truda. Arajiak , ker sem bil prepričan, da me ne bo do i usfih iz kofie, Ce zvedo za mojo naknno. sem se hnfel. kakor pravi'o, posloviti po franooski in se izmuzniti, kadar mi me nihfie ne videl. — In to .10 biio nepošteno in zato je bil nepo§- (&D vee moj nafirt. Pa mlad lant sem bil in nisem se mnogo zmenil za tak» Bomisleke. Ugoana prilika se mi je kmalu j>onudibi. (jraščak in Gray sla povijala kapitanu rane, nibče me ni opazoval. Jft&^ n.uznil sem se na dvorišče, v hipn — sem bil firez plot in y gostem drev]«« To je bila moja drnga nenmnost».,, ki sem ,k> zagrešil na otoku zaklada » (n hujša ]« bila ko prva! jLo še dvai > zdrava človeka sem pnščal v kodi \v ?. njlma ranjenega kapitana —! Pa tudi ta moja velika neximnost je, prav kakor moja prva. piipomogla. *¦ k naši rešitvi —. Obrnil sem se na vahod. Polotok, « cilj mo ega «Lzleta", je rx>tekal proti jiigovzhodu, se bližal napol pota oto* ku kostenjaka ter zapiral nafte pristanišče proil soveru,. Ako nisem Botel, da bi me videli uponriki, ki so tabonli ob obali, sem se raoral prij-liiziti lio bele skale no severnom bregu polcfoka ob odprtem morju. Tn tako sem sklenil. Pozno popoldan jo že bilo, solnce (e pa še to.^lo sijalo. DaloS nokjo so grmeli valovi ob skalnatem obrežju , listje je Šumelo in veje »o stokale paf gozdu. Krepek, ve^erni veter ]e pi hal. — Na bregu sora bil. Sinjemodro do obzorja je ležalo pred menoj morje in ttolgi zategli vali so se v bolih penah r^zlivali pred jnojimi nogaml po niz kem, ravnem pes&L- Kronil sem na golotok' in korakat ob obali proti jugovzbodu. ra-dostno tiživajoiJ svobodo in lepoto, 'ci se je Sirila krog mene. Ko se mi je zdelo, da sem že zadosti daleS, seni se med gostim prmovjem splazil na nizki lirbet polotokov. Pogledai sem proti jugu.  Ža mojim hrbtom na sever je lef.ulo odprto morje, na jugu pred me noj se je razprostiralo naše pristanišCe. Labni sunki jugovzbodnika so priuašali ^oste meglene kope sem iz morja, le pristamšče, kjer je bila zasidrana ..Hispaniola", je bilo mirno kakor iaztopljen svinec in naša jadrnira ho je s svojo 5rno uporniSko za stavo zrcalila y vodi kakor v bmšenem ogledalu. Ob ..Hispanioli" je ležal 6oln in t fijem je sedel Silver — niepa sem o& dalofi spoznal —, pneko ladijske pre ^raje pa sta slonela dva Cloveka. — Fden iciued njiiu je nosil rdečo no6« no fiepico, tisti je bil, ki je pred par urami plezal črez plot. Govorili so in se smejali, pa v taki razdalji — črez eno miljo je bilo — nisem. razumel nobene besode. In hi|)Oma se Ie pomešal med njihov« gla- t>ove divji, hreščeči, nečloveški krik. — Izprva sera se prestražil, pa kmalu sem se spomnil na nKapitana Flinla", na Silverievo papigo in sem jo LmaJu tudi spoznal na njenem pisa nem perju. Sedela ]e Silverju na ramenu. Coln je odrinil od ladje in odplul proti obrežju, mož z rdeCo 6epico in njegov tovari^ pa sta izglnila pod krov. Medtem je zaSlo solnce za ,,Dalinogledora", poofolačilo so je in naglo če je teranilo. Ako som hotel najfi §e nocoj Gunnov 6oln, sem moral biteti. Belo skalo sem dobro videl med L,rmi8jem, par sto korakov je Se bila oddaljena in hudo sem se trudil, preden sem prišel d"o n]e, plazeč se po vseh' StirlK po goščav?. Nod se je delala, ko sem \o dosegel. iTrdo [)od skalo je bila globoka in ozka jama, obraščena z zeleno trato in dobro skrita med gostim, nlzkim gi inič]em, Sredi jame ie bil razpet nizek šator iz kozjih kož. Zlezel sem v jamo in odgrnil streho. - In zares, tu je ležal Gunnov čoln lastnega izdelka, — priprosto, robato delo iz sirovega lesa. Z dlakasto kozio kožo je bil od znotraij prevlečen . Zelo ozek je bil oelo za inene, in nekazumPivo mi je bilo, kako je mogel v njeni secTeti — in se ne prevmiti — odrastel Človek Gunnove velikosti, Nivek, poprečen sedež je bil pritrjon v sredini čolna in dvoje ve?el \n ležalo na dnu. Tu Gunnov izdelek je bil gotovo eden najpriproste^Sih čolnov, kar so jih kedaj stesali ljidje. Pa eno pred:.ost jo irnel, — izredno labek je Ml. Coln sem torej našel. Mislil bi kdo, da mi }e bilo seclai ?.e zadosti potepanja. Toda prišlo mi .vj nekaj druga na misel, in tako sem se vael za svoj no>i načrt, da bi ga bil uresničil tudi xkljub vsera Smollettom na. svetu. Zahotelo se ini Je, da l>i veslal ven k ,,iTisnanioli", prerezal sidrovo vr-prepustil lad.o usodi in vetrovom —. PrepriCan sem namreS bil, da je uporuike njihov ponesrečeai napad na) ko- fc oplaSH, da bodo opustili m\ae&. sm /aklad, se vkrcali in odjadrali^ — Ib kako krasno bi biloa čo bi jim Bjiho!T6 nakane prekrižal —! In to ni bUo ^rav nič težavnega, sem mislil, saj sem imel Gunnov 6oln! Sedel sem torej na trato v ianai te počakal, da se popolnoma stemnl. — Medtem pa sera so lotil svojega p_r©pečenoa in krepko večerjal. Noč je bila kakor nalaSfi za mojft uamene. Gosta mogla je krila morlettt breg. In ko Je ugasnil zadnji žaret dneva, je zagrnila neprodirna temactok saklada. — . Naložil sem si Solnifi na rame ft» s©m opotekajofise počasi lezel iu ]ame. Le dve točki sta bl,i vidni v pri* StanišCu, velik ogeni na obrežju, kjei* so taborili up^orniki, in nejasna svelloba zunaj na morju — luft v kabini na ,,HispanioK.* Oas oseke je bil in voda je zopet odtekala od broga. Bredel som skoai. rnofivirni pesek in se pogrezal črea giežnje vanj, dokler nisem končno dc>spel "do odslopajočega morja. S trudom in težavo sem ooložll &voj Čolnie v pravo lego na Tioflo. —-^ii .^ (Dalje prttioOHi&l ,